Maribor, dne 29. februarja 1912 Tečaj XLVI. Ust ljudstvu v pouk in sabavo, četrtek ln velja s poštnino vred ln v Mariboru ■ pošiljanjem na dom za celo leto 1 K, pol leta 2 K in za «etri leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge IzvenavstrMfe Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K, Naročnina se pošilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja" * Mariboru, List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kattfc " Posamezni listi stanejo 10 vin, >— .Uredništvo: ~ ■ — -- i>i»5m vsak ««del« 6 K.________- .. - ««kovnega društva" dobivajo list brez posebne narofininoj Bokopisi se ne vračajo« ■—<> Upravništvo: KoroUte vi . V1 Koroška cesta 6tev< 5, cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, Sa Inserate m plačuje od enostopne petitvrste za enkral Ifi sta» «» dvakrat 25 vin., za trikrat »5 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseraH se sprejema*, do srede zjutraj, Um zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja številka obsega 12 strani. Na Jožefovo dne 19. marca t. i. se vrši v Celju občni ibor slog-kmečke ^^ Govor ima drž. in dež. posl. dr. Krek iz Ljubljane. Zidarjev in tesarjev ni. Vsaka vas ima svojo gostilno, vsaka gostilna svojega pijanca, vsak pijanec pa svojo modrost. Pijanci najmanj delajo, a največ govorijo. Kadar so najbolj megleni, takrat najbolj jasno gledajo vse razmere okoli sebe.., Ko se jim že jezik zapleta, takrat neusmiljeno glodajo ob razmerah v občinskem uradu, v Šoli in cerkvi. In vedno se najdejo ljudje, ki poslušajo pijance in jim verjamejo. Kakor ima vsaka gostilna svojega pijanca, tako ima vsaka dežela tudi svojo liberalno stranko, da gloda ob vsem, kar je v deželi dobrega in kar v deželi hrepeni po napredku. Tudi mi na Štajerskem imamo to nesrečo v svoji sredini, leno, zabito in nesramno liberalno stranko, ki živi le od tega, da s slinami svojih grdih ust onesnažuje delo in namere katoliško-narodne stranke. Kdor je zdrav in močen, se ne da tlačiti od drugih. Tako tudi naša stranka in ž njo velikanska večina slovenskega ljudstva ne. Zato se brani proti krivicam v deželi z obstrukcijo. Gnjili in mršavi liberalizem pa ne razume tega, ker v njem sploh ni nobene odporne moSi, nobene zdrave siie. Danes omenimo le eno točko, za katero se tudi gre v obstrukcijskem boju, in o katerem se po našem mnenju med nami vse premalo govori. To je boj naših deželnih poslancev, da izvojujejo za naše kmečko in delavsko prebivalstvo obrtne olajšave za zidarje in tesarje. Ako govorijo liberalci in nemŠJkutarji proti obstrukciji, govorijo tudi proti tej veliki potrebi med našim ljudstvom. Na deželi danes .ni dobiti zidarskih, tesarskih, kamnoseških in studenčnih mojstrov,. In vendar po o-brtnem zakonu ne sme kmet že skoraj malte vreči na zid, ne da bi mu poslal zidarski mojster načrt in svoje delavce. Zidave, prezidave in poprave pridejo kmetu vsled tega strašno drago, ali pa so mu popolnoma nemogoče. Državni obrtni zakon omogočuje sicer olajšave za kmeta in za zidarje in tesarje na kmetih, toda deželni zbor in odbor morata v to dovoliti. Štajerski deželni zbor je sicer že v to dovolil, a odbor noče nič slišati o spremembi. Vrhu tega pa je še tudi deželni zakon ravno glede zidarjev zelo neroden, ker Jtudi zahteva mojstre. Slovenski poslanci so zahtevali obrtnih olajšav za kmeta glede zidarjev in tesarjev v prid kmetu, pa tudi vsem zidarskim in tesarskim obrtnikom po deželi, ki so sedaj tolikokrat kaznovani vsled ovadbe mestnih zidarskih in tesarskih mojstrov. Tako se boj na-ših poslancev raztega na vse mnogovrstne zahteve slovenskega ljudstva, in le norec ter izrazit neprija-telj kmečkega napredka se moreta temu boju upiraiii. Misli starega kmeta. Kakor znano, je bilo pred 25 leti vse polno beračev, ki so se dan na dan obešali po naših kljukah in rinili z obilnimi koši skozi vrata. Med njimi so bili bele vrane tisti, ki niso imeli pri sebi „živega srebra" (uši). Slično je zdaj vse polno Časnikov, in med temi gotovo ni nobenega, ki bi ne tarnal o veliki in neznosni draginji, ki tare dandanes vse stanove brez izjeme. Samo Ita razloček je, da naši kmečki listi navajajo prave in resnične vzroke draginje, med tem, ko časopisi meščanov in bogatašev, sploh liberalni in so-cialno-demokraški časniki, valijo vso krivdo draginjo na ubogega kmeta. Posebno velja to o toliko perečem mesnem vprašanju, V kraju, kjer to pišem, plačujejo nam kmetom mesarji sedaj kilogram živo teže 68 -76, v najugodnejšem slučaju 80 vin. za živino; prodajajo pa meso po l'C8—1*80 vin. kilogram. Res se izgovarjajo mesarji, da zaklana in iztrebljena živina komaj polovico tega tehta kakor živa; pa to je laž. In če bi bilo tudi res, ali mar mesar drobovino, kožo, noge, glavo itd. kar tako vrže proč?! K večjemu zlije vodo iz mehurja stran, drugo pa vse, tudi gnoj, kolikor mogoče drago proda, ln pri vsem tem je glede mesne draginje mesar pri socialnih demokratih in ljudeh e- nake vrste popolnoma nedolžen revček, ki komaj izhaja, kmet pa neusmiljen oderuh, ki kupiči stotake, žalibog — v zemljiški knjigi. Kmečki ljudje moramo biti zadovoljni s pripro-sto hrano, s krompirjem, zeljem, žganci, v mestih in tovarnah pa zija vse le za mesom. Nam kmetom ne morejo oponašati zadosti udobnega življenja, kakor da bi imeli res paradiž tukaj na zemlji. Vprašam vas, vi nezadovoljni socialni demokrati po mestih, tovarnah, rudokopih in železnicah, koliko vas pa je, ki se niste izrodili pod kmečko streho? Ce ne vi, pa so vaši očetje gotovo vsi s kmetov doma! In zakaj ste zapustili rojstni kmečki dom ? Zato, ker se po mestih in tovarnah manj trpi, več. zasluži in boljše živi! Alia, tu se zdaj vidi, kaj vas je gnalo iz domačih kmečkih brežin in dolin v skupno mestno življenje! In vi, kri od naše krvi, ki vam je naše trpljenje dobro znano, si še drznete po socialno'demokra-ških shodih, zborovanjih in Časopisih nas kmete zmerjati za odiralce delavskih slojev in krivce draginje ter nam očitati dobro ip brezskrbno življenje! Ali si je mogoče misliti večje liinavščine ? In vi liberalni gospodje in gospodiči, ki se po svojih pisarnah, kavarnah in stanovanjih na mehkih sedežih od dolgega Časa zlecvate in stegujete, malo delate, vlečete mastno plačo, dobro živite, zraven pa na vso moč kričite, kako smo „agrarci", to je kmetje, trdosrčni in neusmiljeni ljudje, ki vse le sebi, drugim pa nič ne privoščimo. Pridite k. nam in delajte z nami od zore do mraka, v poletju v pekoči vročini in pozimi v skelečem mrazu, skusite si dobroto kmečkega življenja in trpljenja, da boste vedeli, kako se jo ržen kruli, vi, ki ste se pšeničnega preobjedli! Naporno delo na kmetih bi bilo za te ljudi tudi v tem oziru jako zdravo in koristno, ker bi jim ne bilo treba pohajati po kopališčih in zdraviliščih ter jemati raznovrstne krogljice za odpravo tolščobe; vsa preobilnost bi neliala sama od sebe, Pač pa bi imeli krojači mnogo zaslužka, ker bi jim morali predelati vso obleko in vsaj za polovico skrčiti. Pa vsaj vem, da tega ne bo nobeden storil. Ke-daj je bilo namreč slišati, da bi bil kak bogat meščan, tovarnar ali veletrgovec, naduti židovski meše-tar, Širokovestni liberalni advokat ali kak enak gospod, liberalni učitelj ali socialno-demokraški voditelj, vrgel svoje knjige, spise in peresa v kot, se odpovedal dosedanjemu svojemu stanu, slekel gosposko suknjo in oblekel priprost kmečki jopič, si kupil posestvo in se v pravem pomenu besede — pokmetil?! Ne, tega dozdaj še nismo doživeli. Nobeden noče dejanski okušati, kako se na kmetih „živi brez vseh skrbi". Le samo zabavljati, obrekovati in iiuj-skati proti kmetom; po svojih poslancih predlagati za kmečki stan Škodljive postave; krivične davke (znani vinski in osebno-dohodninski davek) nalagati, to je geslo tistih, za katere kmet v potu obraza in s krvavimi žulji kruh in plačo prideluje. Ali zapomnite s' vi, obrekovalci in zatiralci kmečkega stanu: Kadar bo dete kmeta vkončali, boste tudi sami 1 a k o te poginili! Jakob Pavlič. Politični ogled. Dne 22. februarja: Cesar je danes zaprisegel novega skupnega finančnega ministra viteza pl. Bilinskega. — Danes popoldne se je vršil pogreb ministra Erentala. Udeležilo se ga je več tisoč oseb. Cesarja je nadomestoval pri pogrebu prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, Cerkvene obrede je o-pravil kardinal dr. Nagi. — Deželni zbor Šlezijski je bil danes zaključen, — Na Ogrskem je nastal raz-por med Košutovci in Justovci. Košut se je namreč pobotal z vlado in bo glasoval za brambeno postavo. — Bivša kitajska cesarica, ki se je morala odpovedati prestdlu, je hotela izvršiti samomor. Dne 23. februarja: Novi skupni finančni minister Bilinski je danes prevzel uradne posle. — Med Cehi in Nemci na Češkem Še vedno ni prišlo do miru. Pri dosedanjih pogajanjih se ni mogel doseči sporazum, ker Nemci nočejo privoliti v upravičene češke zahteve. — Kranjski deželni zbor jo odgoden. Dokončal in sprejel je mnoge zelo važne postave in predloge, ki bodo posebno za kmečko in delavsko ljudstvo velikega gospodarskega pomena. — Mestni svet v Puliu (Pola) na Primorskem je vlada razpustila. Lar hi so namreč v tem zastopu tako gospodarili, da so kopičili dolgove na dolgove in zatirali Slovane, da niti vlada ni mogla tega početja več mirno gledati, — Nemški državni zbor je sprejel postavo proti trgovini z dekleti. Dne 24. februarja: Cesar je včeraj po dolgem času zopet Šel na sprehod na prosto in so je Čutil zelo Čvrstega. — SolnograŠki deželni zbor je sprejel postavni predlog, da se uči krščanski nauK na obrtnih in nadaljevalnih Šolah: koj obvezni predmet. Liberalci in socialni demokratje so seveda po stari navadi temu nasprotovali. — Justova stranka na 0-grskem hoče novo vojaško-brambeno postavo obslrui-rati, kljub temu, da so se KoŠutovci z vlado pogodili. — V tržaškem mestnem svetu so pričeli socialni demokratje obstruirati,. — Italijanske vojne ladje so danes obstreljevale trgovsko pristanišče Beirut v Mali Aziji,. Dve turški iadiji sta se potopili. Dne 25. februarja; Cesar se je dal poučiti o razmerah na Hrvaškem, posebno pa o spomenici, katero so mu poslali hrvaški poslanci, v kateri opisujejo nasilno postopanje bana Čuvaja in maža-ronske vlade proti Hrvatom, — Bivši minister Burian postane baje cesarski namestnikov Carigradu. — Nemški cesar Viljem namerava meseca marca obiskati našega cesarja na Dunaju, — Na Hrvaškem vre med ljudstvom, ker mažaronska vlada nastopa nasilno proti Hrvatom, Ban odstavlja vse neljube mu župane in u-radnike, zaplenjujejo se hrvaški listi, prepovedujejo shodi, zapirajo domoljubni voditelji. Vse hrvaške domoljubne stranke bodo pri volitvah nastopile skupno proti mažaronom. — Na Angleškem bo izbruhnil velik štrajk rudarjev in drugih delavcev, ki zahtevajo višje plače. Ce do 1. marca ne pride do sporazuma med delodajalci in delavcit bode štrajkalo nad 5 milijonov delavcev. Dne 26. februarja: Danes je začel zborovati na Dunaju finančni odsek državnega zbora. •-Politični položaj na Češkem se je baje nekoliko izboljšal, Ce se doseže sporazum, bo deželni zbor v kratkem sklican. — V Zagrebu je prišlo včeraj do pouličnih nemirov, ki so bili naperjeni proti banu in mažaronom. Zbralo se je na ulici na tisoče ljudi, ki pa jih je policija razgnala. Tudi v SuŠaku pri Reki so se vršili večji nemiri, — Ker je dosedanji načelnik Poljskega kluba v državnem zboru, Bilinski, imenovan za ministra, bo izvoljen za klubovega načelnika dr. Leo. — Na Ogrskem bo prišlo najbrž do popolnega sporazuma med vlado ip strankami radi brambene postave. — V Meksiki je izbruhnila vstaja. VrŠe se krvavi boji med vladnimi in vstaškimi Četami. Dne 27, februarja: Cesar je imenoval 30 novih članov gosposke zbornice. Med temi je samo e. den Jugoslovan, vitez VukoviČ iz Dalmacije. — Seja finančnega odseka državnega zbora se je danes dopoldne prekinila, ker pri seji ni bil navzoč finančni minister Zaleski. Seja se je popoldne nadaljevala. V razpravi je bila davčna predloga. Seja se je nazadnje zaključila. Prihodnja seja se vrši dne 5. marca. — Pri nadomestni volitvi za državni zbor v okraju, ki ga je dosedaj zastopal umrli minister dr. Ebenlioch, je zmagal krščanski socialec J. Hotzendorfer. — Socialistična stranka je izdala na Angleškem oklic na delavstvo, naj se ne uda bogajtim tovarnarjem in ru-dokopom. Do danes še ni prišlo do sporazuma. Iz učiteljskih krogov. Živimo v znamenju strankarstva. Človek bi mislil, da se po volilni borbi poležejo strasti in da se prične stvarno delo. Zal, da za to na Slovenskem še nismo zreli. Premagana stranka si noče odpraviti volilnega „mačka" in meče polena pod noge tistim, ki bi radi kaj storili za teptano slovensko ljudstvo. „Ako moja ne velja, naj vse hudič vzame!" Noben korak, ki ga najiravi nasprotnik, mi ni po volji, samo zato, ker nisem jaz na krmilu. Vsi ne moremo biti župani. Časa pa je bilo dovolj, da bi se bili vsi pravomisle-či strnili v močno vrsto proti našemu tisočletnemu sovražniku. Da, niti ena sama dlaka ni pravična na našrm sprotniku, ako vzamem strankarske naočnike. Ako si pa dobre volje, boš sodil vse drugače. Premotrival boš vprašanja trezno, s premislekom. Mi učitelji živimo j)0 veČini med kmečkim ljudstvom, iz katerega smo tudi izšli. Proučujmo njegove težnje, njegove potrebe. Citajmo tudi „nasprotne" nam liste. Najbolj zagrizenemu liberalcu bo vsaj polovica članka „Glas ljudstva o ljudski šoli" ugajala. Kar se tiče zboljšanja našega gmotnega stanja, podajam tu mnenje tudi nekaterih bolj treznih tovarišev: Kdor jasno gleda, vidi, da stoje dežele in država pred polomom. Že se Čujejo glasovi po znižanju plač, Ko se bo to zgodilo, bomo mi na boljšem. Pri državnih uradnikih so se že začela izdajati določila: do tu in ne dalje, glede na izobrazbo sicer ne bi imelo izboljšanje ne konca ne kraja. V teh težkih časih živimo skromno! Tako bomo dajali dober vzgled. Posebno priporočam našim učiteljicam malce več zatajevanja v noši. Kakor jaz živim, kakor se jaz nosim, tako želim, da bi živelo in se nosilo naše ljudstvo; vsaj vzgajamo! Zadnja moda, zadnja maškarada je pa v izpodtiko starejim, v pohujšar nje našim kmečkim dekletom in v veliko veselje vaški dečadi»__Star učitelj. Razne novice, * Imenovanje. Vič. g. Martin Petelinšek je imenovan za [učitelja veronauka na I. deški in na meščanski deški šoli v Mariboru. * Duhovniška vest. C. g. Franc Kren, kaplan pri Sv, Antonu v Slov. gor., je prestavljen v Št. Ilj pod Turjakom. * V mariborsko bogoslovje je sprejet v drugi letnik bogoslovec g. Jože! DušiČ iz Pišec. * Umrl Je v ponedeljek, dne 26, iebruarja ob %5. uri popoldne č. g. Janez Wolf, umirovljeni kamniški župnik. Rajni je bil rojen v Mariboru dne 26. februarja 1859, v mašnika je bil posvečen dne 16, julija 1882, Služboval je na sledečih župnijah: kot kaplan v Zetalah, v Lučah, v Gornjem Gradu, pri Sv. Štefanu, pri Sv, Juriju ob juž. Žel, in v Pišecah, kjer je bil tudi provizor. Kot župnik je bil osem let v Za-bukovju in v Kamnici, kjer je dne 1, maja 1909 stopil v pokoj. Po dolgi mučni bolezni je umrl ravno na svoj 54. rojstni dan. Pogreb se je vršil v sredo, dne 28. februarja ob 4, uri popoldne ob' zelo obilni udeležbi, Naj v miru počiva! * „Straža" — zaplenjena. Ponedeljkova Straža" je bila zaplenjena radi članka „Do Adrije hočejo". * Izobraževalno delo. Pretekli tedeiv je zopet naša stranka pokazala, kako mnogo ji je do izobrazbe ljudstva in s tem njegovega vsestranskega napredka, Priredila je štiri poučne tečaje: dne 22. t. m. v Petrovčah in D rami j ah, dne 23, pri Sv, Lovrencu na Dravskem polju, in dne 24, t. m, v Ormožu. Vsi tečar ji so bili dobro obiskani. Predavali in govorili so na teh tečajih: dr. Korošec, d'r. Hohnjec. Ozmec, Meško, PuŠenjak in znamenit kranjski živinorejec župnik Tomaž Rožnik, ter živinorejski učitelj Kranjske, Krištof. V Petrovčah je bil prirejen, tečaj za žene in dekleta, prvi tečaj te vrste, * Liberalno delo. Tudi liberalci niso mirovali, ko je priredila zadnji teden naša stranka štiri poučne tečaje. In kako je bilo njeno delo ? Kregala se je v časnikih nad Kranjci, zakaj pošiljajo svojega živinorejskega učitelja Krištofa poučevat med Štajerske Slovence. Zares plemeniti prijatelji ljudstva so naši liberalci, Še izobrazbe mu ne privoščijo, V Ormožu pa so ti blagi prijatelji razširili vest, da se je tečaj prestavil, Seveda jim ljudstvo ni verjelo, ker jih že pozna kot lažnjivce, ter se je v obilnem Številu udeležilo ormoškega tečaja. * Ptujski Nemci so si od zadnjih državnozbor-skih volitev Še vedno med seboj pošteno v laseh. Očitajo si vse mogoče nečedne stvari. „Štajerc", ki sedi ob viru vseh teh velikih pregreh, pa molči kakor grob'. Naj posveti enkrat v to nemško družbo, v tukaj bo našel več nereda in nesnage, nego jih je vsa leta dosedaj iztaknil po svojih farških, prvaških in klerikalnih pohodih, V Ptuju je veliko smradu med Nemci, a „Štajerc" mora vse tiho in molče prenašati, ker se je v tem smradu rodil in živel. * Kdo Je kriv, da deželni zbor ne dela, o tem poročajo sedaj tudi nemški liberalni listi. „Pädagogische Zeitschrift", ki izhaja v Gradcu, je prinesla v Številki z dne 10. t. m. Članek, v katerem izrecno trdi, da so sodelovanje deželnega zbora onemogočili tokrat samo Wastian, Ornig, Neger, Foest in Seidler, ki so nasproti slovenskim zahtevam (glede šole, regulacij, cest, železnic itd.) pretili z obstrukcijo. Omenjeni časopis pa tudi pošteno okrca vso nemško veČino ter pravi: „Večina, ki se ozira na muhe petih gospodov, kakor na najvažnejše zahteve dežele in njegovega ljudstva, igra vendar zelo nečastno vlogo." Istina! * „Stajerc" je dobil bratca, nemško pisan list, izhajajoč v Ptuju. Imenuje se list „Michl", To pa lahko povemo, da je „Michl" Še mnogo bolj neumen nego „Štajerc". Tako ima sedaj Ptuj dva bebca, dvabrata, oba oblači in vzgojuje naš prijatelj Karol Linhart. * Vzorno nemško gospodarstvo. Pri neki posojilnici v Schödru na Gornjem Štajerskem manjka v blagajni nad 40.000 K. Poneverjalo se je, kakor je dognala preiskava, že od leta 1906 sem. Zveza Štajerskih nemških posojilnic, pri kateri so tudi nekatere slovenske, pa vkljub večkratni reviziji ni poprej odkrila denarnega primanjkljaja. „Štajercu" bi priporočali, da razloži svojim backom, kako „vzorno" se gospodari v nekaterih nemških denarnih zavodih. Pa on tega seveda ne bo storil, ker je edina sveta njegova dolžnost, zabavljati Čez vse, kar jo slovensko. * Le pogum! Odkar je krenila naša politika pod vodstvo Slovenske kmečke zveze na tako odločna pota, odkar si naši poslanci ne pustijo nobene krivice več od Nemcev dopasti, se tudi Slovenci upajo povsod korajžno na dan. Zadnji teden so bile volitve v občini KarČevina, tik pred vrati mariborskega mesta.Tudi Slovenci so se udeležili teh volitev. Čeravno ni bilo uspeha zaradi nepravilnosti pri volitvi, vendar je slovenski nastop Nemce osupnil, v na&e vrste pa zanesel novega navdušenja. Karati pa moramo, da se niso oni slovenski gospodje, ki imajo v KarČevipi volilno pravico, vsi upali na volišče. Ljudstvo je korajžno, gospoda pa ne, to je slika sedanjega našega položaja» Ker pa se bodo volitve še enkrat vršile, upamo, da bodo tudi ti gospodje popravili, kar so sedaj zagrešili. * Kranjska kmetijska družba v rokah kmetov. V ponedeljek, dne 26. februarja se je vršil občni zbor kranjske družbe, v kateri so imeli dosedaj precejšnjo besedo liberalci. Kot člani so bili dosedaj tudi taki ljudje, ki jim je kmetijstvo neznana dežela, hodili so samo na občne zbore rogoviliti za svoj liberalizem. Na tem občnem zboru pa so se pravila tako spremenila, da zamorejo biti pravi člani le taki, ki se pečajo res s kmetijstvom. Ta sprememba pa je liberalce zelo razburila. A nič jim ni pomagalo. Liberalca Ribpikar-ja, ki je nekaj sitnaril, so izključili. Za predsednika je bil zopet izvoljen poslanec Povše, za podpredsednika pa deželni odbornik dr. Lampe. To niso prazne besede. „Slov. Gospodar" je že večkrat povdarjal, da ima na Slovenskem edino naša stranka smisel za pravi ljudski blagor. V kranjskem deželnem zboru, kjer ima veČino Slovenska ljudska stranka, se je v zadnjem zasedanju sklenila cela vrsta zelo važnih postav, ki bodo prinašale ljudstvu velike koristi. Sklenilo se je n, pr. ustanoviti osrednjo deželno klavnico v Ljubljani, ki bo imela namen, kupovati od živinorejcev živino brez prekupcev in prodajati meso za nižjo ceno, uredila se je deželna banka (hranilnica), ki bo dajala cenejša posojila, reke, potoki in hudourniki se bodo regulirali, zboljšali planinski pašniki, dežela bo prispevala za vodovode v kmečkih občinah, določila se je svota za podporo živinoreji, uvedli se bodo živinozdravniški tečaji* Tudi glede cest se je sprejel zakon, ki bo v vsakem oziru mnogo koristil kmečkemu ljudstvu. Glede železnic se je deželni zbor pobrigal, da dobijo slovenske dežele še ugodnejše zveze na vse strani. Sploh lahko rečemo, da je kranjski deželni zbor med vsemi deželnimi zbori v Avstriji bil v tem zasedanju najbolj delaven. * Satan kot maškara. V raju se je bil preoblekel satan v maškaro — kačo; dandanes se oblači v papir — slabe knjige in Časnike, da ga ne spoznajo tako hitro. Glede svojega namena pa je vedno isti; skrb mu je, da bi ljudstvo pogubil. O tem je bil povedal znani pridigar P. Abel Dunajčanom lepo priliko. Vi DunajČani, pravi, ste bolj bedasti kot podgane. Te požrejo strup (arsenik), ki ga jim ljudje nastavijo, in poginejo. Vi tudi jeste pičo iz slabih Časnikov in hitite v pogubo. Toda vi še plačate ta strup s svojim denarjem, podgane pa tega ne storijo. In zato ste še bolj . . . Morda velja to tudi za druge, ne le za Du-najčane ? * Nadomestna volitev v deželni zbor kranjski. Ker je bivši deželni glavar pl, Šuklje odložil tudi deželno poslanstvo, se bo vršila v kratkem nadomestna volitev. Slov. ljudska stranka je proglasila »za kandidata g. Karola Dermastija. * Tečaj za župane, občinske svetovalce, odbornike in tajnike priredi Slovenska kmečka zveza na belo nedeljo dne 14. aprila t. 1. v Mariboru. * Ozimine so letos 'izborno prezimile. Dolgo let dosedaj niso zimske setve v sedanjem času bile tako krasno razvite kolt letos. 2e mila jesen je izvrstno vplivala na razvoj ozimine. Sedanje vreme je pa kakor nalašč za okrepitev posameznih vrst setve. Pšenica je zelo lepo razraŠČena, rž zelena kot morje, pa tudi ječmen je dobro razvit. Ce da Bog ugodno vreme, smemo pričakovati na polju dobre letine. O ugodnem stanju zimskih setev se poroča tudi iz drugih dežel, Na Češkem, Moravskem, Nižjeavstrijskem in Ruskem je stanje setev zelo ugodno. Tudi iz Ogrskega poročajo, da ozimina zelo lepo kaže, le ob reki Tisi so setve vsled velike povodnji, ki je bila v prvi polovici meseca februarja, uničene» Mariborski okraj. m Maribor. Nemška poslanca Wastian in Neger sta imela v torek, dne 27» februarja zvečer v kazini shod, kateri je bil bolj slabo obiskan. Govor je bil samo o slovenski obstrukciji v deželnem zboru. Shod je nudil dvojno zanimivost: poslanca sta povedala, daje deželno gospodarstvo strašno slabo in da je treba nas Slovence izstradati, to !se pravi, Spodnjemu Štajerju nič dati iz deželne blagajne, pač pa pobirati visoke deželne doklade. Take Želje in namene gojijo nestrpni Nemci, in naši poslanci bi naj njim na ljubo opustili opravičeno obstrukcijo? m Maribor. Stavba novega dravskega mostu gre sedaj hitreje od rok, ker ima_ stavbena družba od vlade naroČilo, da mora biti most vsaj do 1. februarja 19i3 gotov, — Sedaj se pridno podirajo hiše na glavnem trgu Št. 3, zraven novega mosta, in dve hiši v Freihaus-ulici, m Mariborska okolica. Pri občinskih volitvah v občini Karčevina smo se Slovenci Čvrsto postavili po robu mariborski mestni gospodi. Tudi mi, tu blizu Maribora, se hočemo otresti meščansko-nemčurskega jarma. Danes se vrše občinske volitve v občini Ro&-pah. Tudi tukaj se je bil vroč boj med slovensko kmečko stranko in posilinemško mestno gospodo. Kdo je zmagal, vam sporočim prihodnjič. m Sv. Križ pri Mariboru. TO je bila pa res lepa pustna veselica, ki nam jo je naše bralno društvo predzad. nedeljo priredilo. Obe dredstavi, mlade-niška „V ječi", kakor tudi dekliška „Prisiljen stan je zaničevan", sta izvrstno uspeli. Vsi igralci so bili na svojem mestu. Pa tudi mladenke so se brez izjeme vse popolnoma poglobile vsaka v svojo vlogo. Ponovno burno pritrjevanje in odobravanje od strani res mnogoštevilnega obČinsitva — prostorna sobana je bila do zadnjega kotička napolnjena — bodi vsem prirediteljem znak zasluženega priznanja za vztrajno-delo! Posebej pa še moramo pohvalno omeniti vrle sosede DuhovČane, ki so v lepem Številu prihiteli na našo prireditev. m Sv. Jurij v Slov. gor. ,judje pravijo: število li je nesrečno. Dan 13. svečana pa je letos bil gotovo pri nas nesrečen. Kajti tega dne so našli v mlaki na Kogu kraj ceste mrtvega viničarja Tomaža Iv»noša. Po takem se je vtopil in pieminol brez sv. sakramentov. Znamenja pa kažejo, da se ni vtopil, in da je mogoče, da bi ga kdo umoril in vrgel v vodo. Ni pa ni kakih prič. — Istega dne t j. 13. sveiana je Jakob Šegula, ml. kmet v Jasiraboih umrl vsled sušice br^z sv. sakramentov. Pred iO. uro zvečer je zanemil in tedaj so poslali po gospoda. In če ravno so še g. župnik bedeli in hitro šli bolnika sprevidet, se jim ravno, ko so namenili stopiti čez prag iz župnišča, javi, da je bolnik že umrl. Pokojni je bil pristaš Ib^ralne Narodce stranke. In ko je pri nas bil 18. jun. 1911. volilni fchod, na katerem so liberalci neznano divje razgrajali, je Jakob Šfgnla prvi pritisnil pri tem navala, kjer so se zaleteli v g. župnika tako, da je bil v veliki n^arnosti. p Rogatec. Na letnem občnem zboru tukajšnjega Bralnega društva se je videl lep napredek. Na novo se je vredila ali ustanovila knjižnica, ki je s pomočjo Slovenske Straže in drugih dobrotnikov v enem letu narasla na 255 knjig. [Udje so se pa nove knjižnice tudi marljivo posluževali. Izposojevalo si je knjige 74 udov, in ti so prebrali 1453 knjig do novega leta. Neka Članica je sama prebrala 97 knjig. Denar, ki se je v knjige naložil, torej ni ostal brez obresti. Vsem daljnim in bližnjim dobrotnikom tukajšnjega Bralnega društva se izreka prisrčna zahvala in se dostavlja prošnja, naj bi se nas še nadalje blagohotno spominjali. p Zetale. Shod, ki ga je priredil dne 25, februarja pri nas poslanee Vrečko, se je izborno obne-sel. Poslancu VreČkotu in vsem poslancem K. Z. se je Izreklo neomajano zaupanje. Natančneje prihodnjič. p Hajdin pri Ptuju. M« gostgi J^ief* Pese« m Auun' e /upaa-čič se je n*br»lo v dobri Ilorvstovi hiši v Sloveryivesi med veselimi svati 14-40 K Slovenski Straži za „obmejne Slovence". Bog povrnil No voporočencema pa veliko tračnih fn veselih let I p Grube pri Središču. Na gostiji Al. Horvat in Ivane Lukman so licitirali veseli svatje škatljo peciva za -81ov. Stražo" in s tem nabrali 10 K. Živeli I p Sv. Lovresc na Drav. polju. V veseli družbi pri g. Finžgarju je 18. febr nabral z licitacijo klobase g. M. Medved za bralno društvo K 4'80. T krena zahvala! p Ž ¡t« le. Na gostiji Franca Blazina in Ane Vogrinc je nabrala Marija Kodrič na nevestinem domu K 8 88, za zastavo Kat. bralnega in izobraževalnega društva v Z-talah Istotako je nabral mladenič Jož, Pulko na gostiji svoje sestre Katice in Matevža Galnun za Kat bralno društvo K 4 92. Bog plati I p Velika Nedells. Dne S. marca po večernicah ima dež poslanec Mesko političen shod v prostorih g. Miklna Deželnozborski volici pridite I p Sv. Hklavž pri Ormožu. Tukajšnje bralno društvo ima v nedeljo, dne 3. marca po večernicah v gostilniških prostorih gospoda Go-lenka svoj redni občni zbor Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Setve po Murskem polju in južnih Slovenskih goricah' kažejo izborno, Ce ne bo ledenega zrnja, bomo Prleki pač zadovoljni s svojimi polji. — Po naših krajih hodijo neki ljudje, ki se izdajajo za agente neke nemške zavarovalnice in zabavljajo čez našo edino slovensko Vzajemno zavarovalnico, ki se glede nizkih cen (premij) lahko meri z vsako drugo tujo ali židovsko družbo. Ta zavarovalnica pa tudi Škodo po pravici ceni in plača, kar lahko potrdijo lanski pogorelci v Stari vasi. 1 Križevci. Požar. V soboto, dne 24. februarja zjutraj je zgorela posestniku Ajlec-u v Hrastju hiša z gospodarskim poslopjem vred. Čast vrlim gasilcem iz Mote, ki so bili hitro na mestu nesreče in so požar omejili. — V nedeljo, dne 25. februarja, je izbruhnil ogenj v BuČeČovcih pri Kosiju, Zažgal je neki 10-letni deček. Z nepopisno naglico se je razširil od Škednja na hleve, potem pa na sosednje, s slamo krite, oziroma lesene stavbe. V naravi je bil krasen» pravcati pomladni popoldan, tukaj pa je razsajal raz«- ljučeni ogenj, da je bilo groza gledati in poslušati. Nesreči so zapadli štirje posestniki: Kosi, Stranjšak, KolmaniČ-ka. in Stiblar; pogoreli so jim hlevi in šked-nji ter nakupičena slama. Živino so rešili. Najprej je bilo na mestu domače gasilno društvo; za tem so prihitela na pomoč gasilna društva iz Stare vasi, Bunčan, Iljaševec, Veržeja, Gornje Mote, Križevec, Banovec, Grlave, naposled Še iz Ljutomera. Z velikim naporom, in ker je malo ponehal veter, se je posrečilo združenim močem požar omejiti, sicer bi bila v veliki nevarnosti najmanj polovica vasi. Hvala lepa vsem gasilnim društvom, gasilcem vobče, zlasti pa onim ženskam, ki so tako neutrudno gonile briz-galuico. 1 Kapela. Tukajšnje Bralno društvo je imelo pretečeni mesec svoje redno občno zborovanje. Odbor je ostal stari, le za podpredsednika je bil izvoljen č. g. Iv. Topolnik, Poročilo knjižničarja pa je jasen dokaz, da mladina rada Čita.. Želeti bi tudi bilo, da bi v novem letnem delovanju društvo priredilo večkrat kako primerno zabavo,. Zbudite se torej in na delo! 1 Kapela. V Radenskem vrhu je pred kratkim spregledala slepa Žena, mati g. Vogrinca, nadučitelja pri Sv. Antonui v Slov. gor., koja je bila 30 let popolnoma slepa. Nepopisno veselje, katero vživa cela rodbina, je res veliko, a največje pa za 761etno Marijo Vogrinc, katera pri spregledu ni poznala skoraj nič svoje rodbine, a sedaj lahko spoznava, zahvaljujoč se Mogočnemu za milostni dar vida, Lep vzgled pa onim, kateri so slepi na duhu. ■ 1 Kmet. podružnica ljutomerska sklicuje na nedfljo, dne 3 marca po rani maši ob 8. uri v prostorih Kukovčeve restavracije v Ljuto tomeru svojo letno občno zborovanje. Istega dne, popoldne ob 3 uri pa sklicuje zborovanje v Jureševe prostore v Borecih. Pri obeh teh zborovanjih bode imel g. deželni živinorejski nadzornik Jelovšek svojo podučno predavanje. K popoldanskemu zborovanju so z gospodarji tudi gospodinje povabljene. Sloveisjgraški okraj. s Slov. Gradec. V letu 1(>11 se je v tukajšnji bolnišnici lečilo 1577 bolnikov, in sicer 1120 moških in 457, žensk. Toliko bolnikov Še ni bilo dosedaj nobeno leto,. s Sele pri Slov. Gradcu,. V uvodnem članku št. 5 „Slov. Gospodarja" se glasi: „Glas ljudstva o ljudski šoli", in tudi v predzadnji Številki se omenja tak Članek). Ta preiistroj ljudske šole bi bil neprecenljive vrednosti. Mi že delj Časa delamo na to, krajni Šolski svet, občinski odbor in tudi g, učitelj. Pa dosedaj so se delale prošnje le samo gluhim ušesom. Zatorej se tudi mi obračamo do gg. državnih in deželnih poslancev, naj delujejo na to, da se bo preustro-jila ljudska Šola po kmečkih željah. s Stari trg. Iz vseh krajev smo Čitali, k.ako so bila letošnji pust živahna razna društva; prirejale so se povsod veselice. Toda pri nas je bilo vse tiho in mirno. Kje si novi odbor Bralnega društva? Kje ste dekleta., ki ste tako krepko nastopale na našem društvenem odru ? Kje ste tamburice ? Vse spi, le tu in tam se je slišal po gostilnah hreščeči glas hripave Harmonike. Tudi svatbo smo imeli letošnji pust samo eno. s St. Andraž pri Velenja. V nedeljo, dne 25. februarja po rani sv. maša je poročal poslanec dr. VerstovŠek na shodu, ki je bil izvanredno dobro obiskan, o deželnem zboru in o delovanju državnega zbora. Volilci so njegovim izvajanjem burno pritrjevali, Vnel se je živahen razgovor o zadevah občine in okraja. C. g, župnik Jodl se je zahvalil poslancem S. K, Z. za njih trud in izrazil poslancu g. dr. Verstovšeku popolno zaupanje, kar so pritrdili volilci z „Zivio"-klici. — Ta dan se je vršil pri nas tudi občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva. C. g. župnik Jodl je poročal o delovanju društva v preteklem letu. V odbor so izvoljeni: Blagotinšek Franc, predsednik; Tajnšek Jože, podpredsednik; Urataikj Jakob, knjižničar; Jodl X, blagajnik; BrunŠek Ant,, tajnik. s Staritrg pri Sloveajgradcu. Občni zbor kmet. bral. društva se Trši v nedelji, dne 10. marca ob S. uri popoldne v prostorih g Ublna. a Šoštanj. V nedeljo, dne 10. sušea se vrši shod pri gosp. Jos. Ravlenu v mestu. Vabljeni ste vsi delavci in kmetje, da pridete ta dan t obilnem številu. Dogovorili se bodemo o naših najpotrebnejših stva-Teh glede delavcev in kmetov, kar vam je lahko v občo korist za vašo bodočnost. Torej, komur je le mogočo, naj pribiti ta dan na zborovanje in vsak naj še svoje prijatelje seboj pripelje. Poroča odposlanec Jugoslovanske strokovne zteze Vekoslav Zaje. Začetek točno ob 9. uri ¿opoldne. Konjiški okraj. k Konjice. Bralno društvo je imelo občni zbor dne 28, januarja. V preteklem letu ja bilo okoli 1500 kron prometa, kar pomenja nekaj gibanja, priredilo si je lepo knjižnico, ki Šteje dosedaj 300 knjig, ter si napravilo tudi lep oder. Izvoljen je bil stari odbor z malo izpremembo. Le Škoda, da se več fantov in mož ne zanima za izobraževalno delo. Konjičani, štopite vendar vsi v naše vrste, da bomo skupno delali za našo izobrazbo in našo slovensko stvar, — Tudi Dekliška zveza je imela na Svečnico občni zbor. Poročilo iz preteklega leta je bilo prav povoljno. Članic je bilo 133, poučnih sestankov 12, Knjige in časnike dekleta pridno bero, posebno ljub jim je „Naš Dom". Odbor za leto 1912 je bil z eno izjemo stari izvoljen. IJ-pamo, da bode naša zveza počasi ena najboljših in najštevilnejših in tudi najdelavnejših izmed! vseh zvez vrlih slovenskih deklet. k Kebelj. Poročil se Je tukaj v ponedeljek, dne 12. februarja, vrl mladenič in občinski tajnik Karol Sturm z Marijo Rutnik iz Spodnjega Keblja. Mnogo sreče in blagoslova! — Izvedeli smo, da je nek tuk. trgovec vložil prošnjo za gostilniško koncesijo. Opozarjamo višje oblasti, da nam je nove gostilne ravno tako treba kakor petega kolesa pri vozu. k' Sp. Dolič. Zaradi kašlja pri otrocih imamo Šolo zaprto. Skoraj bi si želeli, da ostane vedno zaprta. Ce šola namreč ni dobra, je bolje, da je ni, k Konjice. Za „Slov Stražo" sta nabrala Jula Kumer in Jožef Ložak na gostiji Karola Kračun K 10 94, Jula Rudolf na gostiji svoje sestre Antonije 7 K. Milostni g arhjdijakon je dal 10 K, g. organist 1 K, svak Rudolfov, posestnik Golčer 2 K, občini okolica Konjice in Tepanje po 1" K, tako, da je podružnica „Slov. Straže" z udnino vred poslala v Ljubljano K 91'68. Spominjate se ob vsaki priliki „Slov. Straže". — Na gostiji Antonije Rudolfove je starešina Ježe Ratej nabral 16 K za dijaško kuhinjo v Mariboru. Hvala! k Konjice. Na Jožefovo po večernicah bode občni zbor političnega društva. Govorit in poročat prideta gospoda poslanca Peter Novak in Pišek. Celjski okraj. c Celje. Nemci so osnovali za svoje delavce ta-kozvano „zvezo nemških delavcev v Celju", Zanimivo je, da se je na zadnji občni zbor te zveze vabilo tudi slovenske delavce s pretvezo, da dobijo podporo. Vse pa je le samo vada. Slovenci, le v slovenska katoliška društva. Saj imamo v Celju celo vrsto naših društev, ki rada sprejmejo v svojo sredo nove Člane. — Delavec., c Teharje. Žalostni konec. Na pustni ponedeljek zvečer so našli v domačem vodnjaku pri Logarja v Cretu utopljeno truplo 48 let stare Jožefe Logar, ki je izginila ravno pred enim tednom. Vodnjak' je 2% m globok, v katerem je bilo samo polovico vode. Vsled domačega razpora in nekih pravd je obupala ter si slednjič pa tako grozen način končala življenje. Kakšne občutke so imeli domaČi, ki so vodo iz omenjenega vodnjaka ves teden vživali, si lahko mislimo, c Ponikva ob juž, žel. Poročil se je dne 19. februarja Jakob Zupane z gdč. Minko Ml.aker na Ponikvi. Obilo sreče! c Dramlje. Nehvaležnosfc je plačilo tega sveta. Tako si je menda mislil naš Jarnovič, ko je pred par tedni pred cerkvijo četrt ure nadlegoval ubogo ljudstvo, Češ, da je njegova zasluga, da je dobila ¿ra-meljska občina 3000 K podpore. Gotovo si je mislil, kako mu bode bedno ljudstvo ploskalo po končanem samohvalnem govoru. Toda na veliko žalost je opazil, da ljudstvo predobro pozna osebo, ki si želi dobiti izgubljeni ugled sedaj celo na račun dr, KorošČevih zaslug. Res Čudno se nam zdi, da. se g. Jarnovič pri merodajnih krogih tako „neumorno" poteguje in peha za uboge DrameljČane, doma pa, ko ima vendar vsak dan priliko pokazati svoje „plemenito in požrtvovalno srce", mirno gleda, kako pristaši Narodne stranke na surov način sramote in žalijo poštene in miroljubne soobčane, S takimi dejstvi si Jarnovič nikakor ne spleta lavorike, c Dramlje. Huda jeza se je polotila tukajšnjih liberalcev, ker vidijo, kako mi v njihovo izgubo napredujemo. Zadnji čas so postali celo učitelji precej napeti. Svetujemo jim, da se ne vtikajo v reči, ki jih ne brigajo, ter rajši skrbijo za dober pouk v šoli, Nar Ša šola ne sme biti zanemarjena. Obenem opozarjamo KoŠutnikovega Ljudvika, da se ne meša v politiko, ker še ni zrel za to., sicer bomo njegovo „rokodelstvo" javno razkrinkali. O tukajšnji „inteligenci" bomo v kratkem nekaj obširnega napisali, Fant ne hodi z maslom na glavi na solnce! — Svetovalec. c Šmarje pri Jefšah. Od uglednega in spoštovanega moža smo prejeli sledeči dopis: V zadnji1 številki ,^Narodnega Lista" so se šmarski liberalci zopet drznili, naše vrle fante in dekleta, združene pri „Orlih" in pa v Marijini družbi, zaničevati. In to so oni, ki hočejo biti „prijatelji" kmečkega ljudstva! A grdi hinavci, njegovi najostudnejši sovražniki so res! Za ta nizkotni' napad hočem pa jaz malo zadostiti ter pristopim z mesečnim prispevkom po 1 K k „Slovenski Straži" ter si ob enem naročim tudi WSL Gospodarja." c Lemberg. Pretečeni teden se je mudil v neki tukajšnji gostilni neki agent iz Celja, ki je nesramno zabavljal zoper sveto vero, dušne pastirje, sploh čez vse, kar je našemu ljudstvu sveto in drago. Imel se bode zato še čast pri okrajni sodniji v Celju zagovarjati. c Žalec. Za naš trg se je ustanovila družba, ki nam bo preskrbela električno razsvetljavo. Vsa dela so v najlepšem teku, Za ljudsko šolo smo si sezidali veliko, novo poslopje. Toda ali dobimo kedaj v naš trg tudi meščansko šolo, o tem je pri kratkovidnosti naših tržkih politikov zelo dvomiti. Da najm je naš poslanec dr. Kukovec ne bode preskrbel, to je čisto gotovo. Meščanska šola pa bi bila za naš trg velikega pomena ter bi prinesla trgu vir novih dohodkov. S to Šolo bi postal lahko trg središče cele doline in marsikateri kmet, ki gre sedaj v Celje, bi prišel zaradi svojih otrok kupovat v naš> trg. Posebno obrtnikom bi Šola tudi v gospodarskem oziru mnogo koristila. Neumna liberalna politika pa spravlja bodočnost našega trga v veliko nevarnost. Mesto, da bi skrbeli. sedanji kolovodje za njegov napredek, pa njih kratkovidno početje dela le Škodo trgu in' prebivalstvu. Med obrtniki bo treba poguma, da se uprejo škodljivemu toku. Okolica jih bo v tem boju gotovo izdatno podpirala, ker je po ogromni veČini v taboru ka-toliško-parodne stranke, c Dobrna. V ponedeljek, dne 19. t. m., se je poročil v tukajšnji župni cerkvi vrl mladenič Jakob Svent po domače Kotnik, s pridno mladenko Nežo Rihter, V veliko veselje in ponos nam je ta mladi par. Združili sta se ž njim dve vzorni katoliško-slovenski hiši, Ženin je bil dolga leta vzgleden cerkvenik, med mladeniči prvoboritelj za slovensko stranko in dela^ ven član Orla, Oba pa, ženin in nevesta, sta bila vedno zvesta sotrudnika Bralnega društva. Zato sta pač zaslužila, da so ju naši Orli v krojih in z zastavo Bralnega društva spremili pred oltar.. Srca vseh slovenskih DobrnČanov želijo novoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova. Bog nam daj še več takih parov! c Frankolovo. Pri občinskih volitvah dne 22. svečana t. 1. so zmagali v III. in II. razredu pristaši S. K, Z., v I, razredu pa 1 Štajercijanec in 3 kandidati liberalne stranke. Izvoljeni pa so v III. razr.: Goršek Blaž, Gorenšek Jernej, Esih Matevž in Goren-šek Valentin kot odborniki; Medved Jožef in Laznik Anton kot namestnika. V II, razredu za odbornike; vlč. g. Požar Alfonz, Veber Mihael, Selčan Anton v Dolu in Vrečko Vincenc; za namestnike pa Petre F, in Peci Andrej. V I, razredu za odbornike: Potočnik Matija, Zerovnik Kari z dvema glasovoma večine, BezenŠek Dominik in Korošec Jernej pa po žrebanju; za namestnika pa: Lopatnik Janez in Petek Gašpair, c Braslovče. Nesramnejšega dopisa si pač ne moremo misliti, kakoršnega je skoval dobro znani dopisnik v Št. 7, „Narodnega Lista" zoper velespoštova-nega g, Prislana, p. d. Pongraca. Med drugim piše namreč:- V „Slov. Gospodarju" se je spravil nam dobro znani dopisun, po svojem mnenju pobožni očka Pongrac, po svoji že prirojeni hujskajoči navadi, na tukajšnjega miroljubnega dimnikarja g. Malingerja." Ne vem, ali je bil to res g. Prislan, pa to vem, da je govoril iz-srca več ko 600, reci Šest sto posestnikov. Ne dela torej prepira g. Prislan, ki je zelo miren Človek, kot razlaga nesramni dopisun, ampak nekdo drugi, kar kaže to, da je bilo zopet povabljenih nad 40 strank k okrajnemu glavarstvu v Celje, in to gotovo ne vsled miroljubnosti g. dimnikarja. Najlepše pa še pride. Hinavski dopisun pravi, da g. Prislan zato ne mara dimnikarja, ker ni ob" zadnjih državnozborskih. volitvah trobil v njegov rog, ter mu zato ne pusti o-metati dimnika. Fej tebi, prodana duša! Niti v takih stvareh, ki so popolnoma gospodarskega pomena, ne pustiš naših mož pri miru, ki so pošteni, dočim bi sedalo o tebi marsikaj pisati. Nič bi ne rekli temu, če-bi se le mi upirali, ker so pa splošno vsi proti temu novemu davku, je pa ta napad neodpusten. Kaj pa je s tistim vašim pristašem, ki je dimnikarja pred! kratkim čisto po liberalno vrgel ven (vzgled Zg. GorČe), da se bo moral zavoljo tega zagovarjati. Vidi se, da govori iz vas samo slepo sovraštvo in strast. No, „N_ Listu" pa tudi privoščimo to blamažo, bodo vsaj iz-prevideli njegovi Čitatelji, kakšen prijatelj kmeta) da, je. Vi pa, g. Prislan, nič se ne menite za ta nesramni napad, kajti povem Vam, da stoje v tem oziru vsi braslovški kmetje na Vaši strani, „Narodnemu Listu" pa želimo Še več takih dopisnikov, c Sv. Pavel. V kratkem Času svojega obstanka sta naš Orel in Dekliška zveza že mnogo pripomogla k živahnemu društvenemu preporodu. Zelo omejen ali pa skrajno hudoben bi moral biti, ki bi tajil to dejstvo, katero vsak opazi, ki količkaj pomisli, kako je bilo v tem oziru prej, in kako je sedaj. In vendar! da so voditelji Šentpavelskega liberalizma skrajno na^ pihnjeni in si domišljajo, da so prvi um vi vsemirju, je sicer znano, a nekoliko več okusa bi pa že lahko imeli. Dobe se še tu ljudje, ki srepo in polni grde zavisti zasledujejo delovanje raznih tukajšnjih katoliških organizacij ter blatijo in napadajo po svojih liberalnih cunjah naše fante in dekleta, kakor tudi požrtvovalno delujočo našo duhovščino, in to ljudje, ki že nosijo sive lase na glavi in bi bil za-nje že davno Čas, da bi jih srečala pamet. Pri tem nečednem delu se drže liberalnega načela: Le laži, nekaj bo že ostalo! Skupno kazalo teh1 laži in obrekovanj je natisnjeno v zadnjem „Narodnem Listu", Kar po vrsti in vi eni sapi je družba tukajšnjih liberalcev obdelala in oblatila delovanje tukajšnje katoliške organizacije. Začel je z našimi Orli, ki so mu posebno v Želodcu, saj so njihovi napadi na našo stranko tukaj zbesneli osobito od časa, od kar se je ustanovil šei&pavelsld Orel. Ker vam je zmanjkalo stvarnih besed, pa ste začeli z zmerjanjem. Naši fantje vam na tej poti ne bodo sledili, ker stoje v oliki dosti višje kakor vi, PaČ pa jim je vsak vaš surov in neotesan napad povod k še večji vnemi in gorečnosti za dobro stvar.Vsa onemogla jeza liberalnih dopisnikov se zrcali v robar-tem imenu, s katerim so počastili naša dekleta.. Saj ja sami ne verjamete, da so res to, kar ste jih imenovali. Da bi pa kateri izmed vaših pametnih Sokolov maral za nje, mi sicer ne vemo, vemo pa, da si bodo-naša dekleta vedela nekdaj poiskati boljših in. vzgled-nejših mož, nego so fantje iz sokolskih vrst. Napad glede zadnje igre je pa tako otročji, da nam nanj niti odgovarjati ni potrebno. Saj s tem kažete, da niste liberalci še niti zreli za take prireditve, in da se bo moral vaš vodja Še precej časa ubijati z vami, da boste postali dovzetni tudi za stvari, ki blažijo človeškega duha. Zato smo vam tako na poti, ker veste, da je občinstva pri vsaki prireditvi vse polno in ste prišli do spoznanja, da ljudstvo ravno na ta. na-Čin priznava, kje je zdrava zabava in razvedrilo. Skrajno neotesan in lažnjiv nafpad na g. kaplana $e-veda ni smel izostati, 'saj "še čutite zadovoljne le tedaj, če lahko s svojim smrdljivim loparjem udarite tudi lahko pa naši duhovščini. Merite menda g. kaplana po svoji lastni skisani pijani pameti in bridkosti. Nekaj dobrega pa vendar-le Še najdete na njem, njegovo lepoto, katero bi vam pa g. kaplan gotovo prav rad odstopil, če bi bilo mogoče, posebno ker ve, da bi jo vi liberalpi tintomazi lahko prav dobro rabili pri raznih vaših nastopih in plesih. Seveda liberalci in par otročajev, ki hočejo biti dobri katoličapi, zraven pa berejo liberalne liste, bi radi, da bi katoličani za pečjo sedeli, duhovnik pa molil samo brevir, v javnosti pa bi odločevala liberalna gospoda in gubila ljudstvo po svojih načelih'. Teh nazorov seveda mi nismo in nikoli ne bomo» Našim duhovnikom pa v imenu vseh somišljenikov vdapo kličemo: Le vstrajno naprej na polju prave katoliške organizacije v ljubezni do vernega ljudstva! Mi gremo navdušeno z vami, smo in bomo kljub raznim klevetam vedno z vami! c Mozirje. Zadnji „Narodni List" brani v dopisu iz Braslovč na vse pretege dimnikarja Malingerja. Nam je zelo hudo žal, da moramo pribiti, da brani tukaj „Narodni List" svojega političnega pristaša po-silinemea.. Poglejte njegove račune ob koncu leta! Tiskovine so iz narodne (?) tiskarne ,„Leykam in Graz". Računi so celo za nas kmete nemški in imajo spodaj potrdilo v blaženi nemščini: ^Dankend erhalten!" Vse po geslu Narodne stranke: Več nemščine! Pripomnimo Še mimogrede, da se pri nas z dimnikarsko postajo ni nikdar jezilo toliko ljudi, kakor sedaj v dobi „od c,kr. namestništva" nastavljenega dimnikarja Malingerja. Nikdar še ni bilo toliko ovadb, kakor sedaj od posilinemca, (po „Narodnem Listu" = narodnjak) Malingerja, Gospode poslance opozarjamo na te razmere. c Mozirje. Poročil se je g. stavbeni mojster M» GoriČar z g. Angelo Schuster. G, Milavec, vrl mla^ denič iz Rečice ob Savinji, s pridno mladenko Marijo Janko. Ž njim je pridobila Ljubija zopet izobraženega in delavnega somišljenika K,. Z,. Obema dvojicama želimo obilo sreče! c Luče. Naš prečastiti gospod župnik je obhajal dne 29. januarja 501etnico svoje starosti, 25|letnico mašništva in 151etnico pastirovanja^ med nami. Že na predvečer omenjenega dneva je bila vsa vas razsvetljena; nebroj JuČic je gorelo in dajalo častslavljencu; med' pokanjem topičev pa je zapel domaČi pevski zbor par krasnih pesmic. Bil je zares prekrasen in ginljiv prizor. Za premnoge zasluge je imenoval občinski od-bsr preč, g. župnika častnim občanom; v spremstvu občinskih1 mož je g, župan nesel krasno diplomo ter jo izročil slavljencu z lepim nagovorom. Ob tej priliki je daroval č, g. župnik večjo svoto za občinske uboge. Bog mu povrni in ga ohrani Še mnogo let! c Nova Štifta. Da se dopisnik „Narodnega Lista" ob vsaki priliki obregne ob častitega g. Župnika, je že njegova stara navada, ki se je ne bo odvadil, kakor ne pes lajati» Pa tudi nekatera dekleta, ali po njegovem: „katoliške ženske", ga posebno zapimajo in bi rad o njih koval razne povesti. Ker ne gre drugače, se pa mora posluževati laži in obrekovanj, samo, da le trpi bližnjega čast. Lep olikanec! Kakor se kaže, smo bili dozdaj tukaj še preveč prizanesljivi. „Narodni List" je o nas lagal in nas obrekoval, a mi smo pa o resničnih liberalnih Škandalih molčali, samo, da bi bil že tukaj enkrat mir» Pa je itak vse zastonj! Kakor stekli kužek, je tudi „Narodni List" Čedalje bolj divji. Dobro! Ker torej hočete na vsak način boj, imejte ga! Vedite, da ne bomo imeli z vami od slej nobenega usmiljenja, ampak' bomo vsako vašo lumparijo neusmiljeno bičali» Mi smo dozdaj molčali o stvari, ki se je dogodila leta 1908 na naši šoli, zavoljo katere je ugled Šole občutno trpel. Ti dopisnik „Narodnega Lista", povej tudi to svojim backom» Prosimo pa te, tudi odgovori nam Še na nekatera vprašanja, Kdo je pristašem naše stranke pisal brezimna, sramotilna pisma? Kdo je ponoči čakal in tolovajsko napadal naše fante? Ti, ki po noči stikaš okoli, povej nam, kdo je dne 25, januarja pozno zvečer spravljal hlode in KaŠtnega vrha? Ip kdo je potem iste dne 29. januarja vlačil po cesti ob 11. uri zvečer in na katero žago? Morebiti bi to zanimalo tudi graščinsko upravo in c. kr. žapdarmerijo. Ali veš tudi, katere liberalne device je orožnik dno 15. oktobra 1911 preganjal v Kamniku in zakaj? Kaj veš?!. Mesto, da se brigaš za „katoliške Ženske", brigaj se raje za device liberalnega kopita in jih pouči, kaj smejo in kaj ne, saj pri krščanskem naulau jih, itaik ni nikoli videti. Povej nam, ali je res, da se dopisi v „Nar, List" kujejo v nočni tmini ip da imajo poleg očeta tudi mater v osebi neke kuštravke? Ali hočeš še več? Za danes dovolj! c Gornji Grad. Pri občinskih volitvah dne 22, svečana smo prodrli v III, razredu s tremi odborniki in dvema namestnikoma, Id so izmed 92 oddanih glasov združili na-se Trepel 5i5, Hren 49, Reiter 46, kot četrti je prodrl nasprotni Prislan z 42 glasovi le vsled neke pomote. Ogradi in Koleno sta dobila kot naša namestnika 52, oziroma 50 glasov. V II. in I. razredu se naši volitev topot niso udeležili. V II. razredu je volilo 13 voliloev, v I, pa celih 7» Spende je volil tu z nasprotniki, Sarb pa se volitev ni udeležil, kakor tudi ne prejšnji župan Kolenc, ki se je potemtakem popolnoma umaknil pred notarjem. Crez 3 leta pometemo tudi v II. razredu, kot smo letos v III., kajti nazori se bistre in Čistijo, zato se naše vrste od dne do dne jačijo tudi v „naprednem" Gornjem Gradu. O agitaciji sporočimo le, ako bomo izzvani. c Ljubno. Izjava, Z ozirom na dopis „Nar. Lista" Štev. 6 moram izjaviti, da nisem nikakoršen na-prednjak in se tudi ne pustim tako klicati v kakem liberalnem listu, — Ivan Globočnik, 1. r. c Sv. Frančišek na Stražah. Na pustno nedeljo nam je naše Katoliško bralno in izobraževalno društvo priredilo zopet dve igri: „Sv. Cita" in „Prepirljiva soseda"» Posebno dobro so igrala naša vrla dekleta, čeravno so še-le prvokrat nastopila na odru. Ljudstvo je pozorno zasledovalo igro. Obilo smeha je bilo pri igri „Prepirljiva soseda", Ce se razmere ne spremenijo, bo na tretjo nedeljo v postu predavanje, h' kateremu se že zdaj vabijo vsi udje» Na velikonočni ponedeljek bosta pa zopet dve igri: „Za križ in svobodo" in „Prisiljen stan je zaničevan"," " c Laško. Nekoliko pustih dogodkov iz minulega pusta na Laškem. Na pustno nedeljo je imelo nemško pevsko in glasbeno društvo svojo veselico,. Nemci so kakor vselej, nastopili složno. Tudi nekateri odlični Slovenci, ki vživajo njih zaupanje, so bili povabljeni, so se častno udeležili in. zasltopali Slovence. Nekateri so celo sodelovali na odru. Le dva nepovabljena Ceha iz pivovarne sta bila nemškemu prireditelju preveč slovanska, zato ju je vrgel ven. Mi ostali pa smo se krasno imeli. Kdor bi se predrznil, nam zaradi tega kaj očitati, temu povemo, da je nazadnjak. 0-menimo, da je tudi g. Jože Drolc počastil naš jesenski raj, — „Norcev je na svetu povsod dovolj, največ jih je pa danes pri Benjaminu" na Laškem, tako je vabil Benjamin na pustni torek slavne goste na „Gmoa-Tanz". In res je zadel. Krona vseh norcev je bil ta večer neki laški narodno-napredni Slovenec, ki je nastopil kot kapucin in je spovedoval nekega Nemca, ki je bil oblečen za nuno! Občinstvo se je deloma smejalo, deloma zgražalo, kajkoršen okus je pač kdo i-mel. Ampak mi laški narodno-napredni Slovenci smo storili, kar je bilo v naših močeh in imamo mirno vest, ker krona norcev na pustni večer pri Benjaminu je bil ed'en odličnejših gospodov iz naše stranke, — Na pepelnično sredo ob 4, uri popoldne smo pusta najslavnejše pokopali. Spremljal ga je naš odlični narodno-napredni Slovenec, oblečen kot duhovnik» Ministranti so bili šolarji iz nemške šole, VindiŠ in Še nekateri muzikalični ljudje so igrali „TrauermarŠ". Ker pa slamnati pust vendar-le ne zasluži istih časti, kakor navadni človeški zemljani, zato je žendarmerija duhovnika in pogrebce razgnala» Dva dedca sta potem vrgla pusta v Savinjo, mi pa smo se resno razšli in začeli pepelnično sredo, s sladko zavestjo, da smo storili svojo dolžnost in v obilni meri skrbeli za smeh in kratek Čas. c Rimske toplice. Posestniki, ki vozite po občinski cesti Povčeno—Rimske toplice, varujte se dogodkov, kakoršen se je zgodil dne 12, februarja. Peljal je po občinski cesti obče spoštovani posestnik Tome iz Dola sod vina» Blizu Rimskih toplic je cesta po nalivu poškodovana, boječ se nesreče, je zavozil nekoliko v stran. To videč, prihite ženske od dveh strani skupaj in nasftal je krik in vik, kakor bi se podiral svet. To pa samo zaradi ljubezni, ki jo gojijo naši socialni demokratje do kmeta, c Sv. Krištof nad Laškim» Po posredovanju našega vrlega poslanca dr. Iv. Benkoviča je dobila občina Sv» Krištof podporo zavoljo suše. Poslancu izrekamo iskreno zahvalo! c Trbovlje. Dne 16, svečana t. 1. je umrl tukaj občinski redar g. Josip Homolak, rodom Ceh. Rajni je bil 47 let star ter je okrog 19 let opravljal vestno svojo službo» Bil je splošno priljubljen. Poznal ga ¡e vsakdo kot poštenega in nepristranskega moža. Da je bil mož resnično priljubljen, je pokazal njegov pogreb» Rodbini izrekamo naše sožalje, njemu pa želimo zasluženi pokoj, c Iz laškega okraja. Pred par 'tedni so se klatile po tem okraju divje svinje. In sicer so ustrelili na lovu Antona Klenovšeka v Polani nad Loko pri Zidanem mostu dne 1, svečana dve divji svinji. Na lepo okrašenem vozu so jih peljali na postajo Zidani most, in od tam so jih poslali v Gradec. Svinji sta tehtali vsaka okoli 80 kg. — V občini Marija-Gradec se vršijo občinske volitve dne 13, marca za III. razred, dne 14. marca pa za II, in I. razred. Zmaga Slovenske kmečke zveze je zagotovljena, saj je dobil vendar tukaj kandidat naše stranke dne 13. junija lanskega leta 442 glasov. Vendar je želeti, da se vo-lilci v velikem številu udeleže volitve. Ne bilo bi lepo, da bi tistih par liberalcev sedelo v občinskem odboru. Tudi razpor med vasmi in posameznimi kraji naj bi pojenjal. Najbolje bi bilo, da bi katoliško politično društvo postavilo kandidate. e Sv Etna. V nedeljo, 3 marša bo govoril pot. učitelj gosp. Al. Pirstinger v kaplaniji po rani službi božji o pomladanskih delih v vinogradu in v sadovnjaku. Emčani, pridite vgi na poučni shod. c Zibiks. Pot. učitelj g. Al. Pirstinger bo v stari šoli po vetrnicah v nedeljo, doe 8. marca govoril o vin» in sadjereji. Zanimivi govor, pridite polncšfevilno poslušat. c St. Pavel pri Preboldu. Kat. izobraževalno in gosp. društvo ima v nedeljo, dne -i. marca po vtčernicah v stari šoli Bvoj letni občni zbor z navadnim vsporedom. Brežiški okraj. b Brežice. Z našo Železnico je jako nevarno potovati. Vedno slišimo, da kak ciganski uzmovič okra-do kakega popotnika. Ali vodstvo železnice ne more skrbeti za večji red? — V St. Lenartu je umrla po-sestpioa Marija Petričič. b Zakot pri BreiiC&h. Dne 5. t. m. je dekliška zveia „Bogomila" v Brežieah izgubila dve članici iz naše občine, ki sta se isti dan — poročili: in sicer delavna in vneta predsednioa Pepca Pečnik z Janezom Savnik iz Zverinjaka, Djtna verna tovarišica Frančiška Benja pa z Wastianom Bratanič iz Bakoška. Bog podeli obema paroma obilo sreče in blagoslova! b Videm. Nek brezveren liberaleo, reci: „na-prednjak", je čutil potrebo, izpopolniti v zadnjem „N. Listu" misijonske pridige. Temu se ne čudimo, saj gotovo tudi peklenščeku ni bilo po volji, da smo imeli misijon. Slab misijon bi bil, Če bi se ga veselil peklenšček in bi ga hvalili brozverci. Se precej vode bode steklo po Savi, predno bodo katoliški Videmčani verjeli liberalnim in socialističnim glupostim. Nepotrebni in zastonj so bili tudi stroški, da ste poslali več vernim katoličanom brezverski „Narodni List".Ta ga je poslal nazaj, drugi pa ga je porabil za gotove človeške potrebe, kar je edino prav. b Dobova pri Brežicah. Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 25, februarja vrlo uspeli politični shod S. K. Z. v hiši g. Petana. Shodu je predsedoval vrli kmet O gorele iz Rigonc, Zborovalni prostori so bili natlačeno polni zavednih slovenskih volilcev. Državni in deželni poslanec dr. I v a n B e n k o v i Č je poročal o državnem in deželnem zboru, Vsi navzoči vo-lilci so ob velikanskem navdušenju odobravali postopanje slovenskih deželnih poslancev ter jim izrekli popolno zaupanje ip zahvalo za možati ip neustrašeni nastop v deželnem zboru. b Pišece. Shod poslanca dr. Jankoviča je bil zelo dobro obiskan. Njegovo poročilo smo vzeli z navdušenjem na znanje in smo popolnoma odobrili njegovo obstrukcijo» Govoril je tudi g. Urek ml. Poslancem kličemo: Mi smo z vami! b Kozje-Dobje pri Planini, Resnici na ljubo pripomnim k zadnjemu dopisu iz Dobjega, da dopisnik „Štajerca" ne bo nikoli zaslužil ponujanih 1000 kron, Ako hoče kaj izvedeti, lahko mene vpraša. Dobro sta mi znana č. g, Vurkeljc in tudi Kolenc. C. g. Vur-keljc je bil v Gornjem Gradu jako spoštovan od vseh dobro mislečih ljudi» Bil je moj učitelj veronauka. Mladina ga je ljubila in spoštovala, ker je bil tudi vsega spoštovanja vreden. Izrekam mu še sedaj zahvalo za vse dobre nauke, ki sem jih prejel od njega. Josip Podlinšek, not, urad,, Kozje. b Brežice. V prid šolski kuhinji v Brežicah se bo v. nedeljo, 3. marca vršilo v veliki dvorani Narodnega doma dvojno zanimivo predavanje o postajah križevega pota in drugih zanimivosti iz Jeruzalema, ki jih bodo pojasnjevale skioptične slike. Prva predstava bo po večernicah ob treh, druga zvečer ob osmih. Z ozirom na blagi namen je upati velike udeležbe, tudi se preplačila hvaležno sprejemajo. b Koprivnica. Katoliško slov iiobraževalno društvo priredi dne 3. marca po večernicah občni zbor. Italijansko—turška vojska. V Mali Aziji je na obali Sredozemskega morja mesto Beirut, ki je sicer v turški lasti, a ima mednarodno trgovsko pristanišče. Tudi avstrijske trgovske ladje vozijo redno raznovrstno blago v Beirut, od koder se potem pošilja v razna avstrijska mesta. Iz Bei-ruta izvažajo v naše kraje tudi zelo mnogo južnega sadja. Prebivalci Beiruta so večinoma kristjani. Dne 25. februaria sta nenadoma pripluli pred Beirut dve italijanski bojni ladji ter sta zahtevali od turškega pristaniškega poveljnika, da jim izroči dve turški bojni ladji, ki sta se nahajali v. pristanišču. Italijani so dali turškemu poveljniku dve uri Časa za pomislek. Italijanske ladje obstreljujejo Beirut. Se predno je potekel določeni dveurni rok, sta začeli italijanski bojni ladji obstreljevati mesto, pristanišče in turške ladje» Obe turški ladji ste se potopili. Na epi se je razpočil kotel, drugo pa je dal baje turški poveljnik sam uničiti, da ne pride Italijanom v. roke» Italijanske ladje so obstreljevale s težkimi topovi tudi mesto. Popolnoma je razetjana vladna palača, carinski urad in več drugih hiš» ,Ubitih je 60 oseb, med temi 20 mornarjev, število ranjencev pa znaša okrog 100» Med ubitimi so večinoma sami domačini» Ranjenci so strahovito razmesarjeni. Po veČini so jim odtrgane noge in roke. Italijani so zelo slabo streljali, sicer bi bilo število žrtev še večje, Turki so silno razburjeni vsled nenadnega italijanskega napada. Zahtevajo, da se mora Italijane kaznovati, ker so preko mednarodnih določil brez povoda napadli Beirut. Turki so proglasili izgon Italijanov iz turških pokrajin. Vsa javnost obsoja italijanski napad na Beirut, posebno razdražene so velevlasti, ki imajo preko Beiruta svojo trgovsko zvezo. Aiaglija in Frapcoslfa sta že poslali pred1 Beirut svoje bojne iadje. Bati se je, da pride vsled italijanske predrznosti do večjih nemirov med evropskimi državami, Vestnik mlad. organizacije. Hoče. V nedeljo, dne 18» febr., sta priredila naša MladeniŠka zveza in Orel krasno uspelo zborov ar nje. Kljub temu, da naši nasprotniki fante odvračajo, se je vendar zbralo lepo Število mladeničev. Govornik je razlagal fantom politični položaj, za kar je žel mnogo priznanja. Nato sta deklamirala fanta Orla Ivan MajheniČ „Stražniku ob meji slovenski", in Franc Strašek „Samostanski vratar". Nato je naš cvetoči moški zbor zapel par mičnih pesmic in razšli smo se s poštene zabave ter šli na drugo, namreč k telovadbi. Fantje, le tako vstrajno, in Bog bo obilno blagoslovil vaše delo! Najnovejše. Duhovniške spremembe. C. g. Franc Ozva|tič, kaplan v Slov. Bistrici, pride za provizorja k Sv. Martinu v Rožni dolini, C. g. kaplan Alt je prestavljen iz Poljčan v Slovensko Bistrico za prvega kaplana, v PoljČane pa gre Frane Osterc, dosedaj pri Sv. Martinu na Pohorju. C, g. Alojzij Musi, kaplan v St. Iljti pod Turjakom, stopi radi bolezni v začasni pokoj» Pogreb č. g, Wolfa v Mjariboru se je 28, 'februarja, veličastno izvršil. Udeležilo se ga je okrog 50 duhovnikov, bogoslovci in velika množica ljudstva. V, velikem številu so prišli Kamničani kot nekdanji žup-ljani rajnega. Sprevod je vodil vlČ. g. stolni župnik Moravec, Poučni tečaj v Skalah včerajšnjo sredo se je ob lepi udeležbi izvršil prav povoljno. Kljub lepemu vremenu, ki je ljudi kar vabilo na njivo in travnik, jih je prišlo mnogo ter so z velikim zanimanjem sledili poljudnim predavanjem. Govorili so gospodje : poslanec dr, V e r s t o v § e k , prof. dr. H o h n j e c in živinorejski inštruktor Krištof. S tom smo zaključili vrsto poučnih tečajev v letošnji zimi, ki jih je bilo 10, in sicer pri Sv. Križu tik Slatine, v Šmarju, v Galiciji, na Gomilskem, pri Novi cerkvi, v Petrov-čah za dekleta in žene, v Draanljah, pri Sv. Lovrencu na Dr., polju, v Ormožu in v Skalah. Brod v Dupleku v župniji Sv. Martina je vsled prepirov med domačini c, kr, okrajno glavarstvo v Mariboru zaprlo. Ker je ta brod edino prometno sredstvo, ki veže okrajno cesto iz Maribora k Sv, Barbari, oziroma k Sv. Martinu in dalje, je ta odlok c. kr. okrajnega glavarstva ljudstvo hudo zadel. Zato je bil g. deželni odbornik R o b i Č pri c. kr. namestništvu v Gradcu ter je odločno zahteval, da se brod zopet otvori. Sv. Peter na Medvedovem selu. Tridnevni knjigovodski tečaj priredi pri nas kmetijska podružnica Mestinje—Sv. Peter v dnevih 5., 6. in 7. marca. Vršil se bo v župnišču vsak dan od 8. do 12, in popoldne od 2. do 6. ure. Vodil ga bode tajnik Kmetijske družbe, g. Holz,. Udeleženci iz domače žuipnije, iz domače župnije, iz Sladke gore, Stranja, Zibike in E-me naj se gotovo oglase do nedelje pri tajniku podružnice v župnišču! Listnica uredništva. Sv. Lenart v Slov. gor : Zaradi ceste v Sen»rski in Brengovi se obrnite na okrajni zastop in tamkaj javite svoje pritožbe. — Št. Andraž nad Polzelo: Brez podpis», v k >š! — Franknlovo: Istotako. — S». Križ pri Ljutomeru: Preosebno. — črešnjevec: Preosebno in kakor nalašč za obtožno klop — Kamnica: Pre; sebno. — „Nasad krog cerkve": Dopis je brez podpisa, sicer Vam pa mi v Vaši zadevi ne moremo pomagati. Sv. Rupert: Preosebno Konjice, Sv. Frančišek: Ostalo prih dnjič. — Središče, Anže, Kraljevci, Iz Gorenj: Prihodnjič! — Petrovče, Sv. Peter ca M. s., Sv. Lovrenc: Prepozno! — Dramlje: Kakor vidite, že od drugod dobili. — Dasiravno smo napravili dvojno prilogo, vendar pri najboljši volji nismo mogli spraviti vsega v list. Dopisnike prosimo potrpljenja. Poročilo c sejmo goveje žitine v Gradca, dne 22. februarja 1912. Prignalo se je 182 volov, 135 bikov, 151 krave. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 84 do 94, suhi 72 do 82, biki 74 d2 92, lepb pitane krave 74 do 84, srednje debele 56 do 72, suhe 46 do 53 K. Tendenca: Pripeljalo se je 163 komadov več kot prejšni teden Cene trdne Promet siab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 2224 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 124 do 144 K. Cene trdne. Pojasnila o inseratil gî|ï t$m*Mm ms httta, priN^s «^ffifuti mink* g». i VpraSanja in ponudbe. (Le članom Osrednje zadruge se na tem mestu razglaša brezplačno. Kdor želi pristopiti kot član, naj se priglasi pri Osrednji zadrugi v Mariboru, Koroška cesta 5. Stoklas Vinko, posestnik v Leskovcu pri Ptuju želi kupiti kravo dojnico, pincgavske pasme, srednje starosti in velikosti Na prodaj: ima Knuplež Vinko, posestnik v Vodolah pri Sv. Petru niže Maribora dobrega plemenskega merjasca 10 mescev starega. Filip Slakan, Sv. Jurij ob Taboru, proda 20 mesecev stareg» lepega licenciranega marijadvorskega bika. Osrednja zadruga. Ljubezen do moža. Kako se mora ljubezen moža pridobiti in o-hraniti, to je že mnogim dekliškim in ženskim srcem povzročilo preglavice iu otožne ure. Dandanes so naša mlada dekleta in žena na boljšem, zakaj pove se jim nezmotljivo gotov recept, ki je tisočkrat preizkušen. „Uči se dobro kubati, dete »oje, z«kaj ljubezen moža gre skozi želodec", jim svetujejo izkušene matere, „in vpoštevaj tudi oso-bito to, da se zamo s pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača Pristna „Kathreiner-jeva je v svi.ji nedosežni izbornosti vedno enaka, in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Upravn svet je oddobril v seji dne 6. februarja t. 1 bilanco za leto 1911. Kot je razvidno iz sledečih številk, je poslovanje banke v vseh oddelkih zopet znatno napredovalo: Prejemki: obresti K 1,943.202 (lani h 1,449.8'4). Iziks bančnih poslov K 316.220 (K 256 079,) iznos realitet K 29.710 (K 30 172) prenos dobička 1. 1910 K 50.290 (iz leta 1909 K 31.44<0 »kopno K 2,339 423 (K 1.767.647). Premet v letu 1911: 1,300 miljonov kron proti 1. 1910 več za 2r>6 miljonov kron. Občni zbor delničarjev je določil se na 5 marca 1912 in se bodt preti lagala za 1. 1911 zopet 7od-stotna dividenta t. j. K 28 od delnice ; nadalje se bode predlagalo zvišanje delniške glavnica 2,000.000 na 10 000 (K O kron in ob en.-m sprememba pravil, da Be sme svišati delniški, glavnica po potrebi in na podlagi sklepa občoega zbora n» 15 miljonov kron. Pristna simo s to znat> ko — ribičem — kot znamko Ncott-oveg» nvntnja. Loterijske številke: Dne 24 ftb.uaija 1912. Trst . 4 8 3 14 24 L cc . 22 32 16 18 88 Seme pravega kabelskega ljubljanskega zelja, ki rodi v vsaki zemlji in naredi iepe, trde in velike glave, prodaja po 20 gr. za 1 K Ig. Mrcma v Zg r Kašlju, p. D. M. v Polju, Kranjsko. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Pri večjih naročilih primeren popust. Na naročila brez deuarja se ozira le pri znanih naročnih.h. 142 Cepljeno trsje. Vinogradnikom naznanjam, d* imam veliko množino amerikanskih cepljenih trt na prodaj. Seznan trt: Moslec. Burgund-c, b. Muskatelec, Traninec, Ranfal, Rulandec, Muškat Siivaner, Laški risling. Gut-edel, b. r. Porfc giser, Prunta, Kapčina in več tisoč korenjakov Rip-Portalis na zeleno cepit, in več tisoč klučev Rip Portalis za suho cepljet-je. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali ustineno oglasiti dokler je kaj zaloge. Cena po dogovoru Janez Verbnjak, posestnik in trtničar na Bregu pri Ptqju. Lepo ležeči travnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici krog tri orale, cena 800 kron oral, takoj prod» Ferdinand Tisso, Gradič, Mr želi naj si o-gleda pri posestnika Anton Vam-pel, Stattenberg, pošta Makole pri Poljčanah. 234 Kupci potor. Proda se novi mlin z zemljiščem »li brez zemljišča. Več se izve pri občinskem uradu v Verjanah pri Sv. Trojici v Slov. gor. 220 Dva pridna vlničarja se takoj sprej-me-.a pri g. grof L»mb»rg v Ljutomeru. Vsak »iničar 'nsj ima 4 ali 6 delavskih moči. Več se izve pri oskrbniku grofa Lamberga v Ljutcmeru. 2vi2 Učenec iz poštene hiše se sprrjme takoj v trgovino mešanega blaga. Alojz Seišen, tigoiec in gostilničar Veržej. 233 Častna izjava. Podpisani obžalujem, da sem razialil z svojim nepremišljenim govorjenjem v pijanosti, g. Orosla-va 3kamen c. kr. sodnega izvrše-valnega organa, kateri je imel službeno pri podpisanem opraviti. Zahvaljujem se mu ob enem, da je odstopil od kazenskeaa pošto-panja. Janez Pepevnik. vžitkar, Lemberg f-0. 231 Golš« in d«be!i vrat se lahko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se n» „Para-celsus", chem. laboratovij, Stern berg, Moravsko. Priložiti se mora znamk* za odgovor. 228 Posestvo se proda pri Sv. Mihaelu, hiša zidana, v dobrem stanu, gospodirikim poslopjem in je 7 oralov dobre zemlje, vinograd, 4 njive, travnik s sadnim drevjem, lep gozd v katerem je dosti drv. Knpci se naj oglasijo pismeno ali osebno pri posestnika Martinu Sternad pri S*. Mihselu, Sladka gora, p. Šmarje, pri J*U*.h. Cena posestvu 5400 K. 235 Učenca sprejme Jakob G lobič, kip»r in klesar v Ljutomeru za kamnoklesarsko obrt i a 3 leta. Pomočniki te stroke slažijo na dan 3 K 60 vin. do 5 K ia višje. 239 Janez Majcen v Mestinju proda posestvo za 9000 K. Posestvo sestoji ii gozdo«, njiv, travnikov in dveh zidanih poslopij, 1 maii mlin na vodo. Kupca pričakujem na kolodvoru, če naprej piše. Zemljišča je blizu 10 oralov. Pošta Šmarje pri Jelšah. Železniška postaja Mentueje, Staj trs -o 224 Kupiti želim malo posestvo, z dobrim poslopjem v lepem kraju na Spod. Štajerskem v vrednosti okoli dva tisoč kron. Kdor mi izve za tako, dobi 20 K po sklenjeni po godbi. Natančen popis posestva, kraja in cene je posltti na Fr. Sinkovič na Vindoli št. 30, p. Pil-štanj, 8p. Štajersko. '/Ai Kupci pozor. Lepo dobičkonosno poseitvo se pod ugodnimi pogoji proda, četrt ure od poljčanskega kolodvora oddaljeno, je tik okrajce-ceste, je stanovalska hiša zidana, z opeko krita, ter je tudi g .spo-darsko poslopje v dobrem stanu;, posestvo sestoji iz nji», travnikov in hoste v velikosti primerno 18 oralov, polovico pibotane cene ostane lahko vknjiženo, akoravno je sedaj posestvo brez dolgov. Kupci se naj oglas jo pri lastniku Andreju Margué, posest, v Kolač-nem pošta Loče. 264 Pridno dekle katera ka; malega priproste kuhe in poipravljanja po sobah restuJe Hranilne vloge po 47,% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. D^je vložnikom Da dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. upaduje vsak torek in petek dopoldne. ProSnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Z& brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje. poaojuje na zemljišča po 5°/o do 5l/j°/o, z amortizacijo ali brei nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebDi kredit pod agodnimi pogoji. Konvertuje vknjiiene dolgove pri dragih zavodib in izterjajo svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke. Razglas prostovoljne družbe. Krajni šolski svet pri Sv, Barbari v Halozah proda staro, enonadstropno Šolsko poslopje tik cerkve, na prostovoljni, javni dražbi, ki se vrši v Četrtek d!ne 7, marca t, 1. ob 1. uri popoldne na licu mesta. Poslopje je docela obnovljeno. Pritličje je kaj primerno za kakega trgovca. 'Tu že nekaj let nastanjena trgovina prav dobro vspeva. Prvo nadstropje bi pa dalo zdravniku, ki je tukaj nujno potreben, primerno in prostorno eftanovanje. Potrebna pojasnila datfe krajni šolski svet Sv. Barbara v Haloz aH, 46 Načelnik: A. Rakus. Protin in trganje po udih pozna marsikateri a le malokateri ve, kako si pom»gati. Vzrok je preveč takozv. „Harn"-kisli De v organizmu; pomagati se more le, če se ta kislina odstrani. t)a to kakšno mazilo ali drugo odrgujenje ne pomaga, je jasno. Naš čaj za protin upliva najhitreje in zmanjša bolečine ter gotovo pomaga. Zavoj 3 K 50 vin. in 5 K. Kari IUek, Sternberg, Moravsko. 259 Novost. Novost. praktična v vseh državah patent, iznajdba velikanskega pomena. Kaj je „PeraPa"? Peralia je kemična zmes v trdi obliki, ki nadomestuje deioma plin in slično razsietljavo S pri-datkom te zmesi petroleju doseže se pri petrolejskih svetilkah krasna, bela luč, svetilka se ne kadi več in je vsaka eksplozicija petroleja izključena. Prihranek na petroleju do 30% Zavoj s 24 kosi (potabni za malo svetilko jedno leto) stane samo 1 K 20 v Razpošilja se vsak dan. Navodilo se priloži. Za istinitost predmeta, kojega promet dosegel je v inozemstvu v kratkem času nad 20 miljenov za^oiev, se jamči. Glavni zastop in zslogo sa slovenske pokrajine Štajerske, Koroške in Kranjske, ima: Ekiport „Peralia" T Slov. Bistrici. 249 Zastopniki in prodajalci se iščejo proti dobremu plačilu oz. proti visoki proviziji. Novost. _ __ _ _______________________Hovost. Umetni mlin v dobro obiskanem trgu Spodnje Labudske doline, ob drž cesti in železnici, cerkev in šola v trgu, gotovi odjemalci, z žago, elektr. lučjo in kovačnieo v hiš', vse lepo uravnano, 7 oralov zemljišča, z lepim sadonosnikom, se po ceni proda. Vprašanja na upravništvo lista. 236 Sem© pehurske planinske rudeče detelje zajamčeno presta Žide, 1 K 180, travna semena, travniške mešanice, rnnkeljnovo seme, korenjero seme, kakor tudi vse vrste zelenjave in cvetličnih semen, priporoča v sveži kakovosti po nainižiih cenah. Leopold Gusel, Koroška cesta 16, 251 trgovina ,pri črnem pm", Maribor._ 13 snanilo. Tomaž Krainc v Framu naznanja, da se vsakemu, kdor bo prišel olje delat v Fram, pri njem najboljše, najložje in najhitreje olje napravi. Uljudno se vabite. 2U Tomaž Krainc. Dražbeni oklic. Po zahtevanju okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu in Marije Fras, prevžijtkarice v Selcih, zastopanih po dr. Janko LeŠČnik', oz. dr. Milanu GoriŠek, odvetnikoma pri Sv. Lenartu4 bo dne 17, aprila 1912 dopoldne ob 8* uiri na licu mesta v Zikarcih, oziroma v Z g. Koreni 1. vi. št, 133 K, o, Zg. Korena; 2. vi. Št, 59 k. o, Žikarci 's parcelami 126 1113 do 1123; 1 ~ 3. vi, št, 59 k. o, Žikarci s parcelami 1170-1 in 1170-2 • 4. vi. Št. 177 k. o, Žikarci'; 5. vi. Št. 82 k. o. Žikarci; 6. vi. Št» 259 k. o. Žikarci; 7* vi. Št. 6 k. o. Zg. Korena; 8, vi. Št. 148 in 68 k. o. Žikarci; 9, vi. Št, 45 k, o. Žikarci, s priliklino vred, ki sestoji iz 1 orala, 1 novega sadnega stroja, 1 stiskalnice. 1 sadnega stroja, stavbnega lesa, 1 reznega stroja, 1 stroja za koruzo luščit, 1 novega vejalnega stroja] 1 slamoreznega stroja, 1 krave. Nepremičninam, ki so prodati na dražbi, je določena vrednost na 1, 1379'64 K, 2. 7718'70K 3 597'36 K, 4, 488'72 K, 5, 514'92 K, 6, 1554'60 K, 7. 2023'34 K,8. 21,619 K, 9. 7176'10 K; pritiklinam na ad 2, 192 K, ad 7, 350 K, ad 8, 190 K, ad 9, 110 K. Najmanjši ponudek znaša ad 1. 919'76 K, ad 2. 5273'80 K, ad 3, 898'24 K, ad 4, 325'81 K, ad5. 343'28 K, ad 6, 1036'40 K, ad 7, 1582'22 K, ad 8, 14.539'32 K, ad 9. 4857'40 K; pod tem zneskom se ne proda S tem odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek", izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.), smejo tisti, ki si žele kaj kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi štev» 10 med o-pravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-gledati pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začeitkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj posameznikom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodni-je, niti ne imenujejo tej, v sodnem okraju stanujoče-ga pooblaščenca za vročbe, 238 C. kr. okrajna sodnija v St. Lenartu na Štajerskem, oddelek II., dne 15. februarja 1912. Zahvala. Vaino za poljedelce! Janez Riegelbauer: Ptuj trgovina s semenom priporoča: deteljno beme 3 in 7 letno zanesljivo, prosto predenioe (žide); travno seme za mokro in suho zemljo; ronino seme (runkl) dolge sorte; ?rtno seme, aa debelo 221 in drobno. NB. Vsak, kateri je dozdaj pri meni kupil je bil zadovoljen. iV najem se da ali tudi proda (radi drtžinskih razmer), zelo dobro idoča pekaiija Z V6emi potrebščinami, zraven je tudi gostilna, blizu Pragarsiega, z vsem gospodarskim orodjem, vozovi, konjem itd. in tudi nekaj njiv. Natančneje pogoje daje, ako se priloži znamka, Franc Agrež, Rajhenburg, btajer.iko. Podpisani sem bil v skrajno nevarni bolezni, poslal sem po zdravnika g, dr, Cervinka iz Braslovč. G, doktor se je 'takoj pripeljal na moj dom. Skozi ce-lourno natančno preiskavo je g. doktor spoznal, da jo le po nujni operaciji mogoče rešiti življenje; vzel me je takoj na svoj voz do kolodvora in od tam brzojavil v bolnišnico v Celje za nujno operacijo. < Po dohodu v bolnišnico sem bil takoj sprejet in operacija je bila ob 11. uri ponoči po božji volji in spretni zdravniški pomoči po g. dr. Jesenko-tu srečno končana in se je s tem preprečila preranai smrt. Izrekam tem potom gg. dr, Cervinko-tu in dr, Jesenko-tu prisrčno zahvalo! Vsakemu pa, kdor se nahaja v nevarni bolezni, priporočam, naj ne zamudi, se zglasiti pri omenjenih gg. zdravnikih, Mozirje, dne 26* februarja 1912, 252 _Ivan Cesar. Za spomladanski čas priporoča posebno celemu slovenjebistriškemu okraju vsakovrstna semena: deteljno, pravo Štajersko, lucer-no, travno seme, peso (runkel), semenski oves, repno, korenjevo, zeljnato, solatno, retkovno, kiunerno seme itd.; galico, brizgalnico, Škarje, žage, motike, gumijeve trake, prejo, ličje, rafia itd. — Tomaževo žlindro, kose, vile, grablje, srpe itd. Vsake vrste redilne snovi za živino in svinje, fosfor, kisli prašek, „Sauermanovo" redilno moč, lukulus, moko, otrobe, kakor vse druge, za gospodarstvo potrebne reči. Moizli Pinfter trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici. Vabilo na redni občni zbor Kletarskega drnštva v Ormožn, vpisane zadruge z omejeno zavezo, ki se Vrši v soboto, dne 9. sušca 1912 ob 2. uri popoldne v uradnih prostorih ormoške posojilnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5, Slučajnosti. ^ K obilni udeležbi vabi načelstvo. Vzajemna zavarov. v Ljubljani. Glavni zastop za Spod. Štajersko .. .. pri Franu Pograjc, Maribor, Fabriksgasse 21 lavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proM prelomom zvonov. Edina domača sloveaska »-varovalnica. Stoji k svojim! Sprejema tudi »varovanja »a življenje, ozir. doživetje in proti nergodam za Nižjeavstrijsko deželno savarovalnico. 43 Pojasnila daje gorenji zastop. (Ortica iz naše doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.) žžžx%ž%zx% Posojilnica v Makolah vabi svoje zadružnike na redni občni zbor ki se bode vršil v lastnem domu v Makolah hiš. Štev. 11, v četrtek, dne 14. marca 1912 ob 1. uri popoldne z naslednjim vsporedom: 1, Poročilo načelstva; 2, poročilo računskega pregledovalca; 3, potrjenje računskega zaključka za leto 1911 in razdelitev čistega dobička; 4, volitev načelstva in računskih pregledovalcev; 5, slučajni nasveti in predlogi. 237, M a k o 1 e dne 24. februarja 19121, NaČelstvo. Zahvala, Vsem onim, ki so nam ob bolezni in smrti našega prisrčno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda ivasia lunkovič, c and, iur, izrazili bodisi z besedo,bodisi z dejanjem, svoje sočutje in sožalje, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. V prvi vrsti se prav iskreno zahvaljujemo 18erim gospodom Triglavanom, k'i so ga z zastavo spremili na zadnji poti, preč. gg. duhovnikoma, gg, pevcem iz Maribora in Ptujske gore za pretresljive žalostinke, darovate-ljem vencev, domaČemu cenj, učiteljstvu ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika počastili s svojo udeležbo pri pogrebu. Se enkrat vsem skupaj: Prisrčna hvala! Sv. Lovrenc na Dr. polju, 25» febr, 1912. 245 Žalujoči ostali. Dober zaslužek. Kodor bi hotel sodelovati pri važnem narodnogospodarskem podjetji ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis: „Narodno gospodarsko delo". 62 lelavei&a za popravila t «= s Velika zaloga ur, dragoea-303ti,srebrnin8 in optičnih stvari po vsaki eeni. Ta i 98 9*f9fc8l ttlBStr. HStt m 19? i Sraawftw8 »i 20 dc 200 K. Niklasta remont.-ar» E 3'50 Pristna srebrna ura . T— Original ornega ura „ lf*— Kuhinjska nra , 4*— Budiljka, niklasta „ fr— Porodni prstani s 2.— Srsbrne verižic „ 2'— — Ve&etna jamstvi — NasL Oietinger Theod. Fehrenbach urar In ofialar w Maribor, b*mmh» n KbmJvb ziatalai I« troB>« ifefc Lepa enonadstropna hiša »redi mesta Cel, a, na voglu živahne ulice, posebno pripravno za vsako obrt, se proda vsled družinskih razmer prav po ceni. Naslov pri upravniStvu lista. 198 Na prodaj imam jako lep meceanov les za studenčne cevi, za mizarsko delo pri stavbah. Filip Urajnik, lesni trgov.c v Morju, Fram. 200 Lepo stanovanje za penzijonlste v najem ali oelo posestvo na prodaj v Smaitnu pri Slovenjgradcu blizu kolodvora. Tri slikane sobe, kuhinja, klet itd. se za letnih 200 K trajno da v najem, ali se z zemljUčem vred (blizu 34 oralov polovica gozdov) ceno proda, tndi na drobno. Izve se pri V. Neuner, nadučitejj, Muta, Štajersko. 202 Hiia v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom In njivo, se pod jako ugodnimi pcgoji takoj proda. Vei se izve pri laBtniku, Maribor, KhislgasBe 8, prvo nadstropje. 191 Lepo posestvo se proda, tri orale je njiv, dva orala gozda, dva orala travnika in pol erala aadonoa-nika in mlin Ona 4 tisod kron. Jakob Pahernik, Selnica ob Muri, p. Št Hj v Slov. gor. 197 in moJue tkanine za gosjiode in gospe priporoča uvozna hiša cïjknâ "îïsffsi" r.rfïrr U U IVllll Vz«roi na prošujo franko. UDI litij Zel« zverne cene. Na želj« hoóim dati tukfji.izgotovtl gospodtke ebleke. 185 V Kdor hoče imeti od gnojenja z umetnimi gnojili povoljne uspehe, ne sme w gnojiti samo s fosforovo kislino in dušikom, ampak tudi s kalijem» y Za gnojenje v spomladi je izmed kalijevih gnojil najboljša st. kalijeva sol, katero imajo v zalogah: tvrdka: Franc Frangesch v Mariboru, tvrdka „Nerkur" v Celju, „Zveza kmet« zadrug1* y Gradcu, nekatere kmet. podružnice in še drugi trgovci. Vsakovrstna pojasnila o vseh gnojilih in o gnojenju daje brezplačno potov, učitelj kalijevega sindikata: L Mulec V Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. 248 Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Kari Px»eis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valj ar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K. stoli K 260, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 21 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 80 K, jedilne mize na poteg 34 K, u-njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištta, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 3 K. matrace 6 K, železne posteljo z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj- lirane postelj« 40 K. Slobodno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. Kupci pozor. Preda se mlin in ža g» na prav dobrem prostoru na močni in stanovitni vodi. V mlinu so nove železne naprave na štiri por» kamnov. Mletja in žaganja je zmiraj dovolj, E mlinn spadata dve njivi in travnika. 1 sadonosnik vrt in vinske brajde, svinjiiii in go e,i hlevi, veliko poslopje, vse zidano in z opeko krito, je blizu velike ceste, 2 minuti od železnič-ne postaje Sp. Laze, blizu Loč, pol ure od poljčsnske postaje, se radi bolezni prav po ceni proda. Zupane Bernard, mlinar in Žagar, Podpeč 2, p. Sv. Duh - Loče. 184 Pozor! Imam na prodaj 9 hektolitrov d >-br<>g» vira in 12 hektolitrom slad keg* hruško .'ca Naslov pove Janez Aerbinek, posestnik Ulinhof S». Jurij ob Pesnici, Gornja Sv Kungota. 196 Lepo posestva v prijaznem kraiu rodovitne Pesniške doline, pol ure od župnijske cerkve, dve uri od Maribora, obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnika io gozd». Po slopja so »i lana. Zraven spada viničaHja z doloma novimi nasadi, obokanimi kletmi in stiskalnico. Vseg* je 28 oralov, ter je razven del travnikov vse skupaj. Cena in vse drugo se izve pismeno ped naslov : „Srečoltfv 99" Poste restante Sv. Marjeta ob Pesnici. 192 Pozor! Pozor! Priporočamo našo zalogo najboljših Dalmatinskih vin na debelo in drobno. Posebno priporočamo za slabo krvne in pre-bolene dalmatinsko vino „PSavac"-3 lit. steklenice 5 kg franko 4 K. Razpošilja tvrdka dalmatinskih vin Celje, Bojen ulica 3. Ne pozabite Volno, sukno (štole), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini E. Šepec Haribor. io36a BurgplatjÊ. železnato kiM-viee § Bigles, »»tava 1>uu»j 1»06: Driarisa «š- f| :: lika in ¡Saatni diplom k dati kolajsi. ;; R Srepilno sredstvo sa slabotne, krvne ia rekoEvsatesecia. Pevsro&s voljo do jedi, attjeji iivee ia peptsví if; kri. Izboren okn& Nad 7000 sdrav- L? siškik 8prièe?sL t b. M iitorMj w TrkMto-Baroolfti Sssi so -g íatefetó » »Ssskkaic»* po pol 1 á E JhSfc ia 3» U* l 1 i K 4-m. u Stroga poskušnja časa je gotovo že iznažla sredstvo, ki si je zagotovilo že celili 50 let splošno porabo. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih teli skrbno napravljeno, tek zbtgajode in pr®-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmerno« ti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorčico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi SVARILO' Vil daU embaUte Ima.j o poeti