ï ŠTEV. 14. V LJUBLJANI, 7. OKTOBRA 1934 KJVJIGA 16. GOLDEN DREVORED (lesorez SiMON GREGORČIČ BESEDA ZA DEVETDESETLETNICO ROJSTVA PROF. STANKO BUNC ^^ ončna Goriška, ki se že zgodaj F javlja v zgodovini našega pi-V smenstva, se je z V. Staničem uvrstila v novejše slovensko J slovstvo istočasno s Štajersko ' in Koroško, pravega pesnika srca in duha pa nam dala šele s Simonom Gregorčičem. L Luč sveta je zagledal pred 90 leti, 15. oktobra 1844 na Vršnem, v planinski vasici, položeni visoko nad penečo se Sočo v prisojno zavetje pod mogočnim Krnom. Otroška leta so mu vdihnila za vse življenje tisto otožno ljubezen do idiličnega »planinskega raja«. Ko je odrastel, so pregovorili očeta, preprostega kmetica, da je poslal nadarjenega sina v Gorico v šole. Prvi gimnazijski razred je dovršil kot ponavljalec z odliko in sprejeli so ga v deško semenišče, s čimer je bilo olajšano očetovo breme. Marljivo je študiral, prosti čas pa uporabil za učenje srbohrvaščine, če-ščine in vaje v zlaganju pesmi. Po maturi 1864 bi šel rad študirat klasično jezikoslovje, a gmotne težkoče so ga prisilile, da je po daljšem notranjem boju stopil v bogoslovje. Kot kaplan je dobil prvo službo 1868 v Kobaridu, kjer je preživel najlepši čas svojega življenja: v dekanu A. Jekšetu je našel blagohotnega predstojnika in zaščitnika za poznejša leta, v učiteljici Dr. Milekovi odgovarjajočo pesniško dušo, v notarju Ign. Gruntarju pa prijatelja, s katerim se je udeleževal narodne-" ga dela: ustanovil čitalnico, vodil pevski zbor, prirejal igre in ljudstvo ga je ljubilo in čislalo.. Iz Kobarida so ga poslali 1873 v Ri-hemberk v Vipavsko dolino, odkoder si je zavoljo naporne službe in nenaklonjenega župnika želel »nazaj v planinski raj«. Radi bolehnosti je zaprosil za pokoj in se 1882 naselil kot vikar na Gradišču pri Prvačini, si kupil svet, sezidal hišo in prebival v njej kot kmet-poet. S honorarjem za izdane pesmi je poplačal dolgove za posestvo. Obisk Velehra-da in Prage ter popotovanje po Dalmaciji in Črni gori sta za nekaj časa prekinila enolično življenje in ga telesno okrepila. Fizično oslabljen in duševno potrt je 1899 stopil v poko,^ zopet nevarno zbolel (,1901) in v pričakovanju najhujšega SIMON GREGORČIČ prodal 1903 imetje ter se preselil v Gorico, kjer je umrl za kapjo 24. septembra 1906. Pokopali so ga v rojstni fari na Libušnjem, kot je določil v oporoki. Želel si je preprostega pokopa, a narod mu te poslednje volje ni mogel izpolniti: priredili so mu pogreb, kakršnega ni videla Gorica П. Gregorčič je začel pesniti kot gimnazijec (1863). Te prve pesmi, ki jih je objavil po maturi v Janežičevem Slov. Glasniku 1864 pod skupnim naslovom Iskrice domoljubne, a jih kasne, je popravljene sprejel v Poezije, opevajo tisto čisto in požrtvovalno ljubezen do domovine, ki mu jo je razvnel njegov profesor slovenščine, Iv. Šolar. V bogoslovju je navdušeno prebiral Homerja in s posebnim užitkom čital Prešerna; spo-čenjale so sc mu prve čustveno-miselne in didaktične prigodnice, ki jih je objavljal v domačem pisanem listu »Slogi« in anonimno v tisku. Iz Kobarida se je 1870 oglasil v Zvonu, listu dunajskega literarnega veljaka J. Stritarja, ki je tàkoj spoznal Gregorčičev izredni pesniški dar in mu postal voditelj v snovi in učitelj v obliki. Pod njegovim vodstvom je okusil svetožalje, si pridobil uglajeno formo in muzikalno blagoglasnost verzov: dosegel je višek in se razvil v najboljšega pesnika sedemdesetih let. Vse, kar je klasičnega nastalo med 1876 in 1832 ter izšlo v p r v i zbirki Poezij 1882 in deloma še v drugi 1888. Poezije so dosegle velik uspeh in naravnost prevzela slovenska srca. Ta »zlata knjiga«, kot jo je nazval Fr. Leveč, je bila v nekaj mesecih razprodana v 2000 izvodih. Nastopili pa so tudi grajal-ci: J. Pajk v Kresu in A. Kržič v Slovencu. Na čelo vseh pa je stopil A. Mah-nič, tedaj bogoslovni profesor v Gorici. Priznal je sicer Gregorčiču velik pesniški dar, toda njegove pesmi je presojal z naravnega in verskega stališča, z vidika mladinsko-vzgojne poezije in ne z edino veljavnimi estetičnimi merili. Zato ga je obsodil in v tem potegnil za seboj večino slovenske duhovščine. Ta obsodba »mrzle kraške burje«, zoper katero se je boril z zbirko pesmi »V obrambo«, je bila za pesnika najhujši udarec, ki ga nikdar ni mogel popolnoma preboleti: ubili ga niso, le veselje so mu zadušili. Nato je umolknil na zunaj : prevajal je psalme in za Rusko antologijo ter se bavil s svetopisemsko poezijo. L. 1902 je izdal tretji zvezek Poezij, venec pri-godniško občutenih Predsmrtnie in Po-smrtnic, nastalih pod vtisom resne bolezni. Prevedel je knjigo o Jobu, pre-pesnil Jeremijeve žalostinke in spremljal sodobne dogodke kot političen in rodoljuben prigodničar. Po smrti je izdal iz zapuščine Kr. Meško četrti zvezek Poezij 1908. Za slovensko ljudstvo je izšel izbor njegovih pesmi v Slovanski knjižnici in pri Mohorjevi družbi, za Srbohrvate v Narodni knjižnici v Zagrebu, za današnjo srednješolsko mladino pa zopet v Mohorjevi družbi. 'Tako je postal Gregorčič pristopen vsemu narodu. Prevajali so ga v grščino, latinščino, nemščino, italijanščino, češčino in druge slovanske jezike. III. Gregorčič je v Uvodu I. zv. Poezij povedal, da »kdor pregleda te, spozna mu dušo in srce«. S tem je lepo označil sebe kot izrazito miselno čustvenega pesnika: njegova pesem je osebna izpoved vsega tega, kar je pesnik čutil in mislil, kar je duhovno in duševno doživel. Njegove številne pesmi, okrog 270 jih je, niso sproščeni kriki notranjega pesnikovega občutja, ampak miselno izoblikovan izraz duševnega doživetja, ki je navadno vezano na neki zunanji dogodek. Z ozirom na to se dado pesmi z lahkoto opredeliti : 1. Rodoljubna pesem je zanj najbolj značilna; z njo je začel svoje poslanstvo, naslonivši se na starejšo do- morodno pesem (Jenko), se vdal ideali-stično-romantičnemu pojmovanju slovan-stva (Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene), končno pa našel samosvoj izraz v stanovsko rodoljubni pesmi (V pe-pelnični noči). Višek je dosegel v preroški Soči, katere prvi, strašneiši del se je uresničil, dočim se ni še izpolnilo, kar gorko ti srce naroča: srdita čez bregove stopi ter tujce zemlje lačne utopi na dno razpenjenih valov! Posebno mesto zavzemajo pesmi ne-utešljivega domotožja po izgubljenem »planinskem raju«. 2. V razmišljujočih pesmih z vzgojno tendenco ni hladno poučen, šolski, ampak toplo učeč, neprisiljen, dasi zavestno poučen in zgledno vzgojen (Sam, Daritev...). Te pesmi so naraven izraz njegovega poklica in izpoved narodnega vodnika in učitelja. Kot omikan krščanski idealist ljubi vse, kar je lepega in dobrega, trpi s trpečim in se ozira k Bogu. 3. Pesmi osebne izpovedi so izraz njegovih lastnih misli in osebnih čustev, porojene iz osrednjega doživetja neskladnosti med idealom in življenjem, med stanovsko dolžnostjo in klicem življenja. Svojo osebno bolest je posplošil v nekako modrovanje in pesmi nosijo znake pesimističnega svetovnega nazora. Te pesmi je pel naravnost iz vse duše in zato podal v njih svoje najboljše in najlepše. Tu pa je doživel Mahničevo obsodbo. 4. Propovedne pesmi so nekatere naravnost klasične (Jeftejeva prisega, Hajdukova oporoka). Realnost preodeva pesnik v lastno občutje, pravega vpogleda v resničen svet pa mu često manjka. IV. Gregorčič spočenja pesem vzporedno z obliko, ki pa ni odbitje njegove duševne razgibanosti, ampak vnaprej občuten obrazec pesmi. Zato se ne veže na stalne mere in oblike, ne hodi za Prešernom, ampak čuti svojo melodijo. Njej se podrejata oblika in jezik: vse pesmi imajo rime, ki so mu nujni pesniški izraz, ker nosijo melodijo. Ljubi zvočne posebnosti: aliteracije, asonance in onomotopoetične glasove. Slog je zano-sen, govorniški ki se mu podreja ves jezik. Priljubljenost uk^asnega pridevka ga usposoblja za plastičnega slikarja sveta v narejenih podobah, v čemer sliči Jurčiču. O prigodnicah pa se zdi. da so zložene nalašč za deklamiranje. Gregor- čič je naš najbolj rnuzikalen in melodičen pesnik, ubran v jambsko-daktilsko mero. V. Bil je lep človek in postaven moški, dostojanstvene zunanjosti in slovesne resnosti. Živel je trezno in bil vzoren duhovnik. Zavedal se je pesniškega poklica. Bil je otožne narave: njegov idealizem ga je ob vstopu v življenje prevaril, bolezen se ga je lotila v najlepših moških letih in povečala potrtost, Mahničev nastop pa ga pognal v zagrenjenost, ki si jo je lajšal v moreči samoti na Gradišču. — Njegova pesem je izraz pesnikovega značaja, zemlje, katere sin je bil, omike, ki si jo je pridobil, in časa, v katerem je živel. Pesem je mila tožba slovenskega srca, idealnega katoliškega duhovnika, slovenskega izobraženega rodoljuba in neutešljivega domotožja gorskega človeka (Pregelj). »Goriškega slavčka« pozna in ljubi ves narod, saj kar storiš za sé, to že s tabo zgine, kar storiš za narod, ostane vselej. IZ KRANJA V CHICAGO DR. FRED CROBATH NADALJEVANJE Odhod iz New Yorka v F i 1 a -delfijo in Atlantic City rugi dan smo se odpeljali s ko-I lodvora Pensylvania v Filadel- I fijo. Družba je imela rezervi-* rane tri posebne vagone, ki so II bili zaradi vročine hlajeni s po-^ I sebnimi stroji »Car Cooling Machine«. Po dolgem tunelu pod New Yorkom smo se preko 3 km dolgega mostu vozili čez reko Hudson mimo velike industrijske četrti. Po približno treh urah vožnje z brzim vlakom smo prispeli v Filadelfijo. Tudi to je zelo prostoren, obširen kolodvor, kar dokazuje, da smo prišli v mesto, ki ima nad dva milijona prebivalcev. V restavrantu smo kosili prav po evropsko, nato pa se v pripravljenih avtobusih peljali po mestu. Prevzeti od New Yorka se nam je to veliko mesto zdelo provincialno, zlasti še, ker je bilo v nedeljo popoldne in velika vročina. Vozili smo se po glavnih ulicah mimo velikih trgovskih hiš in dospeli tudi do zgodovinske male enonad-stropne hiše, kjer se je rodila zastava Zedinjenih držav, ki jo je prva vezla neka ženska. Ogledali smo si znamenito poslopje »Zvon prostosti» Indépendance Hall, kjer je bilo proglašeno uedinjenje vseh poedinih držav. V krasnih majhnih dvoranah, ki služijo obenem kot muzej, so razstavile vse države znani zvonec svobode in druge spomine na ta vele- KAPITOL y WASHINGTONU. Ameriški tehniški muzej v Washingtonu pomembni dan. Od tu smo se odpeljali v več kilometrov dolg park s spomeniki znamenitih mož, kot Washingtona, Vil-liama Pena in drugih, ter obiskali akvarij in novi muzej, ki je velika nova stavba, toda notranje provizorično opremljena in ne preveč pomembna. Lega te stavbe je ena najlepših točk Filadelfije, ker je zidana višje kakor ostalo mesto. Odtod je krasen razgled na glavni park in na nešteto nebotičnikov. Mesto leži v ravnini in je zelo razprostrto, prebivalci so po večini delavci, ker je v mestu samem kakor v okolici razvita velika industrija. Izven ožjega centruma so preprosto zidane hiše. Tu je največja rafinerija petroleja v velikem obsegu z raznimi najmodernejšimi napravami, poleg tega železna industrija in še polno drugih. Ob petih smo se odpeljali ter po eno-urni vožnji dospeli v Atlantic City ob obali Atlantskega oceana. Bila je vroča nedelja, po širokih ulicah kopališča je bilo več deset tisoč avtomobilov iz daljne okolice in mest, ker je to zelo prijetna izletna točka. Nastanili smo se v najstarejšem hotelu »C h e 1 s e a«, ki je po ameriškem načinu popolnoma re-noviran. Vse sobe so opremljene s kopalnico, kjer je na razpolago sladka in morska voda. Pred hotelom je središče promenade, ki je bila baš to nedeljo rekordna v zadnjih letih. Peščina in promenada ni nič manj ko 9 km dolga. Za promenado služi ca 20 m širok lesen hodnik, več kilometrov dolg in po vsej dolžini lepo razsvetljen. Ob tej prome- Holandski park v Lincolnovem parku v WASHINGTONU l:V ■■: ;■ -;--------5 ŽITNA BORZA V CHICAGU nadi je mnogo modernih hotelov nebotičnikov, med njimi znani A m b a s a -d e u r, R i z z in drugi s tisočerimi so- bami. Poleg tega so tu še razna zabavišča. Na polotoku je zidana velika stavba, ki služi kot cirkus ter ima prostora za tisoče gledalcev. Dnevno življenje ni tu nič posebnega. Gostje so namreč na peščini, kamor prihajajo v kopalnih oblekah iz hotelov, ker zunaj ni nobenih kabin. Hoteli so že tako organizirani ter imajo posebne vhode in izhode za kopalce, kjer so razne kopeli in kjer se odda tudi kopalna obleka. Glavni promet je , zvečer, ko je promenada vseh gostov. Posebna zanimivost so tu po kitajskem načinu napravljeni vozički s streho za dve osebi, ki jih od zadaj pelje zamorec. Ob straneh promenade je na sto takih vozil, ki služijo mesto klopi. Na nas je napravilo to kopališče najboljši vtis in smo obžalovali, da smo že drugi dan ob treh odpotovali proti Washingtonu. Vožnja v Washington, popis mesta Vozili smo se skozi Baltimore, središče industrije, in po štirih urah dospeli v najlepše mesto Amerike, ki je urejeno po evropskem načinu. Vsa pokrajina izven mesta, na vsej progi, je neobdelana, nobenih smrekovih gozdov, samo grmičevje, nikakih vasi ali kmetij kakor pri nas nismo videli. Vozili smo se čez več nad kilometer dolgih železnih mostov, ki vodijo preko zalivov ali širokih rek, pa so čisto primitivno nizko zidani. Eden teh mostov se je septembra zaradi poplav porušil, kar je povzročilo znano veliko nesrečo ekspresnega vlaka. Na tej vo- žnji smo imeli priliko ogledati si novi sistem ameriškega brzega vlaka. Naša družba se je vozila v splošnem razredu, približno tako, kakor pri nas v tretjem kjer so prav tako premakljivi okrogli fotelji za eno osebo. Oblike vagonov, ki imajo vsak svoje ime, so različne: oddelki za kadilce, za umivalnico, lastna MICHIGANSKA AVENIJA v deževni noči razredu, vendar so to elegantni vozovi,-ki so vsi opremljeni s fotelji za 2 osebi, in sicer po obeh straneh voza ter tvorijo po sredi preko celega voza hodnik. Sedeže lahko poljubno pripraviš v najrazličnejše smeri. Vlak ima tudi I. razred, kuhinja itd. Vsi vozovi so opremljeni s posebno cevko za ledeno pitno vodo, z avtomati, kjer za 1 cent dobiš kozarec iz papirja in razne druge stvari. Vsak brzi vlak ima jedilni voz, ki je precej prostoren ter ima visoke mize. Večja prtljaga se brezplačno odda v posebni voz, do katerega je med vožnjo vsak čas prost dostop. Vlaki vozijo s hitrostjo 85—100 km ter ponekod med vožnjo polnijo strojne kotle z vodo. Vozili smo se slučajno v zadnjem vagonu ter opazili, da je poleg tira visok lesen stolp, iz katerega je tekla voda ca 200 m daleč po sredini tira po nalašč zato pripravljenem kanalu, ki je stalno polnjen z vodo. Med vožnjo vlakovodja spusti cev v kanal in v nekaj sekundah napolni kotel. »Time is money« je tu zopet zelo upoštevan. V Washington smo prišli ob 8. zvečer. Nastanili smo se v neootičniku »L e e«. Zvečer smo si ogledali lepo razsvetljeno mesto, vse pomembne državne in zasebne stavbe, kakor Capitol, ministrstva, muzeje in druge, ki so bile razsvetljene z žarometi. Življenje ponoči je tu malomeščansko in se nikakor ne da primerjati z New Yorkom. Drugi dan smo si ogledali mesto. Kakor sem že omenil, je to res najlepše v Ameriki, kajti odlikuje se s ca 60 m širokimi asfaltnimi cestami, z nasadi, neštetimi parki ter je celo mesto z okolico samo en park. Krasen je pogled na glavne nasade z visokim paviljonom grškega sloga, ves v marmorju. Tu stoji v veliki dvorani 15 m visok spomenik Lincolna, temu nasproti pa ca 200 m visok obelisk, ki služi kot razgledna točka in je opremljen s prostorno vzpenjačo. Zidajo se velike nove stavbe, razna ministrstva, v masivnem grškem slogu, kar bo le še povečalo okras mesta. Znamenita Bela hiša v parku in nje notranjost je zelo Učna. Služi deloma tudi kot muzej, ki je vsak dan dostopen. » Capitol« knjižnica in druge pomembne stavbe prestolnice Zedinjenih držav so vse čisto bele in obdane s parki. Popoldne smo napravili z avtomobili izlet v nekako 17 km oddaljeni Mont Verno n, znan po domu in posestvu Washingtona, prvega predsednika Zedinjenih držav. Skromna a okusno urejena stavba z raznimi gospodarskimi poslopji leži v sredini krasnega parka, v bližini pa je tudi Washing-tonov grob. Ob 4. popoldne smo z najboljšimi vtisi zapustili to lepo mesto ter se z brzim vlakom odpeljali v Chicago. Odhod v Chicago Imeli smo zopet svoje vagone ter se lahko prav udobno nastanili. Pot nas je vodila preko Harrisburga, velikega industrijskega središča, dalje preko A1- tona, Johnstowna, Pittšbur-gha, Fortwaynea v Chicago. Vozili smo se z brzino 85 km. Vlak je vso pot strašno piskal, ker na železnicah ni zatvornic. Ponoči je bil veličasten pogled na neštete plavže ob rekah in jezerih ter razna druga zelo razsvetljena mesta in podjetja. Od Pittsburgha dalje je središče industrije manjše, proti Chi-cagu smo opazili le še farme manjšega obsega, ki se razprostirajo dalje proti zapadu. Farmarji imajo več manjših poslopij, povsod velik betonski stolp, kjer se hrani žito. Amerika ne pozna vasi, posamezne farme so več kilometrov oddaljene druga od druge in so popolnoma osamljene. Približno 1400 km dolga vožnja Washington—Chicago je trajala 16 ur, ustavili smo se samo na šestih postajah. Vsak je skrbel za ležišče ter si ga v premikajočih foteljih sebi udobno uredil. Bilo je vse narobe in sprevodnik se niti najmanje ni zgražal nad tem, kar bi pri nas nikakor ne bilo mogoče. Zjutraj je bil voz zopet v normalnem stanju. Pred osmo uro zjutraj smo bili v predmestjih Chicaga ter se nad eno uro vozili mimo neštetih obsežnih tovarn raznih vrst. Med temi je posebno veliko petrolejsko podjetje tvrdke Schell in druge. Prihod v Chicago Končno smo ob 9. prispeli na velik kolodvor Chicaga. V Uptown (severni del mesta), kjer je bil naš hotel »La- ti. Kelp: BREZE plaza«, smo se z avtobusi vozili 20 km daleč. Hotel je zelo velik z nad tisoč sobami, vse s kopalnicami, nekatere s patentno posteljo, ki je čez dan v steni, pri uporabi se postavi na tla. Popoldne smo si ogledali mesto, ki je bilo ustanovljeno 1. 1830. Z nadzemsko železnico smo se peljali v središče mesta »L o o p«. Najprej smo si ogledali največjo trgovsko stavbo sveta »Marchandise Mart«, kjer so najrazličnejši uradi, trgovine in drugo. Tu ni nič manj kakor 40.000 nastav-ljencev, za opravljanje vseh prostorov pa je nameščenih 15.000. Stavba ima 24 nadstropij s 17 osebnimi in 12 tovornimi dvigali. V poslopju je več restavran-tov, kjer je prostora za deset tisoč ljudi, brivnice in sploh vse vrste trgovin, zastopstva za 5000 vrst blaga. Od tu smo šli, deloma peš, deloma z avtomobili mimo znanega kanala, ki vodi daleč v sredino mesta, tako da morejo večje ladje pluti do raznih podjetij. Preko kanala vodi nešteto mostov, ki so tako zgrajeni, da se v sredini odpro in se dvignejo na levo in desno. Nato smo šli takoj v glavno avenijo »M i c h i g a n avenue«, zelo široko asfaltno cesto, kjer je središče vsega prometa. Leži tako rekoč na obrežju jezera. Fronto avenije tvorijo po večini nebotičniki z naj-eiegantnejšimi hoteli, med katerimi je največji »Steewens« s 4000 sobami in velikimi trgovinami. Obrežje ni neposredno, temveč se od avenije razprostira še približno 800 m širine umetno pridobljen prostor, kjer vodi nešteto tirov železnice, več cest ter so zelo veliki prostori za parkiranje avtomobilov. Še to popoldne smo šli na razgledno točko hotela »Steewens«, ki je zidan v posebnem slogu in največjem luksuzu. Nebotičnik s 40 nadstropji, zidan v 12 vezanih blokih z neštetimi dvigali. V minuti smo bili na strehi, odkoder je lep razgled na Michigansko jezero in neposredno na svetovno razstavo. Od tu smo lahko občudovali široko ploskev razstave, ki se razprostira v dolžino ca 4 km. Chicago ima čisto drugo obliko kot New York ter vso možnost, da se dalje razširi, ker leži popolnoma na ravnem ob jezeru. Po obsegu je relativno večje kot New York in se je v zadnjih letih toliko povečalo, da šteje s predmestji danes ca pet milijonov prebivalcev. Mesto ima nešteto krasnih (skupno do 80 km dolgih) parkov, posebno ob jezeru. Med temi je znani Lincolnov park (nad 15 km dolg), ki ima razna igrišča in lepe asfaltne ceste. Pogled na Chicago pač ni bil tako očarljiv kakor na New York iz 380 m visokega nebotičnika Empire State, ki bo imel najbrž še več let monopol Amerike. DALJE ŠTEVILNI PORODI Visoko nad menoj prhutajo krila divjih gosi, ki hite gnezdit na jug ... Tako poje v Ljubljanskem Zvonu 1934 (370) T. Seliškar, ne vedoč, da te ptice gnezdijo le v Severni Evropi. Isti pesnik pa se ni uštel, ako je svoje dni zakrožil o Sedmo-rojenčkih. Seveda ne smemo misliti, da so se prikazali vsi hkrati na svet. Tu gre le za 7 otrok. Pred vojno je sicer Slovenski Narod poročal o madžarski ženi, ki je rodila, če se ne motim, na en dan 13 ali 14 otro-čičkov. Toda ta je bosa. Dr. Greulich, profesor kolumbijskega vseučilišča, je ugotovil, da se pojavljajo dvojčki na 87 porodov, trojčki na 7569 porodov, četvorčki na 658.503 porodov in peterčki na blizu pet milijard rojstev. Kako smo še daleč od sed-merčkov, ki bi jih povila ena in ista žena vse hkrati! Petércki so prišli, kolikor je uradno do-gnano, letos 31 ič na vrsto v zadnjih 500 letih na ta način, da so vsi malčki ostali nad teden dni živi. Poslednji primer je iz Kanade, '-jer je 24 letna Elzira Dienne-ova poklonil? svojemu možu Ovili doslej 6 dece, letos pa mu v 30 minutah navrgla še petero, deklic. Vse so bile pravilno razvite. Nekaj dni po veselem dogodku je oče Dienne telefoniral tedniku v Callander in plaho vprašal, ali ne bi hoteli v listu izpre-govoriti o peterčkih. Drugi dan je privršal roj novinarjev in fotografov na Diennovino. Dnevnik »American« iz Chicaga je nemudoma poslal »valilnico« (od katere je kanadska carinarnica zahtevala in dobila velike pristojbine). Ko je ogrevalnica prišla, se je ena izmed dekličic borila s smrtjo, dve drugi sta bili že posineli. Dr. Dafsa jima je vlil po dve kapljici ruma v grlo in ju položil v ogrevalnico. Po dolgih naporih so si mladenke opomogle. Sosedje so morali stražiti dohod na kmetijo, da so zavračali vasovalce. Imprésario Ivan Spears iz Chicaga je predlagal, da bi petérCke kazal na razstavi, nudeč očetu 30 % od prejemkov, tamkajšnjemu župniku Routhier-u pa 7 %. A dr. Dafse ni dovolil. N. П % LOV NA SAMOROGA I/*""—^' amoroga, t. j. nosoroga z enim samim rogom, ki živi na indo-kitajskem polotoku in na Javi, K—