Nevenka Korpič' Zgodovina babištva in zdravstvene nege na ormoškem območju do sredine 60. let 20. stoletja Prispevek govori o bogati zgodovini babištva in zdravstvene nege na ormoškem obmogu, ki sta skozi zgodovino doživgali številne spremembe. Predstavgeni so pomembni dogodki, podroga in posameznik~ ki so do sredine 60. let prejšnjegastolelja sooblikovali in delovali na podrogu zdravstvene nege. Ključne besede: babištvo, zdravstvena nega, Ormož, dr. Majerič, bolnica Tudi v Ormožu so v preteklih stoletjih skrbeli za ustanovo v mestu.' Čeprav se v listini omenja že zdravstveno oskrbo meščanov tako, kot je to bilo leta 1420, pa ga je uradno ustanovil Luka Szekely običajno po drugih mestih na Štajerskem. Ormož 10. julija 1673. leta. Namenjenje bil oskrbi revnih je imel zaradi obmejne in prehodne lege mesta in bolnih someščanov. V špital je bil lahko sprejet posebno veljavo. Mesto je dajalo meščanom le tisti, ki je bil 10 let v okraju in je bil star in zaščito, v srednjem veku pa so se že pojavili prvi potreben pomoči. Sprejeli pa so tudi otroke brez poklici. Za zdravje v mestu je skrbel ranocelnik - staršev. Špitalski mojster je moral bolne večkrat wundarzt, »zdravstvena oskrba« okoliškega obiskati in spremljati njihovo moralno in kmečkega vaškega prebivalstva pa je bila zdravstveno stanje terjim nuditi potrebno pomoč. prepuščena kakšnemu domačemu ranocelniku ali Za delovanje špitala sta skrbela mesto in zeliščarici. 2 Epidemija kuge je prizadela mesto leta 1692, o gospoščina. Zdravstveno oskrbo za reveže sta v špitalu opravljala kirurg ali padar. Ta je enkrat čemer govorita dopisa, ohranjena v ptujskem letno brezplačno pregledal berače in reveže. V arhivu.' Med letoma 1721-1723 je v Ormožu npr. začetku 19. stoletja so začeli sistematično zbirati delal Janez Boštjan zechI, »skušen ranocelnik« in podatke s področja sanitarno-zdravstvenih mestni sodnik.' Njegova naloga je bila med drugim razmer za območje celotne dežele. sekcija/seciranje trupel za sodne potrebe. Manjše zdravstvene posege so opravljali tudi brivci, npr. Babis'1casluz"ba puščali so kri, oskrbovali zunanje rane, zlome rok in nog, šivanje ran, puljenje zob. Podobno so delali tudi padarji.' Največ škode so naredili goljufivi mazači, fušarji, prodajalci »čudežnih« zdravil in strupov, ki so se pojavljali in delovali po sejmih.' ubožnišpital v Ormožu Podatke o ormoških babicah imamo že iz druge polovice 18. stoletja.' Okrožni urad Maribor je z dopisom leta 1777 obvestil ormoško mestno občino, da morajo vsa mesta, ki še nimajo nastavljene izkušene babice, le-to nastaviti v roku dveh mesecev. Če mestu to ne ustreza, smejo poslati na šolanje v Gradec kakšno kandidatko. Velja za najstarej šo socialno-zdravstveno Odgovor mestne občine seje glasil, daje Ormož 1 Nevenka Korpič, kustosinja etnologinja, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. 2 Ormož skozi stoletja V., str. 258. 3 Prav tam., str. 259. 4 Prav tam., str. 259. 5 Prav tam., str. 260. 6 Prav tam., str. 262. 7 Prav tam., str. 262. 59 revno mesto, ki je bolj podobno večji vasi in si ne Povsem dovolj bi bili že dve, da bi pokrili potrebe v bo moglo privoščiti šolane babice. To so navedli vseh vaseh. Predvsem zaradi oddaljenosti kot razlog za to, da kakšne že izšolane babice v krajevnega kirurga od vasi in gradu velika okraju nimajo, obenem pa so poudarili, da bo Nedelja, nezaupanja do njegovega dela in zaradi narave dela nujno, da bo babica znala govoriti slovenski jezik, ki ga uporabljajo domačini. Zapisali so tudi, da si mesto sploh ne more predstavljati, kje naj dobi pošteno plačo za nastavitev izšolane babice. Izmikanje mestne oblasti ni kaj dosti pomagalo, saj so kmalu zatem babico morali nastaviti. V Medicinsko-topografskem statističnem popisu ormoškega območja iz leta 1842 so med drugim spodaj navedeni podatki o babicah v okrajih VelikaNedeljainOrmož.' »okraj Ormož:' V okraju delajo tri babice, kljub velikosti okraja je prezaposlenosti kirurga iz sosednjega Ormoža pa imajo tako vse tri dovolj dela. Naziv okrajne babice ima Rozalija Rekuschag iz Cvetkovcev, ki je diplomirala v Gradcu. Za delo prejema iz okrajne blagajne le 12 goldimlljev. Marija Brenholz iz Savcev je diplomirala v Mariboru, Uršula Haiser je diplomirala v Gradcu, toda po njo pridejo le v skrajni sili, sajje bilo že več pritožb na njen slab odnos do ljudi.«o srediških babicah piše Fran Kovačič v kroniki Trga Središče, kjernavaja:" »Poleg zdravnika je za zdravstveno stanje ljudstva velike važnosti babica za porode. Tudi v tem oziru je vlada Jožefa II. marsikaj zboljšala. zaukazala je, ena preveč glede na to, da so v bližnjem okolišu da se morajo babice zadostno poučiti, kako treba trije »izprašani porodničaIji«. pomagati pri porodih, in je silila na to, da se le Terezija Hofer je leta 1809 diplomirala v Gradcu, izkušene babice smejo klicati na pomoč. 10. junija stanuje v mestu Ormož in je dejansko okrajna 1781je vlada izdala pouk za babice pri krščevanju. babica. Iz okrajne blagajne dobiva za delo 40 Seveda so vladine naredbe zadele na mnogoteri goldinar jev. Ženske so z njenim delom zadovoljne. odpor med ljudstvom; iz različnih vzrokov niso Jožefa Hartmanje diplomirala v Gradcu leta 1822, imele matere pravega zaupanja do »izkušanih« stanuje pri Sv. Miklavžu. Preživlja se z lastnim babic in še do današnjega dne se niso mogle zaslužkom in do sedaj se ljudje nad njenim delom povsod uveljavljati. niso nikoli pritožili. L. 1978 je okrožna oblast brezpogojno zahtevala, Prav tako v Središču ni bila od države nastavljena da se v Središču mora nastaviti izkušena babica, Marija Kolerič, zato ne prejema nobene denarne vsled tega je ormoška gosposka 20. januarja i. l. podpore niti od okraja niti od trške občine naročila, naj magistrat izbere primerno žensko, da Središče, ampak je njen zaslužek odvisen od gre k poučnemu tečaju v Maribor, najboljše njenega dobrega dela.« takšno, ki že ima vtem kaj prakse. Magistrat je poslal neko Heleno Dečko, a ker je ta »OkrajVelikaNedelja:lO bila že prestara, jo je ormoški oskrbnik poslal V tem okraju delajo tri babice. Glede na velikost domu in naročil magistratu, da takoj, še isti dan, okraja je prav gotovo ena babica preveč, saj jo iz pošlje drugo sposobno osebo, ako bi pa to zamudil, hribovskih predelov niti ne pokličejo k porodu. jibo pozneje moralsamplačati vožnjo v Maribor. 8 Ormož skozi stoletja V., str. 264-266. 9 Prav tam. 10 Prav tam., str. 266. 11 Trg Središče, str. 192. 60 Središki magistrat se ni zmenil za to. 9. febrmuja takoj na stroške zatoženke popravi vse, kakor je 1798 je morala ormoška gosposka znovič ostro bilo prej, Ano Borko pa se takoj zapre in obsodi, podregati in je poslala na občinske stroške obsodbo pa odpošlje v Ormož, obenem z posebnega sla, ki je ostal tako dolgo v Središču, da zagovorom, zakaj ni takoj preiskoval pritožbe so določili sposobno žensko za tečaj. Končno je 11. tožiteljice inji pomagal. februarja ormoška gosposka »vzela na znanje«, da Kako je magistrat izpolnil to povelje, ni znano. je za to določena Kata Kralj (Krelius). Ker so Vsekakor je bila ta babica zelo nepriljubljena. zamudili priliko, s katero bi se bila lahko peljala iz Proti njej so se 1. 1802 pritožili tržani Nikolaj Ormoža, so jo morali na svoje stroške peljati v Kočevar, Jože JakI, Jakob Plepelec, Filip Antolič, Maribor in ji dati potrebne novce za potrošek. Miha Poljanec. Obravnava je bila napovedana 6. Imenovana Dečko je vkljub temu še naprej julija i. 1. v ormoški graščini. Predmet tožbe ni pomagala pri porodih, vsled česar je ormoška razveden iz dotičnih listin, bržkone je ženska oblast naročila magistratu 18. julija 1798, da ji to imela precej hud jezik. Marko Kralj (Krelius), njen prepove in pazi, da bodo matere klicale le mož,je pajunija 1802 tožil Marijo Borko in njenega »izkušano babico« Kralj. Dne 23. septembra i. 1. sinajakoba, da sta grdo ravnala (MiBhandlung) z naroča magistratu, da izkušani babici poskrbi njegovo ženo. Obravnava je bila napovedana 22. stanovanje, in zopet opozarja, da nobena junija. Izid ni znan. neizkušena babica ne sme izvrševatitega posla. Opravila torej ta »izkušana babica« ni imela Naslednja leta je tedaj imel trg »izkušano babico«, veliko, matere so rajši klicale svoje navadne ki je imela prosto stanovanje v trški hiši št. 142 babice, katerih so bile vajene. Sicer pa mrtvaške (sedaj št. 1). Opravila pa ni imela ta babica skoraj knjige tistega časa ne zaznamujejo ravno veliko nikakršnega. Da pri središkem magistratu niso bili nesrečnih porodov, ki bi se končali s smrtjo. Po ravno posebno natančni v tem oziru, spričuje eden tak slučaj je zaznamovan 1. 1729, 1737, 1741, karanje od strani graščinske gospode. Tako je 18. 1755,1758,1761,1764,1765,1768, 1769,dvaslučaja julija 1798 bilo prepovedano jemati druge babice 1788, dva slučaja 1790, 1805 trije slučaji. kakor le izkušane, a magistrat se ni zmenil za to in je pustil še nadalje »neizkušano« babico Heleno Do 1. 1825 babice niso zaznamovane v krstnih Dečko opravljati svoj posel, vsled česar pravi knjigah, a 1. 1825 je zaznamovanih kar 9 babic, graščinski dopis z dne 22. septembra 1798, da je torej je na 7 mater po priliki prišla to leto po ena doslej sicer že bila znana neposlušnost središkega babica, ker je 1.1825 bilo 65 porodov. Šele od 1.1839 magistrata, a so mu zaupali vsaj v tem, kar se tiče se v krstnih knjigah redno zaznamuje, je li babica javnega blagra, a sedaj se je pokazalo, da i tu ima le izkušena ali ne. ime magistrata, v resnici pa nič ne dela. Tudi od 1. 1839 do 1900 se nahajajo v krstnih knjigah drugače je imela ta babica vsakovrstne sitnosti. 7. naslednje izkušene babice: Liza Zorec (1839), maja 1802 naznanja ormoška sodnija, da se je Marija Kolarič (1839), Agata Žabnek (1841), Marija babica Katarina »Kreljusin« pritožila in šumar Rakuša, Liza Zobovič (1856), Ana Masten (1867), središki je to potrdil, da ji je Ana Borko na svoji Ivana Hoffer, pozneje omožena Hanželič (na (Borkovičini) hiši, kijije odkazana za stanovanje, Grabah, 1868), Ana Horvat (1886, pozneje snela vsa okna in vrata, tako da s svojimi otroki ne omožena Zollenstein), Liza Glavnik (1894), more od mraza obstati v hiši, zato se naroča Katarina Lesnikar (1894, v Trnovcih v macinski magistratu pod naj ostrejšo odgovornostjo, da župniji). 61 ,/. .. ! Wallner z medidnsko kirurškega liceja v Gradcu, 10. april 1815. 1 n..;,.i~~1 hrani: ZAP, Zbirka listin, št. 195. PO l. 1830 se število babic zmanjšuje, »izkušane občine in Marija Zadravec za vzhodni del Ormoža, babice« polagoma prevladujejo, okoli l. 1856 že v za Ivanjkovce, Loperšice in Pavlovce. Zelo znana večini slučajev pomagajo »izkušane« babice, babica na ormoškem območju pa je bila v drugi novejši čas so »neizkušane« tako redke, kakor so bile pred 100 leti »izkušane«.« polovici 20. stoletja tudi Marija Caf iz Ivanjkovcev. Leta 1910 so v srediških krstnih knjigah navedene naslednje babice:12 Helena Škorjanec, Elizabeta Še sredi prejšnjega stoletja so imele ženske na Glavnik,13 Katarina Glavnik/4 Marija Bezjak, Marija ormoškem podeželju veliko otrok. Predvsem pri Vesenjak, Helena Mlinarič, Marija Lašič in Ana revnih družinah niso bili zmeraj veseli novega Ivanuša. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je družinskega člana, še posebej, če je bil pri hiši že babištvo prevzela domačinka Otilija Lah, kakšen otrok. V takih primerih se je ženska poročena Ožek (1887-1969). Babiški poklic je odločila za skrivni splav, čeprav je ta veljal za opravljala do upokojitve (decembra 1960), ko jo je smrtni greh. Ko je ženska šla rodit, so rekli, da gre v zamenjala Kristina Čavničar (roj. 1932), poročena Rim. Porodnici je pri porodu pomagala babica, po janežič, iz Grab. To je bila zadnja klasična babica v katero je šel po navadi mož. V mestu in v okolici središki župniji, kije delala še po letu 1970. Zadnja Ormoža so bile izkušene in celo diplomirane leta pred upokojitvijo je opravljala patronažno babice že v stari jugoslaviji, ki so imele na hiši službo po domovih.Najbolj znana ormoška babica tablo z napisom. Znane starejše ormoške je bila jožica Radoš, ki jo starejši Ormožani diplomirane babice pred drugo svetovno vojno so pomnijo kot Radoševo babico, za svoje najdražje je bile: Kuharičeva, Polakova, Majcenova pri bila to njihova mamika. Poklic babice je opravljala Tomažu, jožica Radoš za zahodni del ormoške 40 let, od leta 1932 do leta 1972. PO končanem 12 Središče ob Dravi. Kronika 1910-2010, str. 539. 13 Elizabeta Glavnik: rojena Kunst v Obrežu leta 1866, umrla leta 1935, po domače Vračovka. Bila je preizkušena babica. Z babištvom se je ukvarjala še v visoki starosti. 14 Katarina Glavnik: rojena Ploh leta 1866 v Središču, umrla leta 1952, po domače Kupčekova. Bila je preizkušena babica. Še po prvi svetovni vojni sta pri porodih pomagali obe, Vračovka in Kupčekovica. 62 šolanju je bila najprej zaposlena v mariborski bolnišnici. PO opravljeni praksi je dobila prvo zaposlitev kot babica za območja Gorišnice, Cvetkovcev in Velike Nedelje. Med drugo vojno je bila njena družina izseljena na Hrvaško. V tem času je opravljala babiško službo v Zlataru v hrvaškem Zagorju in Krapini. PO drugi svetovni vojni pa se je z družino ponovno vrnila in stalno naselila v Ormožu in se tukaj tudi zaposlila kot terenska babica.1s DRŽAVNA BABI!lKA !lOLA V LJ U BLJANI. ---------------------------- ------~------------------- ---------- D 1 PLO M A Predsedn1k ln člana kom1e1le za. lzprde"anle učenk drž. bablške šole " Llubllanl potrlulemo,da. le BAU MAN N Terezlla., rolena. l2.X.l92l " S".Lovrencu na. Dra.nkem pollu,občlna. S'f.Louenc na. Dra.nk8111 po- llu,srez Ptuj, redno dO'fršl1a. bablškl teča.l te šole 1n z o d - 1 1 č n 1 m uepehom opra.'fll a pred n~l lzplt lz bablšt'fa.. Ko le prlsegla,da bo 'festno lzpo1$je'fala 8'foje - dolžnoBH, lo--pl'oglai5_ li .. 'elWler.,~l-1e-~&4~~·~&t~1..:;;t ... "'- - _i blško prakso. V dokaz t8lllU jl da.jemo to dlp1omo,kl t!IIC jo s'foje- ročno pod:p1eall 1n opr811111l s pečatom drža'fne bab1ške šole 'f Ljub- ljani. V Llub1janl,dne 31.jullja. 19~$. Predsednlk lzpra.še'falne komlslje: ... . r:!?~.~~ -rf :r--0r ~ c • • .. IM. ~. . UdA. P.r.;j član \ 1.44 .~?1 .. ~*L 15 Neznano o znanih, 2018. 63 I Babis"ka diploma Državne babis'Ke šole v Ljubljani iz leta 1945. Hrani: PMPO, enota Ormož. ~ oporodno usposabljanje v Državni babis'Ki voli v Ljubljani leta 1932. Jožica Petek prva leve. Foto hrani družina Granduč, Ormož. Državpa babišk~ špla v, Ljubljani IMedicinski pribor za terensko babico. Iz zapuščine lRadoševe babice. Hrani: družina Granduč, Ormož. " o .. " ~ - .'. ~, c3i~kwJ;.w.r ~ 'i ILO ~"'" ,LWuAil.J J.0 fW if a..f1' ~rJ-"'~ ~e;.' L . k '71 W: uw JtICUV ~~ ( Petek (por. Radoš) iz Državne babis"ke iz leta 1934, ter diploma o uspešno opravljenem I I ~nl'7nil1 na tej šoli leta 1935. Hrani: družina Granduč, Ormož. so bile razmere za porodnice do sredine 60. let 20. stoletja zelo slabe. Takrat ženskam še na misel ni prišlo, da bi šle rodit v bolnišnico. Bil je drugačen čas, saj so ženske rojevale in trpele doma. Babice so potrebovale veliko časa, da so se prebile do oddaljenih kmetij. PO terenu so hodile peš ali se vozile s kolesom, tudi z vozom so se kdaj pripeljali po njih, ne glede na vremenske razmere, tudi pozimi in po snegu. Ceste so bile slabe, veliko je bilo blatnih klancev, po okoliških hribih pa je bilo veliko revščine. Drugače je bilo na ravninskem Kot danes je bila tudi takrat skrb babic za ženske v delu, kjer so bile večje kmetije in so kmetje kar nosečnosti, med porodom in v poporodnem dostojno živeli. Na avto pa niti pomisliti niso obdobju. Glavno delo babice je bila pomoč v času smele, saj teh sprva še ni bilo, pa tudi po letu 1960 nosečnosti in pri porodu, po porodu pa skrb za jih je bilo zelo malo; asfaltiranih cest tudi ni bilo. novorojenčka in porodnico. V kmečkih družinah Tudi alkoholizma ni manjkalo. 64 Nosečnice so po potrebi prihajale na preglede kar opravljenega splava je pogosto nastopila peš domov, npr. k Radoševi babici v Ormož. Pri zastrupitev, posledično tudi smrt. Zaradi velikega porodu je bila v veliki meri uspešnost poroda števila abortusov v takratnem času so se ormoške odvisna od babice same, saj je bila prisotna samo babice usmerile v družinsko svetovanje o zaščiti babica, brez zdravnika. Očetje pri porodu niso pred nezaželeno nosečnostjo. To je bila ena težjih prisostvovali, ampak so čakali v sosednji sobi. nalog zanje in za družino. Prizadevale so si za Domači so pomagali babici pri porodu na različne individualno obravnavo oskrbovanca in skrb za načine, npr. segreli so ji vodo, prinesli brisače, njegovo telesno, duševno, socialno in duhovno kakšne pripomočke ipd. To je bil čas, ko so ženske počutje. povprečno rodile tri do štiri otroke, nekatere pa Sredi šestdesetih let so začele ženske iz ormoškega tudi sedem, osem ali celo več otrok. Hudo je bilo v območja vse pogosteje rojevati v bolnici, babice so družinah, kjer sta se poročila hlapec in dekla, sajje začele opravljati patronažno službo in skrbeti za bila njuna družina povsem odvisna od novorojenčke po prihodu iz bolnišnice. gospodarjev. Ustanavljati so začeli tudi posvetovalnice za žene Zelo dolgo babice za svoje delo niso dobivale in otroke, kjer so dodatno delale tudi medicinske plačila in so pomagale zastonj. Plačila so bila sestre in babice s terena. Postopoma pa so odvisna od usmiljenja družine, ki so jim podarile dobivale tudi pomembno vlogo v zdravstveni npr. jajca, kruh, kakšno kokoš ipd. Babice so bile vzgoji žensk, njihovih družin in širše skupnosti. prisotne tudi pri obredu prvega kopanja Ormoške babice so bile svojemu delu iskreno in novorojenčka. Primarno pa so spremljale in globoko predane. Z vsakodnevnim neposrednim skrbele za otrokovo zdravje v prvih dneh in tednih terenskim delom s porodnicami, z otroki in s njegovega življenja. svojci so prispevale k večji kakovosti, Babice so pri svojem delu uporabljale različne prepoznavnosti in krepitvi vloge zdravstvene instrumente, npr. škarje, kateter (s katerim so nege na širšem ormoškem območju. dojenčku iz pljuč potegnila sluz, če jo je imel), rokavice, pincete, lizol (tekočino za razkuževanje), metrski trakec (za merjenje dojenčkove velikosti), tehtnico za tehtanje novorojenčka ipd. Vse skupaj so imele pospravljeno in pripravljeno v veliki črni torbi. Kadar so se odpravile na teren, so od doma nosile vse, od rjuh, plenic in najnujnejše opreme za novorojenčke, saj niso nikoli vedele, kakšne bodo razmere v hiši, kamor so jih poklicali. ob poklicu babice so morale nehote opravljati še delo socialne delavke. Bili so primeri, ko so morale iz svoje shrambe kaj vzeti, da so lahko po porodu porodnici ponudile vsaj toplo juho. Do začetka 70. let so bili splavi prepovedani. Na skrivaj so jih opravljale »vaške mazačke« z raznimi zvarki ali s tehničnimi pripomočki. Zaradi nestrokovno 65 babica Otilija Novak drži v naročju dojenčka. ' ''~~, .. ;.;.~ ob Dravi, v 40. letih 20. stoletja. družina ožek, Ormož. Sestre križniškega reda v ormoški bolnišnici zavidljivo raven kirurg izrednega znanja in V Sloveniji je bila leta 1899 ustanovljena redovna sposobnosti dr. Anton Hrovat. Bil je eden prvih bolnišnica v Ormožu, ki stoji na zahodnem robu kirurgov na svetu, ki je operiral nepretrgoma mesta Ormož. Zgradil jo je nemški viteški križniški vsakodnevno od šestih zjutraj do dveh popoldan. red. O tem priča še zmeraj ohranjena marmorna Pri njem so iskali pomoč bolniki iz širšega plošča, pribjena ob vhodu v bolnišnično kapelico, območja. Bolnišnicaje bila sodobno opremljena in s slovenskim napisom »Trpečemu človeštvu dobro založena z medicinskimi pripomočki. Leta postavil nemški križniški red«. od ustanovitve pa 1928 je dobila RTG aparat in izolirnico.16 Nego do leta 1948 je delovala kot splošna bolnišnica, bolnikov je prevzelo sedem redovnic iz matične upravljal jo je križniški red s pravico javnosti. hiše v Brežah. Usmiljene sestre križniškega reda Bolnišnica je začela delovati 2. decembra 1898. so bile zaslužne za sloves bolnišnice, kije veljala za Njeno svečano odprtje je bilo na praznik sv. Jurija, vzorno urejeno ustanovo, same pa so postale 24. aprila 1899. Bolnišnico je zgradil nemški pojemhumanostimedljudmi.Kojebilaleta1899v viteški red na čast in proslavo 50-letnega ormoški župniji ustanovljena redovna bolnišnica, vladarskega jubileja cesarja Franca Jožefa I., so sestre križniškega reda prišle v naše kraje. V bolnišnica se je tudi poimenovala po njem kot Bolnišnica cesarja FrancaJožefa. V njej so delovale redovnice križniškega reda, ki so zaradi svoje humanosti in žrtvovanja postale pojem humanosti med ljudstvom. veliko bolnikov je prihajalo zaradi kirurških posegov. V takrat ustanovljeni splošni bolnišnici, ki je veljala za eno skupnosti križniškega reda so sestre od začetka delovale predvsem kot neutrudne strežnice bolnikom." Obiskovale so tečaje za nego bolnikov in druge šole. V bolnišnici so delale kot neutrudne strežnice in bolničarke, hkrati pa so negovale bolnike po domovih. Letno je nego in zdravniško pomoč prejelo nad 1000 bolnikov. Usmiljene sestre so delovale pod vodstvom glavne sestre izmed najlepših tega reda, so bili kirurški, interni, ginekološki in ortopedski oddelek ter splošna ambulanta, po letu 1945 pa tudi porodnišnica. V Jožefe in razen dela z bolnimi so skrbele za njej je bilo okrog 40 porodov mesečno. ob ustanovitvi je ormoška bolnišnica veljala z 32 posteljami za eno izmed najsodobnejših redovnih bolnic. Število postelj se je povečalo s 35 na 54. Letno nego in zdravniško pomoč je prejelo nad 1000 bolnikov. V tem času je dvignil bolnišnico na 16 Zgodovina Psihiatrične bolnišnice Ormož, str. 162. gospodarjenje, v ta namen so kupile dve hiši s pripadajočim zemljiščem. Potreba po vedno večjem številu sester za delo v bolnišnici je narekovala sklep generalnega svetega reda, da se za sestre in vzgojo redovnega narašča ja poleg bolnice sezida še sestrski dom. 17 Skupnost sester je v srednjem veku zaradi nesrečnih okoliščin propadla, sredi 19. stoletja, leta 1842, pa jih je veliki mojster reda spet ustanovil na Tirolskem. Leta 1918 je bila ustanOVljena samostojna sestrska provinca tudi v Ormožu. a že veliko pred tem so bile sestre nepogrešljive pri pomoči v redovni bolnišnici v Ormožu. ki je bila ustanovljena leta 1899. Med obema vojnama je bilo sester veliko, ustanovljenih je bilo več postojank po Sloveniji, patrom križnikom so pomagale pri socialnem in karitativnem delu. Leta 1948 pa je državna oblast tudi njim odvzela premoženje in jim prepovedala delati v redovni obleki. Imamo podatek, da je leta 1951 kar 61 sester križniškega reda delalo v civilni obleki v javni upravi. Smele so sicer živeti po svojih pravilih. a v civilni obleki. To pomeni, da kot redovnice nikoli niso nastopile v javnosti. Posebno boleče je bilo zanje to, da so ostale brez svojega redovnega doma. Šele leta 1961 so s svojimi prihranki kupile hišo v Ljutomeru na Trgu Jakoba Babiča 3 in si uredile možnost za skupno življenje; prva predstojnica je takrat postala s. Elizabeta Dobrun. Pozneje je dolga leta vodila skupnost s. Lavrencija Pignar. od leta 2000 s. Mirjam Belaj. Postojanka je postala provincialna hiša, pozneje se ji je pridružila še hiša na Ptuju in v Ormožu. Od leta 2010 so bile sestre prisotne samo še v Ljutomeru. 66 ! ,.. ~ t razšle, zaposlovati pa so začeli medicinsko osebje. Takratnega I zdravnika dr. Karla Praunseisa so premestili v ptujsko bolnišnico. Na pobudo Sekretariata za zdravstvo je bila \" _ ... bolnišnica po ukinitvi TBC preusmerjena d. D· ~. O~ ens '. 'h" v b 1 v k b l ' a. Dr. .... V pSI Iatncno o nisnico. 1. o to ra , 't.t 1, O~ ~.V\.. ~ f /l }' ,liP lj,' 1966 je bil ustanovljen pSihiatrični (t v. '} vyv, (JI '(1 J./JV .. 1] ~ • I tt'fl,{;t/J/J' ,/ j~f/YV1~l.l.· ~ oddelek kot sestavni del ptujske I .~~~ 1 ~\) ",tqf /,1,.,.,. "~J I ,"/ J ~ .. t,... bolnišnice. Namen bolnišnice je bil, da . .' " ti .......' , , • . nudi psihiatrično oskrbo in zdravljenje IOrmoška bolnišnica. Razglednica, zač. 20. stoletja. Hrani: PMPO, enota Ormož. prebivalcem ožjega ormoškega in Med obema vojnama je želela jugoslovanska ptujskega območja, dela bistriškega in oblast bolnico podržaviti, zato je red leta 1918 v gornjeradgonskega območja, Ljutomera z okolico Ormožu ustanovil samostojno sestrsko provinco in Prekmurja. Na področju zdravstvene nege so za Slovenijo, ki sije kmalu pridobila dovolj mladih zaposlili zaposlene medicinske sestre in slovenskih sester. Sredi dvajsetih let 20. stoletjaje bolničarke, ki so na področju svojega dela red sklenil urediti socialno skrbstvo, zato je dosledno sledile temeljnim načelom, to je nastala leta 1925 sestrska postojanka v komendi strokovnosti, humanosti, moralnosti in etičnosti. Velika Nedelja, dve leti pozneje pa so še v Vospredjesvojegadelasopostavilepacienta,kije Muretincih ustanovili dom za ostarele, kjer so enkraten in neponovljiv v času in prostoru in zato sestre skrbele zavarovance. v skupini najvišjih vrednot njihovega Postojanke so se po večini vzdrževale same, le vrednostnega sistema. Osrednja vrednota bolnica v Ormožuje potrebovala večjo podporo od medicinske sestre je torej postala skrb za reda, čeprav so sestre veliko postorile s sočloveka. povečanjem lastne ekonomije. Ko jo je ob koncu Leta 1979 je prišlo do združitve ptujsko- druge svetovne vojne okupator hotel porušiti, so ormoškega zdravstva v Zdravstveni center jo s pasivnim odporom, saj niso hotele zapustiti Ptuj-Ormož, TOZD Psihiatrični oddelek. 10. marca bolnišnice, tudi rešile. Znan ormoški zdravnik v 1988 je dobil ime Zdravstveni center dr. Jožeta takratnemčasuje bil dr. Čarf. Potrča Ormož-Ptuj, TOZD Psihiatrija Ormož. Konec aprila 1948 je vlada Ljudske republike Začetek samostojnosti ormoške bolnišnice in Slovenije Splošno bolnišnico v Ormožu zaprla, jo izločitev TOZD-a iz ZC sta se začela s 27. preuredila in preimenovala v Bolnišnico za TBC in septembrom 1990, ko je nastala Psihiatrična pljučne bolezni. Bolnišnica je bila opremljena s bolnišnica Ormož, ki so jo 10. aprila 1996 takrat najsodobnejšimi sredstvi za zdravljenje organizirali v skladu z Zakonom o javnih zavodih v pljučnih boleznih. Imelaje tudi zobno ambulanto Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Ormož.Med in organizirano delovno terapijo. Bolniki so se v leti 1964 in 1975 je bila glavna sestra bolnišnice času zdravljenja učili raznih obrti, zlasti Teodora Čič,višja medicinska sestra, (nadan 1. 10. pletarstva in šiviljstva. Njihove izdelke pa so 1966 je bilo zaposlenih 11 srednjih medicinskih prodajale razne ormoške trgovine. Usmiljene sester in 5 bolničarjev), od leta 1975 je to delo sestre so se po mnogih letih dela v bolnišnici prevzela Majda Keček, višja medicinska sestra, 67 dipl. org. dela (na dan 30. 9.1999 je bilo zaposlenih sloves. Pri svojem delu je uporabljal metodo 7 višjih medicinskih sester s takratnim »knajpanja«20 po zdravniku dr. Kneippu in podiplomskim dvo semestrskim študijem, 33 posebno metodo »oživljanja celic« po dr. Zeileisu srednjih medicinskih sester in zdravstvenih iz Gallspacha, imenovano tudi »zeileisova tehnikov, 4 pripravniki, tehniki zdravstvene metoda«." V sanatorijuje imel aparat s 450 tisoč nege). Medicinske sestre so sodelovale kot članice volti napetosti, ki je bil izdelan po načrtih v zdravstvenih timih. Na področju ZN so začeli slavnega zdravilišča v Gallspachu." Z metodo, uvajati procesne metode dela, kije bila dokončno ki je temeljila na visokofrekvenčnem vpeljana leta 1996. Tako se je začel uvajati elektromagnetnem polju, je zdravil kronična sistematičen in celostni pristop k pacientu, delo obolenja, predvsem revmatska in išias. Z medicinskih sester paje postalo dokumentirano. visokofrekvenčnimi žarki pa je zdravil tudi Zaposleni so bili medicinske sestre in zdravstveni arteriosklerozo, bolezni želodca in živcev, motnje tehniki, odgovorne medicinske sestre so imele menstruacije in vse ženske bolezni, glavobol. Za opravljen takratni podiplomski tečaj ali dame je uvedel metodo, ki jim je z električno specializacijo. Majda Keček je bila leta 1993 masažo oblikovala telo in mišice, jih krepila in imenovana za namestnico direktorja za poslovne izboljševala odpornost proti boleznim. zadeve, v obdobju med leti 2001 in 2017 pa je opravljala delo direktorice zavoda.'" oktobra 2009 Za delovanje sanatorija je v Ormožu kupil je delovno mesto pomočnice direktorice za pritlično hišo čevljarja Jurija Čurina (št. 56), področje ZN prevzela Majda Horvat, univ. dipl. nekdaj last zdravnika dr. Antona Žižka, ter jo org. To obdobje zaznamujejo aktivnosti na zaradi potreb delovanja sanatorijanadzidal za eno področju razvoja sistema vodenja kakovosti v nadstropje." K omenjeni hišije prizidal še eno hišo zavodu ter implementacija organizacijskih in (št. 61). V zgornjem delu nove hiše so bili strokovnih standardov. Januarja leta 2019 je njeno nameščeni stanovanjski prostori, v pritličju pa deloprevzelaKsenijaPirš.19 elektroterapija oziroma ordinacija. Hišo svojega očeta čevljruja Majeriča, ki je stala nasproti (št. Sanatorij Dr. Majeriča 58),je preuredil v gostilniške prostore, kavarno in Leta 1927 je dr. Otmar Majerič v Ormožu ustanovil bar. V vse tri hiše je kot prvi napeljal vodovod, saj sanatorij za zdravljenje revmatičnih bolnikov z gadotakratvmestuniimelšenihče." visokofrekvenčnimi žarki, ki je imel mednarodni 18 Pred tem je bil dolgoletni direktor ormoške psihiatrične bolnišnice dr. Ma~an Pregl, ki je bil zaslužen tudi za samostojnost ormoške bolnišnice in pri katerem je bila gospa Majda Keček glavna sestra. 19 https:/lwww.pb-ormoz.silzdravstvena-nega.pridobljeno februar 2020. 20 Pri metodi knajpanja gre za menjavanje tople in mrzle vode, pri čemer ut~ujemo telo in tudi duha. S tem spodbudimo vegetativni živčni sistem, sprostijo se mišice, telo pa znova najde svoje ravnotežje. Postopek večinoma opravimo kot hojo po manjših bazenčkih, globokih do kolen. Topli bazen ima praviloma temperaturo od 36 do 38 ·C, hladni pa okoli 15 ·C. V topli vodi naj bi se zadržali dlje kot v mrzli, in sicer okoli pet do deset minut, v mrzli pa okoli pet do 30 sekund. Terapija se vedno začne v topli vodi, nato se nadaljuje v hladni. Postopek izmenjavanja tople in mrzle vode je priporočljivo ponoviti največ dvakrat do trikrat. Spletni vir: https:llelle.metropolitan.si/lifestyle/telo-in-