Our newly-remodeled Home Office ZARJA-DAWN URADNO GLASILO OFFICIAL PUBLICATION SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE SLOVENIAN WOMEN'S UNION 3'A04TiyMlA£dUoA OUR COVER PAGE— You have now seen our new Home Office as it is pictured on the cover. It’s new look boasts many modern features, and we are proud of its big sign, SLOVENIAN WOMEN’S UNION, which in shiny aluminium letters stands out as the main focal point. The straight new lines of the new front are made of various colored stone, primarily blue. The large picture window is divided in three sections with the two side panels of glass tinted blue. Our glass door is ornamented with the S. W. U. crest painted in red, white and blue and gold leaf. Within the office itself are the most modern of all features. We have three new walls of ash wood paneling, and one, seen inside left, is made of natural colored smooth-face brick. New lighting fixtures, which are made of brass and glass, may be pulled down and up to localize light above the desks or at the ceiling. Directly center on the inside at what seems to be a continuation of the wall, is a fiber-glass panel which divides the office from the rear. Not visible is a finished cabinet which covers the entire width of the room below the window and is used to store supplies and as a counter for work space. — Contractors were: Dolmovich and Squok of Chicago. You have noticed in the last issue of Zarja and in this one, a listing of the names of those generous members and friends who contributed to our HOME OFFICE IMPROVEMENT FUND through the Key-Ring Project. It is our intention to print the complete list of contributions in this and future issues. Notification of any omissions will be greatly appreciated. THE FINAL TOTAL of new members obtained in the recent Star Point Campaign is 432. Winner of the first award is Mrs. Mary Otoničar, Secretary of Branch no. 25, Cleveland, Ohio with 53 new members. Our congratulations to Mrs. Otoničar, who is also the newest member of the Board of Directors in the office of Supreme Trustee. Her loyality as an officer and to her branch is very commendable, and we are indeed proud to salute Mrs. Otoničar on these pages. She reached 166 points. Second place is awarded to Pauline Stanley, Branch no. 95, So. Chicago, who reached 54 points; third is Mary Markezich, also Br. 95, with 52 points; fourth is Rose Kraemer, Branch no. 43, Milwaukee, 51 points. — These fine workers and all who participated in this drive can certainly be acclaimed as the best promoters and salesladies of the year! SLOVENIAN SLOVENSKA WOMEN’S UNION ŽENSKA ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 Ustanovljena 19. decembra 1926 in Chicago, IH. v Chicagu, Illinois Incorporated December 14, 1927 Inkorporirana 14. decembra 1927 in the State of Illinois v državi Illionis MEMBER OF National Council of Catholic Women Spiritual Advisor: Very Rev. Alexander Urankar, O.F.M., 823 W. Mineral Ave., Milwaukee 4, Wis. Founder and Honorary President: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. President: Josephine Livek, 331 Elm St., Oglesby, Illinois 1. Vice-President: Mary Tomsic, Box 202, Strabane, Pa. 2. Vice-President: Anna Pachak, 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado 3. Vice-President: Mary Golik, 3016 Gantenbein St., Portland, Oregon 4. Vice-President: Mary Urbas, 833 E. 156th St., Cleveland, Ohio 5. Vice-President: Barbara Rosandich, 846 Chapman St., Ely, Minnesota 6. Vice-President: Rose Scoff, 2208 Mariposa, San Francisco, California Supreme Secretary: Albina Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, 111. Supreme Treasurer: Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd St., Chicago 8, 111. AUDITING COMMITTEE — NADZORNI ODBOR: President: Mary Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. Auditor: Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland 3, Ohio Auditor: Katie Triller, 1724 Stanton Ave., Whiting, Indiana ADVISORY COMMITTEE — SVETOVALNI ODSEK: President: Anna Yakich, 4716 Lester Ave., Cleveland, Ohio Officer: Rose Racher, 2205 Burton St., Warren, Ohio Officer: Helen Corel, 67 Scholes St., Brooklyn, New York YOUTH AND RECREATION COMMITTEE — ODBOR ZA MLADINO IN RAZVEDRILO: Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott St., Chicago 8, Illinois Christine Stopar, 245 15th St., N. W., Barberton, Ohio Mary Theodore, 2529 4th Avenue, Hibbing, Minnesota Mary Markezich, 2809 E. 95th St., So. Chicago 17, 111. Mary Snezic, Box 49, Bessemer, Pa. Managing Editor: Corinne Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, 111. ZARJA — THE DAWN Official Publication of the Slovenian Women’s Union of America Uradno glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki Published monthly — Izhaja vsak mesec Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher, "Zarja”, 1637 S. Allport Street, Chicago 8, 111. Managing Editor: Corinne Novak Editorial Office: 1937 W. Cermak Road., Chicago 8, Dl., Tel. Bishop 7-2014 “Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.” All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand written use ink. Write plainly, especially names, and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po poročevalki. Pišite s črnilom iri samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. Uspeh Star-Point kampanje: 432 članic! S W U Star-Pomt Campaig-n KAMPANJSKI USPEHI ČLANIC STAR-POINT CAMPAIGN WORKERS Branch Name A B J Total 1, Mary Girdaukas 1 1 1 3 1, Theresa Zagožen 1 0 0 1 2, Josephine Železnikar 1 4 1 6 2, Lillian Kozek 0 1 0 1 2, Albina Novak 1 1 1 3 2, Frances Zibert 0 0 1 1 3, Anna Pachak 2 3 9 14 3, Christine Bradish 4 2 1 7 5, Antonia Bayt 0 0 8 8 5, Julia Zupančič 0 0 2 2 7, Christine Menart 2 4 20 26 8, Dorothy Dermes 0 2 1 3 9, Mary Gornick 1 0 0 1 10, Jennie Košir 1 0 1 2 10, Mary Urbas 0 0 2 2 12, Frances Plesko 0 0 2 2 12, Mary Schimenz 0 0 2 2 13, Betty Doherty 0 1 0 1 13, Pauline Sutlovich 0 1 0 1 14, Steffie Smolich 0 0 2 14, Mary Zele 0 0 1 1 14, Ursula Trtnik 0 0 1 1 15, Helen Krofi 2 4 1 15, Josephine Peskar 0 1 0 1 15, Jennie Barle (Nadaljevanje na 1 strani 0 342) 0 1 Naša gl. predsednica MRS. JOSEPHINE LIVEK praznuje 8. novembra svoj rojstni dan. Želimo ji še mnogo let srečnega družinskega življenja in uspešnega delovanja pri Zvezi! V letošnji kampanji je dosegla prvo mesto naša požrtvovalna odbornica Mrs. MARY OTONIČAR, ki je pridobila svoji podružnici št. 25, Cleveland, Ohio, 53 novih članic in s tem dosegla 166 točk. Več kot 50 točk so še dosegle: Mrs. PAULINE STANLEY, pod. št. 95, So. Chicago, Illinois — 54 točk; Mrs. MARY MARKEZICH, pod. št. 95, So. Chicago, Illinois — 52 točk; Mrs. ROSE KRAEMER, pod. št. 43, Milwaukee, Wis. — 51 točk. MESEČNO POROČILO GLAVNE PREDSEDNICE Drage odbornice in sosestre! Dolga zima se nam približuje in kmalu bo konec leta. Vsaka zvesta in dobra članica se bo potrudila, da se udeleži važne seje svoje podružnice v decembru. Nikar ne bodite mlačne do sodelovanja, ampak pokažite, da se zanimate za napredek podružnice in Zveze. Žrtvovale boste nekaj ur, in pomislite, koliko dobrega boste storile s svojim posetom! Obiščite torej sejo v decembru in podajte dobre nasvete, ki bodo v splošno korist članstvu v prihodnjem letul Vaša navzočnost je važna! PREDKONVENČNA KAMPANJA Drage sestre! Nudi se vam prilika, zaslužiti si lepo darilce, ako greste na delo in pridobite nekaj novih članic; vsaj eno bi lahko vsaka dobila, če bi se potrudila. Najbolj pridna bo „Kraljica konvencije” in si bo zaslužila prosto vožnjo in bivanje v Clevelandu za časa konvencije leta 1955. Prosim vas, sodelujte! ZAHVALNI DAN Bliža se praznik Zahvalni dan, ko bomo v tej deželi javno izkazali svojo hvaležnost za vse, kar smo v preteklem letu prejeli za svoj obstanek. Bodimo hvaležne tudi me v naši Slovenski Ženski Zvezi, da smo imele priliko v polni meri sodelovati v dobrem delu, ne samo ta mesec, ki pride le enkrat v letu, pač pa vsak dan. Imamo polno vzrokov biti hvaležni, da živimo v tej deželi. Hvala Bogu! VESEL ROJSTNI DAN, SESTRA NOVAK! Naša glavna tajnica, sestra Albina Novak, bo slavila svoj rojstni dan 5. novembra. Bog daj, da bi dočakala še mnogo zdravih in srečnih let. Tudi drugim sosestram, ki praznujejo svoj rojstni dan v mesecu novembru, kličem: Vesel rojstni dan! Vas iskreno pozdravljam, JOSEPHINE LIVEK, predsednica Ivan Zorman: 'm- *i & — c~**~ \ fcs .- 'tn-l AJ^L. .^T/ .... { | ^ i •■< 3 » • 4^ P- | ^^rri == [ŽL ^jn.? j=-i i? i ^ 17 $ +- +. s/ • 3E * " f f .L, - ; ^ 1 -■ —* f * f *— *_ L_ 1_ H ^ • —■■< »-T--S- m m I i * OlJL, %tn*JLa~c(_ 'p*-' ^dLjCn^tr ■£<- — %^er frpT i n j Slovenian Women’s Union Marie Prisland ZAHVALNI DAN Zadnji četrtek meseca novembra bomo širom naše dežele praznovali ZAHVALNI DAN. Prebivalci Združenih držav se bodo splošno zavedali velikega pomena tega dne. Že od pamtiveka so se narodi zahvaljevali za prejete dobrote v teku enega leta ter imeli v ta namen odbran en dan, ki je bil namenjen samo za to, da so prosili svoje ..božanstvo”, v kakršnega so pač v tisti dobi verovali, za pomoč in zaslombo še zanaprej, obenem pa se zahvalili za prejete dobrote. Katoliška cerkev svoje vernike opominja, da na Zahvalni dan izkažejo Bogu svojo hvaležnost za prejete dobrote, katerih je mnogo. Vsi sloji, vsi stanovi naj bi se ta dan zavedali vsega, kar jim dobrega daje življenje ter bili hvaležni za srečo in blagostanje, za zdravje, za delo, za sporazum in ljubezen v družinah. Ponekod v Ameriki se je ohranila lepa navada, da je Zahvalni dan nekak družinski praznik. Ta dan se zbere družina; otroci pridejo domov na obisk, da se skupno s starši zahvalijo za srečo in dober obstoj v preteklem letu ter prosijo blagoslova še zanaprej. Zlasti bi prebivalci Združenih držav morali biti hvaležni, da živimo v tej demokratični in svobodni deželi, kjer lahko brez strahu izrazimo svoje misli in svoje prepričanje; da živimo v deželi, ki nam daje varno zavetje in domačo ognjišče, medtem ko je po svetu na tisoče in tisoče ljudi, ki živijo v pregnanstvu, v pomanjkanju in v strahu, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. Da, sodobni Ame-rikanci se niti ne zavedamo, kako smo srečni, ker pač nismo še okusili tiranstva, nismo še bili lačni in ne preganjani. Ne samo na Zahvalni dan, temveč vsak dan imamo mnogo vzrokov, biti Bogu globoko hvaležni za dane dobrote ! * * * Oni dan se je stroj kregal s človekom. Takole se je postavljal: ..Močnejši sem od tebe, o človek! Ti se kriviš že pod vrečo krompirja, a jaz, glej, dvigam lokomotivo kakor za šalo, in jo celo lahko denem iz enega mesta na drugo,” se je hvalil stroj. — Pa tudi hitrejši sem od tebe. Poglej, predno ti migneš z očesom, že jaz izvršim tisoč obratov. — Večkrat se ti, človek, pritožuješ: ,Kaj pa naj naredim, ko imam samo dve roki?’ Jaz pa jih imam deset; in s temi desetimi lahko izvršim deset del. — Ti greš zvečer spat. Tretjino svojega življenja preživiš v postelji. A meni ni treba počitka — delam 24 ur na dan. — Čeprav sem samo mrtev predmet, vendar slišim in občutim vse bolje kot ti. — Moje oči so tako dobre, da bi lahko na luni zasledil svetlobo brez žepne svetilke, ti pa težko zapažiš smet na rokavu svoje obleke. — Ponosen si na svojih pet čutov — a jaz jih nimam samo pet, temveč sto! — V temni noči lahko odkrijem nad sabo oblak in ti povem, kako visoko se nahaja; z visokosti do tri kilometre nad oblaki ti bom zmeril morje in visokost gora ter ti povedal imena hribov in morij na zemlji. Najdem pot, četudi je megla tako gosta, da ne bi videl prsta pred nosom. — Občutim, kadar se na popolnoma drugem koncu sveta trese zemlja od potresa. — Prisluškujem lahko, kje pod zemljo je skrita nafta, dotaknem se lahko gor£, ki so prav na dnu morja. — Pa tudi tebe vidim čez in čez; želiš, da ti pokažem tvoje kosti? — Brez strahu me lahko vprašaš, koliko soli je v kakšnem jezeru, namah ti bom pravilno in točno odgovoril. — Ukaži mi, naj povem, če je na Marsu toplo, in jaz bom to zvedel, brez da bi se premaknil z zemlje. — Lahko tebi pomagam, da boš slišal svetlobo in videl zvok. — Pod mojo oblastjo je čas; lahko ga ustavim ali pa pospešim; pokažem ti lahko, kako se dviga para v zrak in pušča za sabo valove, lahko pa tudi pospešim ure in dneve, da boš videl, kako se ovet na jablani spreminja v sad. — Ne ljubi se ti iti v gledališče? Dobro! Jaz bom pred teboj razgrnil gledališče, da boš videl in gledal igralce na drugem koncu dežele. — Ali bi morda hotel videti umetnike, ki jih že davno ni na svetu? Reci samo besedo in želja se ti bo izpolnila. — Rekel boš, da je stroj samo tvoj hlapec in ti si gospodar; da ti zapoveduješ in jaz le poslušam. Pa glej, tudi jaz lahko zapovedujem, in to nič slabše kot ti. Jaz nadzorujem delo strojev v tovarni in jim dajem povelja; lahko vodim električno centralo ali tovarniški oddelek. — Ponašaš se, da mnogo znaš in si lahko veliko zapomniš, znaš tudi čitati in pisati. Podaj mi pero, pa ti bom jaz vodil dnevnik, zabeležil bom vse, kar hočeš ti. Sam brez tebe lahko na daljnem, pustem otoku sredi morja točno zabeležim, kar sem opazil. Nikoli nisem hodil v šolo, pa mi daš lahko vseeno kakršnokoli nalogo in rešil jo bom točno, pa naj bo seštevanje, odštevanje, množitev ali kak drug račun. — Sam lahko rišem, računam in gradim. — Ti mi dolguješ vse, s čimer se tako rad ponašaš. Če letiš nad oblaki, letiš zato, ker te nosim jaz; če plo-veš po morju, se moraš zahvaliti meni-stroju. Odkrivam tajnosti, ki bi jih ti brez mene nikdar ne odkril. Povej, kaj bi naredil brez mene! V meni je tvoja sila in moč! ... No, človek, zakaj molčiš? Kaj mi lahko na vse to odgovoriš?” je stroj prevzetno vpraševal. „Samo to,” suhoparno odvrne človek, „da sem te ustvaril JAZ in da te lahko vsak čas tudi uničim...” J. Segal * * * Meseca novembra smo v starem kraju navadno imeli koline. Kdo bi se s prijetnimi občutki ne spominjal tistih časov naših mladih let, ko smo na mizi z veliko svečanostjo pozdravili klobasice-krvavice, pečene na ražnju, okusno pratico, povito v „pečico” in potreseno z dišavami, da ni le dišalo po vsej hiši, temveč tudi do sosedov in dalje po vasi. Nam, otrokom, so zlasti ugajala pečena jabolka in pa ocvirki, katerih smo se takrat smeli do sitega najesti. — To je bil praznik! Mesar je bil tiste dni velik in imeniten gospod. Vse ga je gledalo, vse občudovalo, ko je deval ..narazen” de-beega prašička. Njegove zgodbice smo vsi z veseljem poslušali. — Bil pa je nek mesar, ki se je svojemu poklicu izneveril. Namesto, da bi še dalje klal krave in prašičke, delal klobase in mešal godljo, se je namenil postati pisatelj. Pričel je pisati v „cajtenge”. Njegov študirani sosed mu je tozadevno poklonil sledeče vesele verze: Prijatelj! Ko si še klal, odiral, sekal krave, teleta, svinje, kozle in mrkače, je drlo vse do tvoje lesenjače; pet far jemalo je od tebe šunke, bobenček, klobasice krvave, govedino za nudelne domače, telečje karmenatelce pa krače, rep, vampe, flamček, briželjc, svinjske glave! Da bi posnemal kunštne glave, poskusil si se v drugi obrtniji; Neslano reč si skuhal, dragi Žane! Odpadke nam serviraš v pisariji! Kje so oblizki, kam si del možgane? Ostal bi, ljubček, rajši v mesariji! Zlatomašnik Msgr. Stanko Premrl Lansko leto, meseca julija, je Msgr. Stanko Premrl, skladatelj cerkveno-nabožnih del, pel svojo zlato mašo v ljubljanski stolnici. Te izredne slovesnosti se je udeležila tudi glavna tajnica Albina Novak ter jubilantu v imenu Slovenske Ženske Zveze v Ameriki izrekla iskrene čestitke. Naslednji članek naj naše članice nekoliko seznani z velikim Premrlovim glasbenim delom. jy^SGR, STANKO PREMRL se je rodil 28. septembra 1880 v Št. Vidu pri Vipavi. Že v gimnaziji je imel za učitelje tedanje glasbenike: A. Forsterja, M. Hubada in dr. J. Čerina. Po dovršenem bogoslovju je leta 1904 odšel na dunajski konservatorij, kjer je študiral kompozicijo pri profesorju Robertu Fuchsu, orgle pri Rudolfu Dittrichu in zgodovino ter estetiko pri dr. Adlerju. Po štirih letih je konservatorij z odliko dovršil in isto leto opravil tudi državni izpit iz glasbe (orgle in petje). Leta 1909 je nastopil službo ravnatelja stolnega kora v Ljubljani, kjer je deloval do konca junija 1. 1940. Po Antonu Forsterju je 1. 1909 prevzel uredništvo glasbenih prilog Cerkvenega glasbenika, od 1. 1911 pa je bil hkrati urednik in upravnik vsega lista tja do leta 1945, ko je list prenehal izhajati. Polnih dvajset let je bil odbornik Glasbene Matice; bil je član cerkvenoglasbene komisije za ljubljansko škofijo, nadzornik organistov, pevovodja v ljubljanskem semenišču in od 1. 1920 honorarni predavatelj za cerkveno glasbo na teološki fakulteti v Ljubljani. Poučeval je harmonijo in orgle na Glasbeni Matici in pozneje na konservatoriju; 1. 1939 je bil imenovan za rednega profesorja na Glasbeni akademiji in 1. 1945 upokojen. Težišče Premrlovega glasbenega delovanja je v komponiranju. Tu je nadaljeval tradicijo svojih dveh velikih prednikov na stolnem koru: Riharja in Forsterja. V njem se čudovito spajajo najbolj karakteristične lastnosti obeh njegovih prednikov: Riharjeva melodioznost in slovensko občutje ter Forsterja tehnična in formalna dognanost in liturgična neoporečnost. Kakor ima Forster nedvomno ogromne zasluge za slovensko glasbo, pa je po drugi strani tudi res, da je nekako pretrgal slovensko tradicijo. Kot Čeh ni imel pravega čuta za slovensko glasbeno tvornost, ki je bila tedaj res kaj skromna; kot vnet pristaš formalističnega cecilijanskega gibanja je preveč puritansko počistil stolni kor v Ljubljani. Tako sta n. pr. v celem stolnem glasbenem arhivu ostala le dva Riharjeva rokopisa. Premrl pa je zrasel iz slovenskih tal in ostal v svojih kompozicijah tako pristno slovenski kakor malokateri naš skladatelj. Strogo je upošteval liturgične predpise, vendar pa ne ozkosrčno, ker se je ves čas zavedal, da pušča katoliška cerkev umetnosti veliko svobodo, da pripušča tudi moderne struje, samo da so prave umetnosti in ne le brezglavi poskusi. Premrl je v svojih kompozicijah predvsem harmonik; harmonijo obvlada virtuozno, ljubi barvitost, alteracijo in kromatiko; vsak njegov akord je začinjen s temi sredstvi. Ravno te lastnosti so povzročile, da se je Premrl zdel našim zborom težak; alteracije tudi najboljši zbor težko prenese. Treba pa je priznati, da harmonija Premrlu ni sama sebi namen, temveč da je le barvno ozadje lepi melodiji, polni plemenitega čustva, ki je še vedno kraljica glasbe. Napisal je tudi mnogo kontrapunktičnih skladb, zlasti za orgle (fuge, variacije, passacaglia), vendar se tudi iz njih takoj spozna harmonik. Čim starejši pa postaja, tem bolj se izčiščuje: izraz postaja preprostejši, zopet ljubi čiste akorde (prim. njegovo kantato Sveti Jožef ali najnovejšo mašo Sanctae Familiae). V Premrlovih skladbah je močan poudarek na čustvu, ki je pri njem vedno pristno in brez osladnosti; oprto pa je to čustvo na zdravo razumsko podlago. V tem tiči tista skrivnost, da se Premrlovih skladb ne naveličaš, pa če jih še tolikokrat slišiš. Posebno mojstrsko zna slikati lirična razpoloženja (n. pr. njegove številne in ljubke pastorale) ter naivne, otroške scene. Pa ravno taka razpoloženja rad pretrga s trpkimi akordi, ki ga kličejo nazaj v življenjsko resničnost. Te lastnosti je posebno razvil v svoji bogati božični literaturi, bodisi pesemski bodisi orgelski, ki bo vedno ostala živa. Kakor je Premrl po svojem življenju nekam samotarski, tako pa v glasbi ni nikdar izgubil stika z življenjem; vedno je vneto spremljal glasbeni razvoj doma in na tujem, se redno udeleževal koncertov. Zato se v svojih skladbah ni nikdar postaral, temveč se je vedno znal oplemeniti z novimi pridobitvami. Število njegovih skladb je naravnost ogromno in priča o takorekoč dnevnem in nenehnem skladateljskem delu. Naslednji sumaričen seznam, ki nikakor ni popoln, to dovolj jasno dokazuje: 10 latinskih maš, 7 requiemov, 3 tedeumi, 2 pasijona, nad 100 gradualov in ofertorijev, 80 motetov, nad 600 slovenskih cerkvenih pesmi, 12 zbirk orgelskih skladb (med njimi so zlasti odlične pastorale, nekatere variacije in passacaglia), nad 100 svetnih zborov, 50 samospevov, 16 orkestralnih skladb, 1 godalni kvarter in 3 kantate. Eno njegovih najboljših del je vsekakor velikonočni gradual s pripadajočo sekvenco za mešani zbor in orkester. V tej skladbi je Premrl pokazal poleg intimnih liričnih občutij tudi izredno dramatsko silo. V letu 1948 je začel in dovršil svoje največje delo: Sveti Jožef, oratorijska kantata za sopran in bariton solo, zbor in orkester. Kantata je gotovo eno najboljših tovrstnih slovenskih del. Letošnjo sezono je bila krstna izvedba v ljubljanski stolnici, žalibog ne v najboljših okoliščinah. Predvsem je stolni kor premajhen, da bi mogel sprejeti polno zaseden orkester; druga težava pa je bila v tem, ker orkestru ni bilo mogoče imeti zadostno število potrebnih vaj. Vendar je izvedba v splošnem zelo uspela in predvsem pokazala, da delo zasluži, da ga čimprej izvaja kak naš reprezentativen zbor ob polni orkestralni zasedbi. Prav tako bi bilo želeti, da bi tudi katera od njegovih orkestralnih skladb prišla na koncertni spored slovenske filharmonije. Premrl je bil 31 let ravnatelj stolnega kora v Ljubljani. Pred mano leže tri debele knjige zapiskov, ki obsegajo natančen seznam vseh skladb, ki jih je Premrl v tej dolgi dobi izvajal in ki bodo nekoč glasbenemu zgodovinarju bogat vir raziskavanja. Tudi kot organist je bil Premrl predvsem ustvarjalna narava in Je bil zato najmočnejši v prostih improvizacijah. Poseben užitek je bil, poslušati Premrla, kadar je ob raznih slovesnostih — in cerkveno leto nudi za to tako pestre možnosti — pustil svoji glasbeni fantaziji prosto pot. Vedno je bil poln domislekov, svež, nov, nikoli se ni ponavljal, sijajno je poznal svoje šentklavške orgle in v polni meri izrabljal njihove barvite registre. Pa tudi kot odličen interpret orgelskih skladb se je pridno uveljavljal; sodeloval je pri več kot 70 koncertih v Ljubljani in po raznih krajih Slovenije. V ljubljanski stolnici je v letih 1912—1928 priredil 12 velikih koncertov z zborom in orglami, deloma tudi s solisti in orkestrom. Kot stolni organist je imel zavidljivo možnost, da je svoje skladbe sam interpretiral; sčasoma si je vzgojil pevski zbor, katerega je izvežbal na popolnoma svojski način, da mu je verno sledil tudi v najbolj intimnih glasbenih doživetjih. Tudi v slovenskem glasbenem šolstvu in pisateljevanju zavzema Premrl odlično mesto. Tu sta zlasti dve ustanovi: Orglarska šola in Cerkveni glasbenik, katerima je bil Premrl duša vseh zadnjih 35 let. Orglarska šola, ki je bila ustanovljena 1. 1877 in jo je vodil do 1. 1908 Anton Forster, nato pa do 1. 1941 Stanko Premrl, je imela dokaj velik vpliv na slovensko glasbeno življenje. Iz te šole so izhajali mnogi organisti, ki so bili pionirji slovenske glasbe na deželi med preprostim ljudstvom. Saj Bršljanski: Slovenki od Matajurja (najboljši deklamatorici pesmi Goriškega Slavčka — Simona Gregorčiča) Poslušal sem Tvoj biserni glas ... kaj betlehemske so, velikonočne te navdahnile hozane, zamejstva lečijo prebridke rane ... Smiluj se Slovo v temnem času, smiluj se nas! Odkrila Slavčka domovinsko si in dušno bol, da jokal bi v zamejski ta večer ... v mojo dušo dahnil tvoje je zeiir ... od Matajurja zvezda naroda trpečega simbol... Tako trpel je Starček naš ob Vdovi tožni, domovini, strahotna žalostinka Jeremije domoljuba, o, moja vsaj ožarjena od angelskega je poljuba ... ob glasu tvojem angelskosrebrnem, melodij onstranskih zarij blaženi milini ... Prešeren pel je slavno pesem Bogomili, Gregorčič tožil je o togi domovine Dragojili, Gospodu bili so glasovi tako mili, src pesnikov neiztrohnjenih zdaj v gomili... a Slavčka mislim domovino ... v zamejstvu, ki ob Orfeju podobi Goriškega, bo poveličano v onostranstva dobi ... le paradiža daljni soj poljublja Pevca v mesečini. Na nebu mila zvezda sveti, v stoletje še temnejše in brezbožno, jaz, s tvojo dušo, dekle angelsko pobožno, labodje pojem angeljem rispete ... Labodje pojem angeljem rispete, neumrjoče duše tvoje ne uniči čas, nebeških gajev tvoj skrivnostni glas odmev je, časov davnih, slavnih Gospe Svete. Oj, pridi, zvezda naša, pridi ... prepeval je goriški Slavček v temni noči, so čuli glas Njegove pesmi angeli, pojoči obkrožajo ga — taki moji so prividi ... Obkrožajo ga — taki moji so prividi, v nebesih zdaj On ve kako je bilo, kjer v družbi angeljev je našel Dragojilo, simbol domovja s pesmijo o Mladi Vidi. so bili organisti na deželi poleg nekaterih učiteljev edini glasbeno izobraženi ljudje, ki so pridno ustanavljali in vzgajali cerkvene in svetne zbore; njim gre v prvi vrsti zasluga, da se je slovensko zborovsko petje tako široko razmahnilo in doseglo zavidljivo višino. Iz te šole je izšlo tudi mnogo komponistov, opernih pevcev, zborovodij, ki so pozneje iskali višje izobrazbe drugod in še danes zavzemajo odlična mesta v našem glasbenem življenju. To je bila res v pravem pomenu ljudska ustanova: gojenci so bili po veliki večini iz naših najbolj preprostih slojev, študirali so za delo med našim preprostim ljudstvom, za kmete in delavce, vzdrževalo je je neposredno ljudstvo s prispevki vseh župnij ljubljanske škofije. Zato je tem večja škoda, da je morala šola prenehati. Tu je bil Premrl dolga leta ravnatelj in glavni profesor, predvsem za orgle, harmonijo in kontrapunkt. Učencem je bil s svojo močno osebnostjo in živim zgledom tudi najboljši vzgojitelj. Slovenci smo imeli v svoji preteklosti že precej glasbenih listov, toda za vse je značilno to, da jim je bilo usojeno kratko življenje. Izjema med njimi je Cerkveni glasbenik, ki je nepretrgoma izhajal od 1. 1878 do 1945; Stanko Premrl mu je bil urednik od 1. 1911 do konca. V tem času je imel Cerkveni glasbenik močno Premrlov obraz, tako v literarnem kakor tudi glasbenem delu. Za literarni del je napisal Premrl okrog 150 člankov, ocen in poročil, ki se odlikujejo po stvarnosti, jasnosti in 0 strašna naša so stoletja, le zvezda domovine Večne sveti, slavijo njene glorije moji žalostni rispeti, v temi časa duh moj sluti Večna mladoletja ... Ob Slavčkovem ti deklamirala si kipu, kdo moje, kakor Njemu domovine boli, devojka lepa, v groznem veku naj utoli, zamejske tragedije v srčnem mojem, čuješ li, utripu? 1 tvoje razboljeno srce, angel moj od Matajurja, kot žalostnega angelja je angelski obraz in solze srebrnina lilaste oči krasi, v ta grozni čas, od Krasa mojega, zamejskega, zavela je ledena burja ... O, domovina in Suhote večne v tvojih lepih so očeh, ki ljubimo jo v dolini solz s solzami, ostali smo kot Jezus Kristus sami na Oljski gori, Golgati, ki kronal Ga s trnjem izdajalcev greh ... O, zdrava, ti sirota, deva moje Domovine, nesrečna hčerka dobe temne, zdrava, podobna Dolorozi Majka Slava, zvezdi Gradnika Ivana tvoja očetnjava, a spomlad pesmi tvoje, Slavčka, dihajo miline, s kraljevo krono venčala boš glavo Domovine — angelske miline, ves narod čaka poveličanje v onostranskih zarjah, slava. O dvigni mene še poeta iz zamejstva tragedije, po križu težkem, ki ga tu pomagam nositi Domovini, k Stvarniku in Slovu, Svetega Duha sinjini, k neumrjoč’mu narodu v grobeh, ob Gospi Sveti, kjer kot luči na Vernih duš dan vcveli moji so rispeti — v zarje Vnebovzete, narodov Kraljice, angelov, Brezmadežne Marije. Suhota = raj. Mlada Vida = narodna balada. Slovo — Beseda božja. Rispet = pesniška oblika. ostrem čutu za časovna dogajanja; stalno je tudi spremljal vse koncertno delovanje v Ljubljani in o njem poročal v svojem listu. Značilen primer Premrlove nesebičnosti in delavnosti je tudi dejstvo, da je mnoga leta vse upravniške posle izvrševal sam in to brezplačno. V glasbenem delu je priobčil 258 skladb. Cerkveni glasbenik pomeni že danes bogat vir za raziskovanje naše glasbene zgodovine, le škoda, da ga v celoti slcoro nikjer ni mogoče več dobiti. — Pomembno je tudi Premrlovo glasbeno sodelovanje pri Pevcu, Slovencu, Domu in svetu in pri Slovenskem biografskem leksikonu. Toliko bogatega dela je zmogel le mož izrednih darov, ki je skrajno urejen sam v sebi, ki se je znal upreti skušnjavi, da bi razdajal na vse strani in bi tako ničesar velikega ne mogel ustvariti. Premrl se je ves posvetil glasbi, njej je poklicno živel in nam tako ustvaril delo, vredno več ko enega moža. Če še pomislimo, da je Premrl tudi duhovnik, ki mu izpolnjevanje številnih stanovskih dolžnosti jemlje mnogo časa, in da je vse življenje bolj rahlega zdravja, moramo njegovo delo še toliko bolj občudovati. Dosegel je lepo starost, pa ravno zadnja leta kažejo, da se njegov ustvarjalni duh ni izčrpal in postaral. Ves je še mlad, poln dejavnosti in načrtov; zato smemo upravičeno upati, da nas bo obogatil še z mnogimi žlahtnimi sadovi svojega velikega duha. G. R. IVAN CANKAR: KRIZ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA (Nadaljevanje) Hanca se je tresla kakor od strahu. „Nikoll še ni govoril tako, tudi pisal še ni nikoli..Kakor da bi stal tik pred njo, je umaknila glavo. Bala se je, da bi se je ne dotaknil, greh bi se ji zdel njegov poljub. Zamislila se je, videla je tam v nerazločni daljavi veliko šumno mesto. Mate je hodil po široki ulici, mimo visokih, ponosnih, vse belih hiš. Oblečen je bil po gosposko, klobuk je imel malo postrani, lepi kodri so mu padali na čelo. Oziral se je na vse strani, nasmehnil se je včasih prijazno. Mimo njega so hodile lepe gospe, v šumečih svetlih oblekah z rožastimi klobuki na umetno friziranih laseh. Šumela je gospa mimo njega, nalahko je povzdigovala dolgo krilo, kakor učiteljica na fari; ozrl se je Mate in tudi ona se je ozrla in se je nasmehnila... Hanca se je zdrznila; vzdignila je roke, da bi prosila. „0, Mate, ne stori mi žalosti!” Mate pa je bil vesel in je pisal dalje veselo pismo. Prav na tistem mestu se je poznala sled njene solze; padla je bila nekoč iz očesa, orošenega od radostne, upanja polne ljubezni. Sled je razširila, zabrisala druga solza, iz bolesti porojena. „Tvoja ljubezen mi je kakor svetinjica, ki jo nosijo pobožni fantje na svilenem traku okoli vratu in jih je sram, da bi jo pokazali drugim... Spominjam se na fanta, ki ga je posetila sestra. Prišla je v pisanem krilu, zelo širokem in šumečem, ruto na glavi, v roki velik dežnik. Povešal je glavo, ko je šel z njo po ulici in se ni ozrl nikamor. Jaz pa vem, da jo je ljubil od srca.” Žalostna je bila Hanca, zato je obrisala prvo solzo druga, bolj vroča. „Sram ga je moje ljubezni kakor svetinjice pod vratom; povešal bi glavo in bi se ne ozrl nikamor, če bi šel z mano po ulici. Tako je zavrgel to mojo vdano ljubezen .. Kaj se je zgodilo z njim? Kaj se je vršilo od zime do poletja? Pisal je poslednje prešerno pismo in nato je umolknil. Kod je pač hodil, s kom se je družil?... Spet je ugledala Hanca pred sabo in zdaj čisto razločno tisto lepo damo v šumeči svileni obleki. Ni se bila samo nasmehnila, ni ga samo pozdravila s prijaznim pogledom. Oklenila se ga je, on jo je vodil pod pazduho po svetlih ulicah, proti svojemu domu... Nič ni več čutil svetinjice pod vratom, pozabil je nanjo. Samo njeno roko je še čutil, njeno gorko, gosposko belo roko in jo je pritiskal k sebi... O, Mate! ... Žalost jo je obšla in obšel jo je sram. Spomnila se je, da mu je bila poslala jabolk. Najlepših je bila izbrala, rdečih, rumenih, zavila je vsako posebej v tenS.k papir in vsako jabolko je bilo kakor prijazen pozdrav, kakor ljubezniva beseda. Vesele so bile njene misli, ko je nesla na faro težki zavoj. Zadišalo bo po njegovi izbi vse na ulico, kadar odpre zavoj in razpoloži na polici te lepe svetle pozdrave iz globeli in spominjal se bo nanjo z mehkim srcem ... Ej, zasmejal se je na glas siromašnemu daru. Prerezal je vrvice, odprl je zavoj in pogledala sta obadva in sta se zasmejala, on in tista lepa dama z gosposkimi belimi rokami. In ko sta si slonela nasproti nad zavojem, so se srečale njiju oči, srečale so se morda njiju ustnice. „Povej mi —” je vprašala gospa, „povej mi, Mate, kakšno je tisto dekle, ki ti pošilja jabolk in ki te ima tako rado?” — Mate pa se je smejal in je odgovarjal: „Majhna je in drobna, bose noge ima in rjave roke, gole do komolcev... In veš, kaj misli?” — Gospa mu je pogledala v obraz z radovednimi, veselimi očmi in se je že narahlo smehljala, ker je vedela, da misli povedati nekaj zelo smešnega in razposajenega. „Misli, da se vrnem in da jo vzamem s seboj!” Prav do ulice je segel zvonek smeh in obema so se zasolzile oči od razposajenosti. Nato je sedla gospa in je prerezala z drobnim nožkom lepo rdeče jabolko, ta ponižni pozdrav iz globeli... Pred davnim časom, ko se je poslavljal, je bila njena ljubezen že vsa mirna, vdana. Spoznala je tedaj, da je' previsoka in preimenitna njegova pot, da bi mogla z njim s svojimi drobnimi koraki. In ko je obljubil, da se vrne in: da jo popelje s seboj, se je nasmehnila skoro sočutno. Šel je in nikoli se morda ne povrne več, ali nanjo misli1 neprestano, sladko mu je pri srcu, kadar se ozre zvečer proti nebu in se spomni, da misli ona z vdano ljubeznijo' nanj... Toda glej, nič ljubezni več, nič spomina! Utonilo' je za zmerom... Ob tej misli se je razžarela, je skipela njena ljubezen. Oklenila se ga je z obema rokama, držala bi ga za roko' in bi ga ne izpustila, drsala bi za njim po kolenih. „TežkO’ bo še tvoje življenje, padal boš še pod pretežkim bremenom — ne zavrzi me!” Toda ni se hotel usmiliti, še ozrl se ni nanjo, ponižno-prosečo. Vrnil se je in ji ni sporočil... Hanca je spravila pismo. Kaj mu ni očitala po krivici? Ni ga še videla, ni še-govorila z njim, Bog vedi, če se je vrnil. Učitelj je bil' pijan, zlobnost mu je gledala iz oči. Zasmejal se je od! radosti, ker je zdramil v njenem srcu neprijazno misel.. Nikoli ni bil čist in jasen njegov pogled, trepetala je;, kadar se je je doteknil z roko. „Ni govoril resnice! ... Mate, odpusti mi, da sem te žalila v svojem srcu!” Toda nemir je ostal, ostala je težka, glodajoča slutnja. Vprašala bi sosedo, šla bi v vas, da bi videla ljudem v oči, da bi zapazila morda pomilovalen pogled, škodoželjen nasmeh. „Kaj se ni vrnil Mate?” je vprašal oče, ko je šla skozi sobo. „Ni se vrnil!” je odgovorila Hanca z neodločnim glasom. Pogledal ji je v obraz, Hanca je povesila oči. Ko je stopila na cesto, se je čutila zelo trudno, kakor od dolge poti, od težkega dela. Ustavila jo je sosedova dekla. ,,Mate, pravijo, da se je vrnil?” „Bog vedi, če se je vrnil!” je odgovorila Hanca in rdečica ji je šinila v obraz. „Na fari je menda ostal, še domu ni sporočil!” Hanca je šla hitro dalje, dokler je gledala za njo in se je smehljala. Prišel ji je naproti Tone, Amerikanec. Hanca se mu je hotela umakniti, toda razprostrl je roke in je postal pred njo. „Čemu pa se mi umikaš, Hanca? Saj nisem tako strašilo! ... Tvoj fant se je vrnil, ali sta že govorila?” „Nisem ga videla.” „Glej no, taka je torej stvar?...” Pomežiknil je in se je narahlo nasmehnil, kakor da mu je bila šinila v glavo zelo vesela misel. „Čakaj, Hanca, kam pa si se napotila? Grem malo s tabo, če ti je prav!... Vidiš, Hanca, stvar je namreč taka: tudi jaz mislim stran, nazaj v Ameriko; že predolgo sem se klatil tod, samo toliko, da sem zapravil denar, zaslužil pa nič. Naveličal sem se te proklete globeli, ko je človek kakor zazidan. Prej se mi je včasih zazehalo po zvonovih svetega Lenarta, zdaj se mi ne bo nikoli več. Tukaj so namreč vsepovprek sami butci; njih pamet je prav tako obzidana kakor njih dom... Zato mislim stran, tja, kjer je svet malo bolj širok.. . Zdaj tl pa povem kar na kratko, Hanca, in brez vseh ovinkov.. Šla sta počasi skozi vas; Tone je govoril mirno, s širokim, zadovoljnim nasmehom v rdečem obrazu. Ob poslednjih besedah pa je pokašljal in zateknilo se mu je. ,,No, Hanca, jaz bi napravil drugače nego Mate. Če bi imel tukaj takega dekleta, kakor ga ima on, ne bi čakala name v globeli in zdihovala. Vzel bi jo s seboj, pa konec besedi!... Kaj praviš, Hanca?” Krenila je brez pozdrava in brez slovesa na drugo stran. „Kam pa? Zlodej, kaj sem rekel kaj hudega? Ne beži, •saj te ne bom pojedel!” Stopil je za njo in jo je prijel za roko. „Prav, pa kreniva na ono stran; Srečalo naju bo tem manj zijal! ... Dostikrat sem tl že povedal, kaj mislim, ti si pa kakor gluha... Kaj sem tako zanič fant? Poglej te roke — ves svet je moj zunaj! Šele zdaj mi je prišlo na pamet, čemu sem postopal toliko časa po teh žalostnih klancih! Nekaj lepega, drobnega bi vzel rad s seboj, da bi bilo človeku bolj veselo pri srcu... Ni nič prijetnega, če se potika z različnimi ženskami: poljub, nato pa brco — hajd! Naveliča se človek, res! ... Kaj praviš, Hanca?” „Ali si govoril z Matejem?” „Zdaj ni bilo baš govora o Mateju... No, nisem ga -videl; pravijo, da se je vrnil in da se nosi visoko, ki je še pred tremi leti bos in raztrgan capal po klancu... Rad ■ga imam, tega Mateja, ampak lump je velik! Jaz bi ne napravil tako z dekletom, če bi ga imel res rad. Obleče gosposko suknjo, pa sleče ljubezen; za berača je bilo dobra, za škrica ni. Pa se mu bo godilo še pro-kleto slabo; njegovo opravilo ne nosi veliko in doživela boš, da se povrne še ves ponižen in krotak. Ne menjal bi z njim, Bog vedi, da ne! ... Čemu bi še mislila nanj, Hanca? Če je šel, naj pojde!” Hanci se je zagnusil njegov glas; zagnusil se ji je ves, kakor je stopal poleg nje širok in velik, s polnim rdečim obrazom, s težko srebrno verižico na telovniku. „Videl je mojo žalost, pa je vesel!” Stopila je v stran in je postala. ,,Ni lepo, kar si govoril!... Zbogom!” Nato je odhitela v klanec. „Pojdi, kamor hočeš!” je zaklical Tone za njo. „Ne ve skoro človek, kako bi govoril zvijačno in po ovinkih, namesto da bi jo kar brez besed zgrabil pod pazduho ter odjadral z njo!” Napotil se je v krčmo in se je napil dodobrega. „Ali bi šla takoj tja, ali bi počakala do nedelje?” Je premišljevala Hanca. ..Razsrdil bi se morda, če bi me ugledal nenadoma in pozno je že na večer. Šel bi morda mimo, komaj da bi se ozrl name in tudi pozdravil ne bi. .Kako se obeša name to dekle!’ bi si morda mislil. .Govoril sem z njo nekoč, ko sem bil še otrok in ves neumen, zdaj pa misli, da sem ji bil zapisal svojo dušo!’ Tako bi mislil in obrvi bi mu legle na oči... Premišljevala je in se je napotila v hrib. V prsih je ležal težak kamen in jo je tiščal k tlom, tako da je bil život globoko upognjen. „Glej, kam so se namerile samovoljno noge! Čemu sem šla skozi vas in čemu tod gor?” Meglene so bile oči, obraz je bil bolj upal, suhe in ožgane so bile njene ustnice. Hodila je kakor v neprijetnih, mučnih sanjah; srce je bilo bolno in je iskalo tolažbe tam, kjer so čakali tihi, prijazni spomini. Sonce je bilo daleč skrito in velik teman oblak se je dvigal iz doline na oni strani, segal je od obzorja do obzorja in silne sence so mu pripravljale pot... Toda nič upanja ni bilo nad hribom. 1 I ' ' II. ! „Napravite se, ljudje božji!” Položili so deske preko lojtric in so posedli. Za voznikom sta sedela Hanca in Amerikanec; vsa družba je bila mlada; dekleta so bila praznično naščeperjena, obleke so šumele in rdeče rute so se svetile. Učitelj se je bil napravil že koj po kosilu peš preko hriba. Amerikanec je zavriskal in konja sta potegnila. „Kakor na svatovščino se peljemo!... Ampak lepo ni bilo, Hanca, da mi nisi prinesla šopka. Zdaj sedim tu, kakor obrabljen starec!” Hanca je komaj poslušala; daleč so bile njene misli. Voz je drdral po peščeni in s kamenjem posuti poti v ravni črti preko globeli. Čez hrib je pihal močfin veter, nebo se je oblačilo in jasnilo, jadrno so se lovile sence po hribu, izgubljale so se na oni strani. Družba je bila glasna in vesela, Amerikanec je poizkušal, da bi razvedril Hanco. „Ti sama se pelješ na pogrebščino! Tak ti je obraz, da bi te zgrabil in vrgel z voza, če bi te ne imel rad! Zdaj boš videla svojega fanta, boš videla, kako se je po-škricil! No, vrag ga vzemi — ne govorim o njem, drugače bi mislila, da sem mu zaviden!” Hanci je bila pot predolga; vila se je neprestano na desno in levo. Srce ji je utripalo nemirno; v strahu In žalosti je bila še senca upanja. „Očitala se mu prezgodaj, obsodila sem ga po krivici. Kdo mu je povedal, da se je vrnil, kdo je povedal, da je pozabil name? Tako slabotno in lahkoverno je srce! Ena sama neprijazna beseda — pa glej, vzdignil se je črn roj nelepih misli!” Zaželela si je, da bi mu videla v oči, samo za trenotek In od daleč; spoznala bi ga takoj, če je Mate, ali če je tujec. »Veliko si hodil po svetu, Tone — kakšna so dekleta tam, v velikih mestih?” „Že vem, zakaj vprašaš! No, Bog z njim! Dekleta so lepa v velikih mestih in človeka izpreleti, če zašumi takale drobna stvarca mimo njega. Ampak za vse skupaj bi ne dal počenega groša! V nevarnosti je mlad fant, ki ima še brenceljne v glavi; človek, ki je kaj izkusil, pa debelo pljune in gre dalje po svoji poti!” Čudno se je zdelo Hanci, da bi imel Mate rad kako drugo žensko, toda strah ni hotel iz srca, izpred oči ni hotela tista lepa gospa v šumeči svileni obleki. Zadaj so se razgovarjali in smejali. Izmed vseh glasov se je razločil tanki, brenčeči glas klepetave šivilje, po-starne device, suhotne in bledikaste. Hanci se je zdelo, da govori samo zanjo in resnično se je bila šivilja nekoliko sklonila in je govorila glasneje. „Včeraj sem ga videla na fari! Šel je moško in me še pogledal ni. Mi tudi ni do njegovih besed! Gosposki je bil, širok klobuk je imel, kakor reto, in žametno suknjlco. Po vsej fari že govore, da je začel z novo učiteljico. S tisto, ki se ozira za vsakim moškim in sodi v šolo kakor jaz na prižnico...” Tone se je razsrdil, sam ni vedel zakaj. „Kaj pa te brigajo drugi ljudje, gobezdalo? Naj začenja s komer hoče, njegova reč je!” Šivilja je govorila dalje, sklonila se je še bliže. „Ampak lepa je, tudi ve, da je lepa! Našemi se, da bi me bilo tako sram na cesto. Bluzo nosi, ki ima rokave široke in komaj do komolcev in ki je izrezana pod vratom. Pravijo celo, da kadi cigarete in jaz jim verjamem... Takoj ko je prišel, ga je dobila na limanice, pa težko, da bi ga izpustila .. Hanci je bila koža na obrazu trda kakor iz usnja, od čudnega strahu se ni upala ozreti nikamor, ne premakniti se. Ubežala bi neusmiljenim besedam, toda nagnila se je bila tudi sama, da bi slišala bolj natanko. Drugi so se razgovarjali naglas, Hanca pa je slišala samo tanki, brenčeči glas šivilje. „Lepe reči pripovedujejo o njem! Živel je v mestu, da je človeka sram povedati, pa se še bah&. Sam je pravil davkarici, s koliko ženskami je imel opravila; že na obrazu se mu pozna, da je babjek. Jaz bi ne marala več zanj, če bi bil od glave do nog z zlatom okovan!” Tone se je okrenil. „Če ne boš zdaj precej tiho, te vržem z voza!” „Kaj pa sem povedala hudega? Komur ni prav, pa naj si pomaga!” Videla je njegov obraz In je utihnila. Tone se je sklonil k Hanci. „Ne poslušaj babjih govoric! Pa ne zameri mi, če sem te morda kaj razžalil!" Hanca se je začudila in laže ji je bilo poleg njega... (Dalje prihodnjič) TO in ONO NA ZVEZI N E M DNEVU v Lemontu v nedeljo, 18. julija 1954, so na popoldanskem programu nastopila tudi čikaška dekleta z lepimi simboličnimi vajami, katere je priredil g. Ciril Pfeifer. — Na prvi sliki vidimo hčerke naše požrtvovalne članice pod. št. 2, Mrs. Jennie Puhek, 2041 W. 22nd Pl., in sicer: Mary, Dolores in najmlajša, Genevieve. — Na desni sliki stoje: Mary Puhek, Hanna Welbl, Francka Stanovnik, Dolores Puhek; pred njimi sta Pavla Mušič in Genevieve Puhek. — Poleg teh so nastopile tudi: M. Lavrič, M. Vlašič in Mimi Željko, voditeljica te skupine plesalk. Želimo si, jih še večkrat videti. EMANCIPACIJA KITAJK r^ivljenje žensk na Kitajskem se je v zadnjih letih precej spremenilo. To še posebno zadeva poročene žene, ki so po starih tradicijah živele v večni pokorščini svojemu možu in svoji tašči. Po vzorcu modernih držav postajajo tudi Kitajke bolj svobodne, da si lahko izbirajo poklice in zaslužek, za kakršnega so sposobne. Avgusta meseca se je tam mudila angleška deputacija. Med temi je bilo tudi več reporterjev, ki so dobili precej dobre vtise od nastopov žensk-usluž-benk. Na železnici, ki vozi iz Shang-hai-ja, je bila ženska Hsu Chia Ling za sprevodnico. Gdč. Chen Chiang Wyu pa je napovedala odhod vlaka in dala potrebna navodila med vožnjo. Potnike je pozdravila in jim želela, da bi smatrali kupeje kot njihov začasni dom ter da bi bili vljudni drug na-pram drugemu. Prtljago naj odložijo na police in smeti naj vržejo v košek, ki je na razpolago v vsakem kupeju. Med vožnjo je ta uslužbenka čitala iz-črpke iz dnevnega časopisa, ki je seveda pod vladno kontrolo. Potnike je zabavala tudi z godbo na gramofonskih ploščah. Njen zaslužek je od 18 do 20 dolarjev na mesec. Sprevod-nica pa zasluži malo manj. „To so začetne plače,” so rekli ,,in jih bomo kmalu povišali tem in drugim uslužbenkam.” Pred letom 1950 ni bilo videti žensk v takih službah in preteklo bo še nekaj časa, predno si bodo ženske upale v javnost, odkar jim je enakopravnost zagotovljena. Poročena žena je bila gospodinja, mati. Danes pa so ženske že v raznih poklicih, do katerih so prej imeli le moški dostop. Na vlakih je bilo čisto in še precej udobno. Okna so bila zamrežena, da so jih potniki lahko držali odprta. Kadar se je vlak ustavil, so se hladilne naprave (fans) automatično odprle in začele hladiti zrak, da je bilo prav prijetno. Strežaji, ki so servirali potnikom hrano, so imeli sanitarne maske preko ust in nosa. To se vse lepo čita. Če je pa tudi v drugih ozirih taka skrb, bomo pa še izvedeli. Angleška deputacija je obiskala tudi jeklene tovarne v Anshan, v Mandžuriji. Tam so bila zaposlena prav mlada dekleta pri težkih delih, kjer so robot-stroji prevračali in prekladali razbeljene kose jekla. Delavke so se prav mirno zadržale, kakor da se ne zmenijo ne za vročino, ne za ropot. V sili vrag muhe žre, pravijo. Boljši je tak zaslužek, kakor pa nobeden. Brez dvoma bo novi red na Kitajskem prinesel dosti razočaranj za marsikoga, za nekatere bo pa tudi koristen, če jih spravi iz zaostalosti in nevednosti. Vladati nad skoraj šest sto milijoni ljudi je velika odgovornost, katero bodo prevzele tudi ženske, ako hočejo ostati v resnici enakopravne. ROČNO DELO INDIJANK NAVAJO Rod Navajo Indijancev ima svojo rezervacijo v državi Arizona, New Mexico in deloma tudi v Utah. Zemlja ni bogve kaj prida za poljedelstvo, so pa obširni pašniki za živino, ki se pomika iz kraja v kraj, kjer najde boljšo in obilnejšo pašo. Vsled tega živi ta rod napol nomadsko življenje, kakor smo čitali v povestih iz starih časov. Poleg živine imajo ti Indijanci tudi mnogo ovac. Kakor piše zgodovinar Charles P. Lummis, so ovce prepeljali Španci okrog 1. 1540. Tudi Na-vajos se pečajo z ovčjerejo. Od ovac dobivajo dosti volne in to največ porabijo za domače izdelke različnega oblačila in preprog. Ko je volna vsa čista, jo ženske spredejo in navijejo v štrene. Te pa pobarvajo z vsemogočimi barvami, katere si tudi sami napravijo iz rastlin in iz nekaterih rud. Ko so štrene presušene, pa se začne prava ženska umetnost. Na silno primitivnih statvah začno pridne ženske roke prebirati različne niti in sproti ustvarjajo različne motive v jako živih barvah. Skozi belo volno so pre-prežene niti mavričnih barv. Iz plavili, rdečih, rumenih, zelenih in raznih drugih niti so sestavljeni jako lepi vzorci, ki kažejo veliko nadarjenost teh pridnih tkalk. V svoji živi domišljiji te ženske stko jako simetrične motive iz harmonično ubranih barv. Na teh preprogah ne najdemo krvin in okroglih vzorcev, so pa jako lepi, kar priča o dobrem okusu teh delavnih žen. Pristne navajske preproge so jako cenjene in tudi trpežne. Saj so napravljene iz domače, najfinejše volne, ki je barvana tako, da ne obeli. Po raznih mestih prodajajo dobre imitacije teh preprog, ampak se ne dajo meriti z vrednostjo pristnega domačega indijanskega izdelka. Kdor kdaj potuje po prej omenjenih državah in ima priliko ogledati si ta ročna dela, naj ne zamudi take prilike. Če more, naj si kupi tako ogrinjalo za spomin in mu gotovo ne bo žal, ker bo v resnici imel nekaj lepega in trajnega doma. Kdor premore tako dragocenost, naj jo tudi zavaruje pred molji, ki so njeni najhujši uničevalci. ALI SO KAKŠNA PRAVILA ZA DOSEGO VISOKE STAROSTI? rpa problem je več let proučevala profesorica na Columbia univerzi v New Yorku. Dr. Helen Flanders Dunbar do sedaj ni našla nobenih zanesljivih pravil za stoletnike. Pravijo, da je v Ameriki okrog 2000 ljudi, ki so stari po sto let. Od teh je ta gospa imela priliko govoriti s 400 starčki in starkami. Nobeden teh ni mogel priporočiti kakšne posebne hrane ali kakšno posebno navado, ki bi ljudem bila v posebno pomoč tekom njihovega življenja. Ta znanstvenica je tudi ovrgla znano teorijo o mirnem življenju. Največ stoletnikov je našla v takih razmerah, kjer je bila borba za obstanek vedno za petami. Živeli so tudi v precej hrupnih distriktih, kjer je bilo še ponoči nekaj ropota, kaj šele podnevi. Med izobraženimi stoletniki je slišala, da so se ogibali razuzdanega življenja. Nekateri so bili kadilci in tudi kozarčka pijače se niso vselej branili. Kljub vsem tem trditvam od takih, ki so že dvakrat srečali Abrahama, je vendar nekaj v ljudeh, kar jih drži tako dolgo pri življenju. Kdor bo našel to skrivnost, bo gotovo najbolj popularna oseba, do katere se bodo obračali posebno tisti, ki imajo raj že na svetu. Prav dobro se je odrezal tisti vojni veteran, ki je svetoval, naj ljudje ne pozabijo dihati, pa bodo živeli kar naprej in naprej. PRED-KONVENČNA KAMPANJA od 1. dec. 1954 do 31. marca 1955. Xdtew-je, in faa&e^en FRANK J. KERN, M. D. KOŽNE BOLEZNI V zadnjem članku sem opisal nekaj kožnih bolezni le bolj na splošno; zdaj si pa eglejmo nekatere bolj v podrobnostih. Mnogo starejših in seveda tudi mlajših ljudi trpi na takozvanem ekcemu (eczema, ekzem). Beseda je grškega izvora ter pravega slovenskega izraza za to tujo besedo ne poznam (niti Škerljeva in ne Kotnik nimata izraza v novejših slovarjih). Domači izrazi bi bili: izpuščaj, lišaj, vnetje kože in drugo, kar seveda pokriva vse polno različnih kožnih bolezni z različnimi -povzročitelji. V zdravniškem pomenu je ekcem vnetje kože, povzročeno od raznovrstnih povzročiteljev in tvarin, bodisi da jih uživamo, vdihavamo ali se jih dotikamo. Novejši izraz za tako občutljivost je alergija. Mnoge bralke so videle dojenčke z ekcemom po obrazu, to je z močno vneto kožo, ki je bila rdeča, je solzila in bila polna površnih hrast. Bete se je neprestano praskalo, ker ga je koža srbela. Tak otrok je občutljiv ali alergičen za materino ali tudi za kravje mleko. Nekaterim, toda le redkokdaj, je ekcem izginil po uživanju kozjega mleka. Mnogo takih otrok trpi na ekcemu do drugega ali tretjega leta, navzlic vsem mazilom in zdravljenjem pri specialistih. Hraniti jih moramo brez mleka, če je mogoče. Pred nekaj tedni me je obiskal v uradu 18-letni fant. Njegove starše poznam že nad dvajset let. Ta mladenič trpi že prav z mladega na ekcemu in semtertja na naduhi. Preiskan je bil po najboljših klinikah od takozvanih „allergy specialists”. Našteli so mu nad ducat raznih jedil in raznih praškov in rastlin, za katere je bil občutljiv. Če je pomagal očetu kositi poleti travo, je zbolel za naduho. Ko je prihajal bolj v leta, ga je ekcem popuščal, da je smel uživati razno hrano, ki mu je v prejšnjih letih škodovala. A pred nekaj meseci mu je zatekel obraz in vrat, koža je ..solzila” in silno srbela. V letošnjih počitnicah je delal v mlekarni, kjer je prišel v do-tiko s čokolado, s katero so delali čokoladno mleko. Bil je občutljiv za čokolado in morda še za druge tvarine, s katerimi je prišel v ožji stik. Več let zdravim od časa do časa starejšega bolnika, ki v tovarni barva volno. Najmanj petkrat je zbolel za hudim ekcemom po rokah, po obrazu in vratu. Brez zdravil bi ne spal noč in dan. Bolezen je navadno trajala šest tednov do dveh mesecev, če se je zdravil ali ne. Njemu je le ene vrste barva škodovala, katere pa nismo mogli ugotoviti, ker je prišel v dotiko z mešanimi barvili. Drugi bolnik in prijatelj se je prišel pred kratkim po barvanju svoje hiše zdravit za hudim ekcemom na obrazu. Ali je bil občutljiv za barve ali za terpentin in druge primesi, nismo ugotovili. Pred leti sem naletel na več ženskih pacientk z ekcemom na obrazu vsled uporabe pudrov (face powder), ki so vsebovali „orris root”. Zadnje čase je dosti manj sitnosti s kozmetičnimi izdelki, vendar se dobijo primeri, da je ženska občutljiva za „nail polish” ali „lip stick”. S prsti zanese kemikalije na obraz. Izpahek traja včasih več tednov, tudi če uporaba dotičnih predmetov preneha. Glede zdravljenja ekcema: Kolikor zdravnikov — toliko zdravil. Prejšnja leta (in še zdaj) so bila v modi zdravila, ki bi naj vsaj ustavila nadležno srbečico, v obliki mazil, ki so vsebovala karbolično kislino (phenol) ali smolo (tar). Križ je, da te kemikalije same prav pogosto povzročijo ekcem. Torej je imelo zdravljenje slabši učinek, kot če bi bolnik pripustil naravi sami, da ga ozdravi in bi rabil "kake preproste pomade, vaselin, „cold cream”, „lotions”, glicerin, „cala-mine”, „plain” itd. Pred par leti so prišla v navado takozvana antihista-minična mazila, vsebujoč leke antihistamine, ki včasih pomagajo zoper alergične bolezni, kakor seneno mrzlico (hay fever), „hives”, naduho itd., a tudi ta mazila so se izkazala, da sensitizirajo (napravijo občutljivo) kožo po daljši uporabi. V res hudih primerih uporabljamo zdaj znani lek cortisone, oziroma hydrocortisone v tabletah za notranjo uživanje ali v obliki mazila, ki je pa drago za navadne delavce, razen za manjše kožne izpahke. Cortisone pomaga v par dneh, potlači bolezen, dokler zdravilo uživamo; v največ primerih moramo čakati, da narava sama ozdravi zlasti tako zvano kontaktno vnetje kože (contact dermatitis), kar sem že zgoraj omenil. Dostikrat zdravniki in bolniki z raznimi mazili le podaljšamo bolezen. Narava ne dela skokov, kot pravi latinski pregovor. ŽENSKO STALIŠČE V BURMI jSTekako pred sedmimi leti je Burma postala samostojna državica in ob tej priliki so postale tudi ženske državljanke svobodne. Če kdo vpraša in načne to vprašanje tam, bi dobil tak odgovor, da bi se čudil. Burrnan-čanke pomilujejo Japonke in ženske drugod, ki se še vedno potegujejo za enakopravnost. „Kaj, pri nas,” bi rekle, „nlmamo takih skrbi.” Ženske niso samo enakopravne, ampak v marsičem prekašajo moške prebivalce. To je njihov ponos, to je njihova samozavest. Z osemnajstim letom smejo na volišče, kakor moški državljani. V tem ni nič privilegija. Za vse je enaka pravica. Ko dekle doseže polnoletnost, se lahko poroči brez posebnega dovoljenja in če ni v zakonu srečna, se lahko loči in obdrži svoje dekliško ime. Tudi v Ameriki je poznana organizacija "Lucy Stone”. Njene članice se drže svojega priimka in ne moževega. Ne smemo pa misliti, da so ženske v Burmi razuzdane. Ravno obratno. Ženske spoštujejo vse čednosti in kreposti našega spola. Tam ni navada, da bi dekleta hodila okrog s fantom brez spremstva starejše osebe. Tudi ni v navadi, da bi fant prijel dekle za roko. To bi tam smatrali za netaktno. Ženske so jako čedne in dobro oblečene. Tudi po kmetih, kjer opravljajo težja dela, so ženske ohranile svojo prisrčnost in ljubkost. Zanimajo se za skupno blagostanje dežele in čimdalje več žensk prevzema odgovorne službe. Premožnejša dekleta se izobražujejo tudi izven dežele. Tam ne najdemo žensk, ki bi ne bile ponosne, ki bi bile brezbrižne, kaj se godi v javnosti, in vse to jih napravi jako svobodne in inteligentne. Mnogo žensk vodi trgovino samostojno, medtem ko se mož kje sonči ali pa nadzoruje svoje otroke. V tem slučaju si res zamenjata vlogi, kakor ni med nami v navadi. MARILYN BELL — PONOS MESTA TORONTO, KANADA 70.10 157 121 .20 29.90 76 6 10.60 28 a 42.40 114 10 .10 9.15 20 4 .10 20.10 53 7 27.95 69 8 12.25 27 3 21.25 51 5 19.80 45 13 .10 41.40 93 59 37.35 86 33 46.25 120 10 31.40 70 27 17.05 38 10 17.30 41 8& 12.45 30 2 .30 44.70 100 42 .10 27.55 76 12% 29.20 70 22 23,70 52 16 .60 43.55 86 46 13.30 28 12.60 15 3$ .20 51.00 117 31 18.35 4i5 11 30.65 82 18 25.95 54 2 22.00 35 24 35 20# .70 18.80 41 15 Mesečnina Družabne in Štev. članic 80. MOON RUN, Pa....... Sl. KEEWATIN, Minn..... 83. CROSBY, Minn....... 84. NEW YORK, N. Y..... 85. DePUE, 111......... 86. NASHWAUK, Minn..... 88. JOHNSTOWN, Pa...... 89. OGLESBY, 111....... 90. BRIDGEVILLE, Pa.... 91. VERONA, Pa......... 92. CRESTED BUTTE, Colo. 93. BROOKLYN, N. Y..... 94. CANTON, Ohio ...... 95. SOUTH CHICAGO, 111. .., 96. UNIVERSAL, Pa...... 97. CAIRNBROOK, Pa ...... 99. ELMHURST, 111...... 102. WILLARD, Wis....... 104. JOHNSTOWN, Pa........ 105. DETROIT, Mich...... 106. MEADOWLANDS, Pa. .. “33- Redni Mladinski „Zarja”-članice Razno Skupaj Redni Mladinski 10.85 4.20 10.85 26 12.25 12.25 35 12.05 .90 .50 13.45 28 9 32.20 .90 .80 33.90 87 9% 12.90 .50 .10 13.50 34 5 4.35 .40 4.75 11 31.40 3.70 .30 35.40 74 38 37.10 4.20 .30 41.60 108 42 22.90 2.40 .20 .10 25.60 65 24 25.65 1.10 26.75 54 12 10.00 .20 10.20 20 2 32.25 1.20 .50 33.95 85 24 12 11 119.60 11.20 130.80 241 112 23.20 .30 .40 23.90 56 3 14.80 .90 15.70 33 11 9.90 9.90 24 11 2 11.20 .10 11.30 32 6.85 1.20 8.05 17 13 11.80 .30 12.10 23 4068.84 266.30 11.20 2.25 4348.59 10451 2771 %—Assessment for August; #—Assessment paid in August; ?—Assessment paid for August and September; &—Assessment for July. DOHODKI: Asesment od članic in razno ......................................$4,348.59 Obresti od hranilnih vlog ........................................... 150.00 Najemnina od posestva ........................................... 150.00 Dozoreli državni bondi ......................................... 4,000.00 Skupaj...........$8,648.59 STROŠKI: Za umrlo sestro Angela Saye, pod. št. 1, Sheboygan, Wisconsin...............$100.00 Za umrlo sestro Mary Stimetz, pod. št. 2, Chicago, Illinois................. 100.00 Za umrlo sestro Anna Skala, pod. št. 13, San Francisco, California.......... 100.00 Za umrlo sestro Mary Ivec, pod. št. 14, Cleveland, Ohio..................... 100.00 Za umrlo sestro Barbara Evans, pod. št. 17, West Allis, Wisconsin 100.00 Za umrlo sestro Mary Kovačič, pod. št. 17, West Allis, Wisconsin............ 100.00 Za umrlo sestro Antoinette Cernelich, pod. št. 18, Cleveland, Ohio.......... 100.00 Za umrlo sestro Cecelia Zivetz, pod. št. 20, Jollet, Illinois ............ 100.00 Za umrlo sestro Helena Debevec, pod. št. 25, Cleveland, Ohio................ 100.00 Za umrlo sestro Frances Černilogar, pod. št. 25, Cleveland, Ohio ........... 100.00 Za umrlo sestro Mabel Strucel, pod. št. 28, Calumet, Michigan............... 100.00 Bohemian Benedictine Press za Zarjo: tiskanje..............$1,025.00 pošta ..................... 48.64 delo na imeniku.......... 14.90 1,088.54 Mesečne plače in administraciji (davek odštet $103.80) ......................... 751.20 Najemnina za glavni urad in uredništvo .......................................... 50.00 D. & S. Construction za popravilo poslopja ................................. 3,000.00 Naplačilo za najem dvorane S. N. Domu za konvencijo v Clevelandu... 25.00 Tiskovine, ekspres, pošta, zavarovalnina in razne potrebščine .................. 225.33 Skupaj............$6,240.07 Bilanca 31. avgusta 1954 — Balance Aug. 31, 1954 ....................$326,308.98 Dohodki v septembru — Income ln September ............................. 8,648.59 Skupaj...........$334,957.57 Stroški v septembru — Disbursements in September ................. 6,240.07 Balance September 30, 1954 .......................................$328,717.50 ALBINA NOVAK, glavna tajnica National S. W. U. Convention will be held May 22—25, 1955 at the Slovenian National Home, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Convention Delegate Information The convention shall consist of delegates of subordinate branches and all Supreme Board members. To be a delegate or alternate, one must be at least 21 years of age, and be a member in good standing besides being a practical Catholic and a citizen at the time of election. Candidates for delegates and alternates must have attended at least 5 meetings of the year, prior to the Convention, being a member at least 1 year. Each subordinate branch, numbering 80 to 250 members the first day in the month of January of the convention year shall be entitled to one delegate at the convention. If a branch numbers 250 to 500 members it shall be entitled to two delegates. Branches with 500 to 800 members shall be entitled to 3 delegates. Branches with more than 800 members may send four delegates; no branch shall send more than 4 delegates to the convention irrespective of the membership total. Subordinate branches having a membership of less than 80 members shall be combined with other such branches by the Supreme Secretary for the purpose of electing a delegate. The total membership for consolidation for elections shall be considered as of the first day in the month of January of the convention year. The consolidated branches shall have a total of 100 members to be entitled to one delegate. In connection therewith the branches closest to each other shall be consolidated. Delegates and alternates shall be elected in the month of February or March in the convention year. Elections held later shall not be considered. The Union shall pay transportation expenses out of its treasury for the delegates and Supreme Officers. (Round trip fare in coach, to the convention city and 3 per diem.) Happy Birthday in November! SUPREME OFFICERS: November 8 — JOSEPHINE LIVEK, Supreme President; November 5 — ALBINA NOVAK, Supreme Secretary; November 25 — KATIE TRILLER, Supreme Trustee; November 8 — LILLIAN KOZEK, Supreme Youth Board. BRANCH PRESIDENTS: November 1 — Frances Plesko, #12, Milwaukee, Wis.; November 10 — Johanna Klucar, #104, Johnstown, Pa.; November 11 — Mary Gornik, #9, Detroit, Michigan; November 15 — Antonia Kastelic, #64, Kansas City, Kansas. November 18 — Frances Jamnik, #41, Cleveland, Ohio; November 20 — Cecelia Garrittano, #59, Burgettstown, Pennsylvania! November 21 — Catherine Lozier, #55, Girard, Ohio. November 26 — Mary Swamp, #106, Meadowlands, Pa. Many happy returns of the day! DESETA REDNA KONVENCIJA S. Ž. Z. Deseta redna konvencija naše Zveze se vrši od 22. do 2.5. maja 1955 v Slovenskem narodnem domu, Cleveland St. Clair Avenue. Konvencija obstoji iz delegatk podružnic in vseh glavnih odbornic. To bo prva konvencija, na kateri bodo navzoče vse glavne odbornice. Delegatka in njena namestnica je lahko vsaka dobro-stoječa članica, ki je praktična katoličanka, ameriška državljanka in je stara vsaj 21 let. Mora biti članica Zveze nad eno leto in se tisto leto pred konvencijo udeležiti najmanj pet sej svoje podružnice. To pa ne zadeva novih podružnic. Konvenčno leto se smatra od prvega februarja prejšnjega leta do zadnjega januarja konvenčnega leta. Vsaka podružnica, ki prvega dne meseca januarja konvenčnega leta šteje 80 do 250 članic v odraslih oddelkih, pošlje eno delegatko na konvencijo. Podružnice, ki štejejo od 250 do 500 članic, so upravičene do dveh delegatk; podružnice, ki štejejo 500 do 800 članic, pošljejo tri delegatke in podružnice, ki imajo nad 800 članic, so upravičene do štirih delegatk. Več kot štiri delegatke ne pošlje nobena podružnica. — Podružnice, ki štejejo manj kot 80 članic, glavna tajnica združi, da si skupno izvolijo delegatko. Združene podružnice morajo skupno šteti 100 članic, da so upravičene do ene delegatke. Podružnice, ki ne pošljejo svoje delegatke, lahko zastopstvo poverijo delegatki druge podružnice ali pa glavni odbornici. Delegatke se volijo meseca februarja ali marca v kon-venčnem letu. Poznejše volitve se ne upoštevajo. Zveza iz svoje blagajne krije vozne stroške delegatk in glavnih odbornic do mesta konvencije in obratno ter plača tri dnevnice ($36.00) za časa konvencije. ALBINA NOVAK, glavna tajnica NOVI SVET Družinski list Novi Svet, IžBaja-rS^kitober 1954, je posvečena naši Primorski in prinaša sledečo vsebino: Simon Gregorčič (Ob pesnikovi 110-letnici rojstva), C. Pfeifer; Goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču ob 110-letnici rojstva, pesem, Bršljanski; Primorski večeri, pesem, Bršljan-slti; Msgr. Ivan Trinko-Zamejski, C. Pfeifer; Zamejski motiv, pesem, Bršljanski; Srečko Kosovel, ob petdesetletnici rojstva pesnika kraške zemlje, C. P.; Primorski Veziliji, pesem, Bršljanski; Preko Krasa in Istre, napisal Matevž Borina; Lepa Vida, Vinko Beličič; Predjamski grad, C. P.; Ovčar Marko, Janez Jalen; Pustolovščine Toma Sawyera, Mark Twain-Milena Molioričeva; Metuljček, črtica iz vaškega življenja, Limbarski; Strici, kmetska zgodba, F. S. Finžgar; Kaznovana radovednost, črtica, Ap.; Pregovori; K mislim in smernicam za ustanovitev Narodno-obrambne Živeze, CiriF; Domača kuhinja, Praktični nasveti, Novice iz raznih naselbin. Za smeh. Slike. — English Section: Radio Talk on Slovenian Culture, Frank Shonta; Cartoons etc. Naročnina $4.00 letno. Naslov: NOVI SVET, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois. Koledar in seznam sej podružnic NOVEMBER 1 P Vsi sveti 2 T Verne duše 3 S Hubert 4 Č Karol Borom. 5 P Judita 6 S Lenart, opat 7 N 22. pobinkoštna 8 P Bogomir 9 T Božidar 10 S Andrej Avelinski 11 c Martin, škof 12 p Martin, papež 13 s Stanislav Kostka 14 N 23. pobinkoštna 15 P Albert 16 T Gertruda 17 s Gregor, čudodelnik 18 e Posvečevanje cerkva 19 p Elizabeta 20 s Feliks, Srečko 21 N 24. pobinkoštna 22 P Cecilija 23 T Klemen, papež 24 S Janez od Križa 25 Č Katarina 26 p Konrad 27 s Virgilij, škof 28 N Prva adventna 29 P Saturnin 30 T Andrej Seje podružnic: 1. nov. — št. 29, 35, 65, 83. 2. nov. — št. 14, 32, 41, 42, 91. 3. nov. — št. 3, 12, 38, 52, 95. 4. nov. — št. 13, 45, 46, 53, 80. 7. nov. — št. 6, 23, 24, 27, 51, 67, 73, 92, 97, 99. 8. nov. — št. 25, 50, 86, 89. 9. nov. — št. 1, 4, 18, 30, 56. 57, 59, 70, 77, 84. 10. nov. — št. 15, 19, 28, 31, 40, 62, 88. 11. nov. — št. 2, 10, 16, 33, 55, 81. 14. nov. — št. 7, 9, 36, 37, 39, 43, 49, 61, 66, 68, 74, 79, 85, 96, 102. 16. nov. — št. 26, 34, 93. 17. nov. — št. 54, 72. 18. nov. — št. 5, 106. 21. nov. — št. 8, 17, 20, 64, 90, 104. 25. nov. — št. 22, 78. 28. nov. — št. 63, 94. DECEMBER 1 S Natalija 2 Č Bibijana 3 P Frančišek Ksaver 4 S Barbara 5 N 2. adventna 6 P Miklavž 7 T Ambrož 8 S Brezmad. Spoč. M. D. 9 Č B. Peter Kanizij 10 P Čast. Janez Veliki 11 S Marija, dekla 12 N 3. adventna 13 P Lucija 14 T Špiridijon, škof 15 S Kristina 16 Č Adelajda, Evzebij 17 P Lazar 18 S Gracijan, škof 19 N 4. adventna 20 P Peter Klaver 21 T Tomaž, apostol 22 S Frančiška Cabrini 23 Č Viktorija 24 P Adam in Eva 25 s Božič, Roj. Gospod. 26 N Nedelja po Božiču 27 P Janez, evangelist 28 T Nedolžni otroci 29 S Tomaž, kanterb. škof 30 Č Kolumba, devica 31 p Silvester, papež Seje podružnic: 1. dec. — št. 3, 12, 21, 38, 52, 95. 2. dec. — št. 13, 45, 46, 53, 80. 5. dec. — št. 6, 23, 24, 27, 51, 67, 73, 92, 97, 99. 6. dec. — št. 29, 35, 65, 83. 7. dec. — št. 14, 32, 41, 42, 91. 8. dec. — št. 15, 19, 28, 31, 40, 62, 71, 88. 9. dec. — št. 2, 16, 33, 55 81. 11. dec. — št. 47. 12. dec. — št. 7, 9, 36, 37, 39, 43, 49, 61, 66, 68, 74, 79, 85, 96, 102. 13. dec. — št. 25, 50, 86, 89. 14. dec. — št. 1, 4, 10, 18, 30, 56, 59, 70, 77, 84. 15. dec. — št. 54, 72. 16. dec. — št. 5, 106. 19. dec. — št. 8, 17, 20, 64, 90, 104. 21. dec. — št. 26, 34, 48, 93. 23. dec. — št. 22. 26. dec. — št. 63, 94. 30. dec. — št, 78. CHRISTMAS CARDS “Put Christ back into Christmas” by mailing Christmas cards with the true spirit of the Season. Fourteen exclusive religion cards packed in a box and mailed to you for $1.00. Proceeds are used for education of young men to priesthood. — Write to: SLAV MISSIONS, 4800 Main St., Lisle, Illinois A To all officers and members: 8 A As in the past, we will plan our Christmas issue with great care, and g * dedicate it to the wonderful, happy and blessed Season. — In order to f> 7 include the greetings of the businessmen and friends who are our annual 2 ! Christmas patrons, we ask your kind assistance. Please try to secure a 8 Christmas advertisement and send it to our office by November 25th. 2 A Thank you! S \ DR. FRANK T. GRILL \ PHYSICIAN and SURGEON A Office 1858 W. Cermak Bd., Phone CAnal 6-4955 * Chicago 8, Illinois \ JOHN ZELEZNIKAR and SONS J COAL & OIL 5 2045 W. 23rd St. Phone VI 7-6891 J Chicago 8, Illinois \ Stare Park View Florists \ Telegraph delivery service A Weddings, Bouquets, Funeral designs, Corsages j 1096 Norwood Rd. Tel Ex. 1-5078 * 9320 Kinsman Rd. Tel. Mi. 1-2469 Cleveland, Ohio \ J. J. STARC ARROWHEAD \ SIDING & ROOFING CO. | ROOFING, SIDING, INSULATION, REMODELING g All work and materials guaranteed g Box 507, Phone 2851 R 8 Virginia, Minn. g Your business will be appreciated! S JOS. ZELE & SONS | FUNERAL DIRECTORS \ 6502 ST. CLAIR AVE. 452 EAST 152nd St. 2 ENdicott 1-0583 IVanhoe 1-3118 2 PARK VIEW WET WASH 1 LAUNDRY COMPANY | A Service to Fit Every Budget g 1727-31 W. 21st Street 2 CAnal 6-7172-73 CHICAGO S 1 GEREND’S FUNERAL HOME « Phone 7012 / Ray Gerend Peter Bastasic 5 SHEBOYGAN, WISCONSIN ZEFRAN FUNERAL HOME \ 1941-43 WEST CERMAK ROAD 8 LOUIS J. ZEFRAN CHICAGO 8, ILL. g ELIZABETH L. ZEFRAN . . , _coo g Funeral Directors & Embalmers Virginia 7-6688 * Ermenc Funeral Home jj 5325 W. Greenfield Ave. Phone Evergreen 3-5060 5 Milwaukee, Wisconsin 5 A Grdina & Sons j ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE » Za vesele in žalostne dneve g Nad 51 let že obratujemo naše podjetje v g zadovoljnost naših ljudi. To je dokaz S da je podjetje iz — naroda za narod. g V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja, G prihranili si boste denar in dobili 5 stoprocentno postrežbo. g Tel.: HEnderson 1-2088 Cleveland 3, Ohio S Podružnica: 15301-07 Waterloo Rd. 5 Tel.: KEnmore 1-1235 Cleveland 10, Ohio S Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street 2 Tel.: HEnderson 1-2088 Cleveland 3, Ohio S 17002-10 Lake Shore Blvd. 2 Tel.: Kenmore 1-5890 Cleveland 10, Ohio 2 f Bolezen - nesreča - smrt g so tri težke skrbi, ki se jih ne more nihče ubraniti 5 Danes ali jutri, bolj ali manj bo vsak prizadet, g Če hočeš dobro sebi in drugim, pristopi v 1 KRANJSKO-SLOVENSKO f KATOLIŠKO JEDNOTO $ Najstarejša slovenska podporna > organizacija v Ameriki Posluje že 61. leto 2 Članstvo: 45,000 Premoženje: nad $10,000,000.00 5 Sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in od 16. leta 2 pod svoje okrilje. Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte g tajnike ali tajnice krajevnih društev jž KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD: jjj 351-353 N. Chicago Street, Joliet, III. ANGELA M1 1111 '-t-72 ST, For a special treat: Delicious Potica Flancate Strudel etc. D I N N E R Shrimp Perfection Salad Soup with Chicken Liver Dumplings ROAST TURKEY Oyster Stuffing Potato Puffs Sweet Sour String Beans Celery Fritters Cranberry Sauce Orange and Carrot Gelatin Salad Breqd Sticks Cherries Jubilee Recipes for the above menu and many more varieties is found in our famous cookbook Woman’s Glory-The Kitchen With Christmas just around the corner, you will find this cookbook very valuable. Recipes for almost every kind af Christmas cookies and candy and fruit cake are found in this book. Order a few copies. For an excellent gift to give to your friends who seem to have “everything” we suggest this wonderful cookbook “W O M A N’S GLORY — THE KI T C H E N.” Over 600 recipes, which are printed on 275 pages. The book is very handy, has spiral binding and easy-to-clean cover. Mail your order with two dollars in cash, stamps, money order or check today to: ALBINA NOVAK 1937 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois We pay the postage. Avoid the Holiday mail rush by writing today for your cookbook.