Celje - skladišče
D-Per
III 19/1980
903,1	COBISS e
q [_/\s 11_O	KO L E KTIVA	LETO XVI ’ŠT1 • celje’ januar 1980
Nov motel v Šentjurju
Merx Celje je proslavil novo delovno zmago. TOZD gostinstva in turizma Celje je dne 26. decembra 1979 odprla in izročila sivo j emu namenu novo gostinlslko enoto MOTEL v Šentjurju. Uvodno besedo je imdl predsednik delavskega sveta TOZD Kožuh Slavko, ki je pozdravil navzoče predstavnike družbeno političnega življenja občine Šentjur pri Celju in Občine Celje, gostinsko turistične delavce in predstavnike številnih organizacij združenega dela. Dejal je, da novi MOTEL ni samo pridobitev za Mera, ampak tudi za Šentjurčane, ki se lahko postavljajo s takim modernim in za kraj prepotrebnim gostinskim ob|j dktom. N arvzoči so nato prisluhnili slavnostnemu govoru, ki ga je imel sekretar osnovne organizacije ZK TOZD tov. Verdnik Miro, ki je dejal:
Danes smo se zbrali, da bi pro-
slavili še eno izmed mnogih delovnih zmag kolektiva Mera in posebej TOZD gostinstva in turizma Celje. Motel, ki ga danes predajamo svojemu namenu je v letošnjem latu za hotelom Mera na Ravnah že dragi gostinsko turistični objekt, ki ga odpiramo.
Zmogljivost novega motela, ki ustreza kategoriji »B« in ima cca 1700 m2 površin, zadovoljuje trenutne potrebe, v bližnji prihodnosti pa bo potrebno poleg sedanjih 29 ležišč dograditi še nadaljmih 40. Ta dograditev bo možna z relativno majhnimi sredstvi. Nad kegljiščem je namreč v ta namen pripravljena dovolj velika površina z ustrezno nosilnostjo in grobimi priključnimi instalacijami. Restavracija ima 130 sedežev in jo je mogoče pregraditi na tri med seboj ločene dele, kar bo omogočalo sočasno večnamensko koriščenje re-
stamracijisMh prostorov. Snack bar ima v dveh delih 50 sedežev in večje število stojišč. Snack bar je namenjen obenem za strežbo gostov kegljišča. Letni vrt bo imel 200 sedežev in bo ob glasbi nudil zabavo ter razvedrilo v spomladanskih in poletnih mesecih. Veliko število parkirnih mest bo omogočalo pristop z avtomobili tudi v času polne zasedenosti. Kuhinja je zasnovana tako, da je možno nuditi sočasno do 200 obrOkov po naročilu im do 1000 obrokov družbene prehrane. Zmogljivost kuhinje za družbeno prehrano je prilagojena potrebam delovnih organizacij na tem področju. Štiri Stezno avtomatsko 'kegljišče bo bistveno popestrilo rekreativne in športne možnosti kraja. Mnoge delovne organizacije iz Celja in okolice se že sedaj zanimajo za nakup določenih dni ali časa koriščenja kegljišča. Za dobro počutje gostov in visok nivo postrežbe ter storitev bo skrbel 32 članski delovni kolektiv novega motela.
Za koriščenje zmogljivosti bo zelo pomembno sodelovanje z matičnim hotelom Mera v Celju, M bo Skrbel za zasedenost nočitvenih zmogljivosti in usmerjanje poslovnih ter turističnih 'Skupin. Tudi druge gostinsko turistične enote Menca bodo skrbele za medsebojno propagando in izmenjavo gostov, zato ni bojazni, da motel ne 'bo zaseden.
Sodelovanje s Turističnim društvom Šentjur je zelo dobro, zato upravičeno pričakujemo, da bo preko novega motela mogoče aktivirati doslej še ne v celoti izkoriščeno ponudbo domače dejavnosti in kmečkega turizma. Vzpostavljeni bodo ugodnejši pogoji za populariziranje krajevnih znamenitosti in koriščenje rekreativnih ter športnih možnosti, kar vse bo imelo pomemben finančni odraz v komercialnem gostinstvu. Prav te dkolno-

Član kolektiva tov. Miro Verdnik med slavnostnim govorom
s ti in široke možnosti so nas hrabrile pri odločitvi za gradnjo tega motela. Na odločitev za gradnjo pa je bistveno vplival tudi izjemno aktiven odnos SOB Šentjur in njenih odgovornih predstavnikov do gradnje motela. SOB Šentjur se je z
vso vnemo vključila tudi v pridobivanje vse potrebne dokumentacije in sredstev, s čemer je bil pripravljalni postopek bistveno skrajšan.
Stroški gradnje so znašali:
Pri gradnji objekta so sodelovali in so s krediti udeleženi: LB SB Celje in združena sredstva LB, izvajalec gradbenih del GRADIS oziroma Zavarovalnica TRIGLAV, izvajalec zunanje ureditve NIVO Celje, dobavitelj opreme Slovenijales, dobavitelj opreme Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka, dobavitelj opreme Torpedo Rijeka in lastna ter združena sredstva Mera.
Naša temeljna organizacaja sama ne bi zmogla tako velikega finančnega napora in je zato sodelovanje večine TOZD Meraa pri financiranju bila edina možnost za realizacijo tega projekta.
Gradnja motela se je pričela oktobra 1978 in je bila glede na geološke pogoje zelo težavna in zamudna. Nosilnost tal je bila daleč pod zahtevano in je zato bilo potrebno vršiti izkope tudi do globine 4 m, neuporaben material pa odvažati izven cone gradbišča. Izkope je bilo potrebno zasuti z novim nosilnim materialom in tako vzpostaviti podlago za gradnjo oziroma temeljenje. Seveda so bili stroški tega posega izredno visoki, širše gledano pa je bilo na tak način mogoče uporabiti za gradnjo sicer neuporabno zemljišče.
Zaradi niza skupnih interesov in možnih racionalizacij ter poenostavitev smo se pri gradnji na kompleksu MOTEL — OBČINA — BLAGOVNICA dogovorili za skupno nastopanje investitorjev oziroma za razdelitev posameznih Obveznosti. Tako se je Občina obvezala sofinancirati ddl zunanje ureditve med občino in blagovnico ter zagotoviti zaklonilna mesta za blagovnico in motel. Mera se je obvezal izvesti preko izvajalca NIVO Celje celotno zunanjo ureditev, zagotoviti skupno kotlovnico in toplovodni razvod, nadalje pa še z elektro agregatom zagotoviti tudi rezervno energijo. Vse to je pogojevalo izredno dobro koordinacijo in sodelovanje. Pred gradnjo in med časom gradnje je bilo potrebno pridobiti še nekatera zemljišča in stavbe, ki jih je bilo potrebno porušiti. To odgovorno in težavno nalogo je prevzela občina Šentjur in lahko ugotovimo, da jo je tudi uspešno rešila. Enako uspešno je bil razrešen tuldi problem skupnega ogrevanja glede na različne termine otvoritve objektov, tako da je ob otvoritvi nove občinske stavbe bilo pravočasno zagotovljeno ogrevanje.
Predstavnikom občine Šentjur in vsem strokovnim službam, ki so s svojim prizadevnim delom pomagali sproti in hitro razreševati problematiko med gradnjo se želimo iskreno zahvaliti, saj bi brez takšnega dobrega sodelovanja ta Motel danes še ne mogli predati svojemu namenu. Zahvaljujemo se tudi za uspešno sodelovanjem vsem di za uspešno sodelovanje vsem
Zemljišče in komunalni	prispevek	1,350.000,00	din
Stroški spremembe temeljenja in utrjevanja gradbenega zemljišča	2,400.000,00	din
Toplovodni razvodi	1,650.000,00	din
Gradbeno obrtniška in	instalacijska dela	21,200.000,00	din
Zunanja ureditev	5,080.000,00	din
Stroški zunanjih priključkov in nadzor	1,300.000,00	din
Oprema s kegljiščem	7,170.000,00	din
Obratna sredstva	3,250.000,00	din
4,8 % energetika	2400.000,00	din
SKUPAJ
45,500.000,00 din

(nadaljevanje iz 2. strani)
tistim delavcem, ki so kakorkoli pomagali v pripravah med gradnjo in pri otvoritvi objekta.
V prepričanju, da bo nov motel v Šentjurju opravičil pričakovanja bodočih gostov prosim predsednika delavskega sveta TOZD gostinstva in turizma Celje, da preda
motel v obratovanje, delavcem motela pa želim veliko delovnih uspehov.
Nato je predsednik DS tov. Kožuh Slavko odprl objekt in povabil navzoče na ogled objekta ter na skupno zakusko. Delavcem motela pa je zaželel veliko delovnih uspehov pri opravljanju del in nalog.
nosti. Obe skupaj ne moreta dobro delovati brez dobro organizirane investicijske službe, vsi skupaj pa programe realizirati preko finančnega poslovanja, katero je za dane razmere že dokaj dobro organizirana. To so globalni cilji, ki bi jih sicer združevali na nivoju SOZD db uspeli reorganizaciji. Vemo, da je bila taka oblika organiziranosti predvidena najkasneje s 1. 3. 1980. To ni zgolj slučaj. Tako tudi naša delovna organizacija je čutila to potrebo. Zato moramo v tem vmesnem času te službe sami vzpostaviti in se dopolniti do te mere, da se bomo v nadaljevanju nemdteno lahko vključevali v organiziranost Dobrine, oziroma se sposobni razvijati naprej, kolikor v Celju ne uspemo škuipaj s celjsko trgovino realizirati sprejetega programa.
Mislim, da bodo morali naši samoupravni organi skupaj z najodgovornejšimi strokovnimi delavci in družbenopolitičnimi organizacij ami čimprej sprejeti program razvoja delovne organizacije, ob upoštevanju predvidenih reorganizacijskih posegih, oziroma predvideti kako se bo naša delovna organizacija razvijala v tem petletnem obdobju, ki je pred nami, če program ne bo realiziran.
Vsekakor to ni lahka in enostavna naloga, ob dejstvu, da moramo ustvarjati dohodek pod mnogo težjimi pogoji kot v preteklosti ter dejstvu, da moramo vsem nam zagotoviti perspektivni razvoj in konstanten prihodek oziroma dohodek.
Moj namen ni bil polemično prikazati stanje, v katerem se nahajamo. Želel sem samo strniti nekaj dejstev, _ nad katerimi se moramo zamisliti vsi in vsak po svojih sposobnostih in možnostih doprinesti k konstruktivnim rešitve™ splošno gospodarskega in specifičnega položaja delavne organizacije »Mera« v letu 1980.
Graonar Jože
ZAHVALA
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste tako številno spremili našega dragega očeta
IVANA PAVLINCA
darovali vence in cvetje
Še enkrat iskrena hvala!
Cvetko Pavline, Silvo Pavline, Mira Salobir.
Kaj nam prinaša leto 80?
Začetek leta in dogodki, ki so sledili kar zapovrstjo v delovni organizaciji, SOZD in širše so sicer nadaljevanje aktivnosti iz leta 1979, so pa kljulb temu specifični in zaskrbljujoči. Že samo dejstvo, da se pojavljajo določeni indikatorji krize v svetu, nas sili k poglabljanju in razmišljanju kaj in kako z našim gospodarstvom.
Prvi Ukrepa so že sprejeti s sprejemom Zvezne in seveda takoj nato Republiške resolucije, M je bila sprejeta 26. 12. 1979. Resolucijske smernice so rezultat dejanskega stanja v našem gospodarstvu. Jedro oziroma srž resolucije se lahko povzame v kaj kratkem povzetku; stabilizirati cene in s tem gospodarstvo, povečati izvoz in zmanjšati uvoz, rast osebnih dohodkov povečevati s 25 % manjšo intenziteto, kot bo rastel dohodek, ter končno zmanj ašti skupno in splošno porabo, oziroma osebne prejemke, ki se pokrivajo iz materialnih stroškov, povečati največ za 10 o/„.
Poleg teh omejitev še resolucija omejuje porast osebnih ddhod--kov v družbenih službah, bankah, zunanje in grosistične trgovine na največ 16 %. Poleg vsega resolucija omejuje investicijsko dejavnost samo na objekte, ki bodo povečevali izvoz, na dokončanje že preko polovice zaimjvestiraniih objektov. Za vse druge objekte se bodo investicije omejevale (tudi 'trgovine se lahko gradijo samo v strnjenih naseljih), razen določenih vzgojnovar-stveneih objektov, bolnic in domov za ostarele.
Poleg vseh teh ukrepov pa želimo povečati produktivnost ob minimalnem povečevanju zaposlovanja in še to povečevanje zaposlovanja predvsem na delovnih mestih materialne proizvodnje. Skratka resolucija izraža željo in zahtevo, vsaj delno uspeti doseči zamujeno.
Ob vseh teh globalnih nalogah, ki nam jih narekuje resolucija in predvidenih sistemskih zakonih, nas še bolj obvezuje ZZD in v njem opredeljeni ter z zakonom o ugotavljanju skupaj ustvarjenega prihodka in dohodka konkretizirane
prihodkovne odnose, da se organiziramo in poslujemo na osnovi skupno ustvarjenega prihodka v reprodukcijskih in blagovnih linijah. Ob teh ugotovitvah se že na začetku leta 1980 verjetno pričenjajo problemi v naši delovni organizaciji.^ Poleg splošnih Vse jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepov, smo se mi dogovorili in odločili za re-organizacijške posege, ki naj bi doprinesli svoj delež k stabilizacijskim ukrepom, k racionalizaciji poslova-r?pox -nfoAZBj uraraft?p[SA m efu tudi na tem področju je leta 1980 dokazalo, da bo polno presenečenj. Referendum ni uspel v delovni organizaciji Tkanina, Center in Moda, kar pomeni precejšen zastoj v nadaljnem uresničevanju vsem nam znanega programa. Kaiko naprej? Se sprašujemo vsi. Za nekatere je verjetno najlažja rešitev, čakajmo 6 mesecev, nato ponovno neuspeli referendum. Kakšen bo takrat rezultat, lahko samo ugibamo. Mislim, da je to res dokaj poenostavljena rešitev, bojim pa se, da v danem trenutku tudi edina, kolikor ne bi po pravni poti uspeli najti drugačnih rešitev.
Rešitev »čakanja« je vsekakor neugodna za našo delovno organizacijo, saj nam je nejasna organizacijska oblika velika zavora pri realizaciji resolucdjskih nalog, kakor tudi pri pripravi smernic za srednjeročni _ plan. Zato se ne smemo zadovoljiti s čakanjem, temveč moramo ne glede na organiziranost v SOZD iskati znotraj najboljše organizacijske in vsebinske rešitve za tista področja, kjer v našem_ poslovanju ne dosegamo zadovoljivih uspehov.
tNaša prvenstvena naloga mora biti usmerjena v organiziranje take komercialne službe, da bo lahko strokovno obvladovala, ne samo trženje, temveč tudi osnove samoupravnega sporazumevanja, dohodkovnega povezovanja in ne nazadnje znala s politiko poslovanja in dogovarjanja pridobivati sredstva za razširitev materialne osnove dela.
Seveda je vzporedno nujno vzpostavljati strokovno in koordinacijsko povezavo v proizvodni dejav-

Dramlje trgovsko nekdaj in danes
Pogled na Dramlje — za cerkvijo nekdanja trgovina
Novi market V Dramljah spreminja podobo kraja
Krajevna skupnost Dramlje z naselji Svetelka, Laze, Vodole, Ple-tovarje, Jazbine in Straža na gori šteje danes približno 1450 prebivalcev m je trgovsko in gostinsko zanimiva.
Grobi obrisi te dejavnosti so v preteklosti bili naslednji: V Dramljah sta bili pred drago svetovno vojno dve trgovini in štiri gostilne. Ena trgovina z mešanim blagom je bila pri farni cerkvi, lastnik je bil trgovec Čater, draga pa blizu cerkve v Šentilju. Lastniki te trgovine so se cesto menjavali to so bili Saveli, Zdolšek, Lešnik, Lotrič, Jesenek in dragi. Ker je bila Čatrova trgovina najbolje založena in najbolj konkurenčna je druge izpodrinila. V času okupacije je bila Čatrova trgovina zaplenjena.
Po osvoboditvi je privatna trgovska dejavnost kmalu zamrla in že leta 1946. je bila ustanovljena NA-PROZA, t. j. Nabavno prodajna zadruga iz katere se je leta 1956 rodila Kmetijska zadruga KZ. V Dramljah so celo ustanovili Kmetijsko obdelovalno zadrugo, ki pa nikoli ni pognala solidnih korenin. Reorganizacija zadružništva je male KZ ukinila in jih združila v večje enote, to je bila KZ Kalobje, ki se je čez nekaj let preimenovala v KZ Bodočnost. Kasneje se je čista trgovska dejavnost ločila od kmetijske dejavnosti, ustanovljeno je bilo trgovsko podjetje Resevna s poslovalnicami v vseh krajih šentjurske občine. Leta 1968 se je trgovsko podjetje Resevna pridružilo trgovskemu podjetju Mera Celje, ki je imelo poslovalnico v bivši Čatrovi trgovini.
Potrdbe po dostojnem trgovskem lokalu v Dramljah so rasle, zato je bilo leta 1975 zgrajeno lepo in prostorno poslopje, v katerem so sedaj samopostrežna trgovina, tehnični in tekstilni oddelek ter bife iz letnim vrtom. Maja 1975 je bil market izročen svojemu namenu. Upravičenost investicije izkazuje promet, ki je sila hitro rasel. Leta 1974 je bil v starem Čatrovem lokalu 3,31 milj., leta 1975 v novih lokalih 5,71 milj. in lani, to je leta 1979 že 16 milj. din.
Dokler julija 1976 pod Dramljami ni stekla avtomobilska cesta Slovenika je malo kdo vedel za ta lepi del naše zemlje. S priključkom na avtocesto v Lazah se je kraj pričel izredno naglo razvijati. Masovno so pričeli z gradnjo eno-stanovanjskih hiš, na pobočju Uršule, Pletovarij, Slemen in Svetel-ke, ki so nagnjena proti jugu, pa so vznikle počitniške hišice, ki dajejo kraju povsem novi videz.
Po markirani poti iz Svetelke se lahko napotimo na ogled partizanske bolnižnice »Zima«, ki je v naselju Cerovec trdo ob avtomobilski cesti. Iz Dramelj vodi proti severu preko Gornjih Slemen makadamska cesta proti Žičam, ki so že v Dravinjski dolini. Spotoma se lahko ustavimo in si ogledamo razvaline nekoč mogočne Žičke kar-
tuzije, ki je bila razpuščena v 18. stoletju za vlade Jožefa II. Na Malih Slemenih je rojstna hiša prvoborca in narodnega heroja Milbša Zidanška — po njem bo tudi poimenovana nova stavba osnovne šole, ki jo bodo sredi februarja izročili svojemu namenu.
Ernest Rečnik, Šentjur

Po poteh partizanske Jelovice
V	okviru že tradicionalnega tekmovanja »Po stezah partizanske Jelovice« smo se dne 13. 1. 1980 tega tekmovanja udeležili trije Merrnv-ci: Kolenc Cveto, Vovk Daniel in Kolar Jože.
Ekipo smo sestavljali rezervni Vojaški starešine in mladinci. Večina nas tekmovalcev je bila iz Krajevne skupnosti Ostrožno, katere Združenje rezervnih vojaških starešin in aktiva ZSMS je bilo zadolženo, da sestavi ekipo, ki bo zastopala občino Celje v Dražgošah.
V	programu tekmovanja ekip ZRVS in ZSMS je bilo poleg teka zajeto še znanje iz topografije, taktike in streljanja z malokalibrsko puško na 25 m.
Otvoritvene slovesnosti so se pričele Ob 7. uri v Kropi. Talko j zatem pa so bile ekipe po štartnih številkah pozvane na testiranje iz znanja topografije in taktike za RVS, za mladince pa splošno znanje iz SLO in zgodovine vojn in njlih sestavi. Po opravljenem pismenem
delu smo odšli na strelišče, kjer je bilo potrebno izstreliti po tri naboje vsakemu članu ekipe v eno tarčo. Ob 9.30 uri pa smo štartali pred kulturnim domom v Kropi na 12 km dolgo progo proti Dražgošam. Proga se je strmo dvigala vse do spomenika narodnega heroja Petra Kebeta, pred katerim se je bilo treba v mimohodu pokloniti. Kljub težavni in naporni progi pa je bilo po prihodu skozi cilj v Dražgošah vse pozabljeno in nikomur od nas ni bilo žal naporov, ki smo jih vložili za priprave na tekmovanje niti na samem tekmovanju.
Vzdušje v Dražgošah je bilo res enkratno in nadvse prisrčno. Poleg ekip ZRVS in ZSMS so še nastopale ekipe teritorialne obrambe. JNA in milice v pohodnem teku in biatlonu. Nastopile pa so tudi ekipe rekreativcev v teku na smučeh.
Poleg tekmovalcev so v Dražgoše prihajale velike Skupine planincev in pohodnikov iz bližnje in daljne okolice, da bi počastile spomin
na dražgoško bitko.
Ob zaključni slovesnosti pred 6000 udeleženci, ki so se je udeležili predsednik ZSS Vinko Hafner, predsednik RO ZZB Slovenije Janez Vipotnik, generalpodpolkovnik Branko Jerkič in drugi je slavnostni gOvomik Franc Puhar-Aci obudil spomine na borbeno pot Cankarjevega bataljona in na dražgoško bitko, kateri so še danes živa izročila narodnoosvobodilnega boja, pravica in odgovornost vsakega našega občana, da se usposablja in pripravlja za obrambo in zaščito naše domovine. Za našo varnost bomo poskrbeli sami na izkušnjah dražgoške in drugih bitk, ki so dragoceno vodilo za krepitev splošnega ljudskega odpora in pripravljenost vsakega izmed nas, da brani pridobljeno in da mu ne bo nobena žrtev prevelika.
S prizorišča smo odhajali z zares prijetnimi vtisi z željo, da bi se še kdaj udeležili pohoda in to kot ekipa DO Merx.
Jože Kolar
Stabilizacija, kaj je to ?
Med tipične značilnosti prvih dni stabilizacijskega leta kaže uvrstiti napore in povečano zavest o politični in gospodarski zaostreno-sti, ki se kaže v naporih za normalizacijo gospodarskih tokov, pa tudi strah in pomisleke, da ne bi bili pri izpeljavi neposrednih nalog, zastavljenih v resoluciji družbenega plana, premalo odločni in premalo učinkoviti. Želja nas vseh je, da bi ta akcija zajela vsa področja življenja in dela in da pri tem ne bi prihajalo do izjem, ki so vedno boleče. Vprašanj, ali mislimo tokrat zares, ali bomo dovolj odgovorni pri izvajanju sklepov predsedstva CK ZKJ. Za leto 1980 je dovolj, med njimi so tudi takšna, M niso v prid prizadevanjem delavnega človeka, saj izražajo brezbrižnost in neodgovornost in včasih dajejo videz, kot da je moč izbojevati stabilizacijo z nekaj sestanki, z nekaj nagllo pripravlja mirni sicer dobronamernimi akcijami in poročili, ki vsebujejo nekaj namišljenih p oda! tikov.
Predvsem bi se morali zavedati in opozarjati, da ta hip še ni zaznati. izrazitejših učinkov stabilizacijskih ukrepov in restrikcij v vsej njihovi razsežnosti, da pa se bodo le-te odražale v napovedanih ukrepih. Zmanjševanje vseh oblik pora-
be tako investicijske, splošne, skupne in osebne v gospodarstvu, negospodarstvu in zmanjševanju zveznega, republiškega in občinskega proračuna. Sprejeti bodo nekateri sistemski zakoni in dogovori med republikami, ki bodo imeli predvsem namen usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov.
Predlagane spremembe posebej poudarjajo, da se mora v letu 1980 bistveno zmanjšati Obseg negospodarskih investicij. Izjema je le stanovanjska gradnja in gradnja objektov, ki so prizadeti pri elementarnih nesrečah. Velika pozornost je namenjena varčevanju nafte in njenih derivatov saj se problemi na tržišču nafte v svetu vse bolj zaostrujejo. Če bo prišlo do povečanja cen nafte nad ocenami, ki so bile postavljene ob določanju ekonomske politike za leto 1980, se bo moral zmanjšati predvideni uvoz nafte in drugega blaga, saj bo le na ta način mogoče zadržati deficit plačilne bilance v predvidenih okvirih. Temeljne naloge politike na področju cen so zaustavitve neugodnih teženj. Zagotoviti bo potrebno upočasnitev rasti cen in živ-1 jenskih stroškov.
Na področju investicijskih vlaganj bo treba podrobneje opredeliti kriterije za nadaljno investicij-
sko aktivnost, ki se jim mora podrediti tudi kreditna politika in odločitve banlk. Predvidene omejitve bodo že sistemsko dane v novem zakonu, ko bo sprejet v letošnjem letu, vplivale pa bodo na zmanjšanje dosedanje dinamične rasti in povzročile, da bomo morali nekatere naloge prenesti v naslednje srednjeročno obdobje.
Med najpomembnejšimi opredelitvami v resoluciji, M naj vpliva na krepitev materialne osnove dela je zahteva, da bi z razporejanjem dohodka dosegli počasnejšo rast osebnih dohodkov in hitrejšo rast sredstev za razširitev in modernizacijo poslovanja. Osebni dohodki bodo lahko naraščali 5 % počasneje od rasti mase dohodka, medtem ko sredstva za skupno porabo lahko naraščajo največ do 14 %.
Ob vseh teh ukrepih, posebno ko govorimo o osebnih dohodkih in Skupni porabi se pojavi nevarnost, ki se tu in tam tudi kaže v negodovanju, češ da je treba ob Stabilizaciji računati s slabšim življenjem za vse, kar zelo lahko pelje v pasivnost delavcev in občasno apatičnost. Gre skratka za dajanje prave dimenzije vsakemu izmed navedenih ukrepov, kar se sicer lahko zgodi, da bomo več razpravljali o tem, 'kako se bomo drag z dragim izenačili v najrazličnejših omejitvah, v Siromašenju ali opu-
(nadaljevanje iz 5. strani)
ščanju tistega kar že imamo in kar je sestaivni del našega življenja. To pa seveda nd in ne sme biti cilj sedanje akcije. Na skoraj vseh področjih našega dela in življenja imamo še toliko rezerv in neizkoriščenih možnosti,^ da se nam ob pametnem in boljšem delu ter jasni zavesti, kaj hočemo, ni treba bati nazadovanja.
Stvarno se moramo dogovoriti za prednostni red posameznih nalog in predvideti možne učinke, iker se nam bo siecr zgodilo, da bomo prevečkrat in predolgo hrumeče razpravljali o varčevalnih ukrepih, ki imajo le omejene učin-
ke, v tem ko velikih zares pomembnih stvari ne bomo videli. Tako zdaj že veliko govorimo o varčevanju z vrečkami v trgovini, veliko manj in premalo pa o resničnem varčevanju z energijo o boljši izrabi delovnega časa, o drugačnem racionalnejšemu začetku in koncu dela, o boljšem izkoriščanju strojev in naprav ter podobno. Toda stabilizacija bo učinkovita le takrat, ko bo imela širše samoupravne značilnosti, vztrajen, sistematičen a ne dramatiziran tok, ob udeležbi 'in podpori najširšega kroga ljudi, predvsem pa takrat, ko ne bo delovnega človeka, ki bi vprašal »stabilizacija, kaj je to?«
Frančeškin Žare
Pozitiven ali negativen rezultat referenduma
Zadnje čase, skoraj bi rekel dnevno, slišimo besedo »referendum«. Beseda je latinskega izvora in pomeni to o čemer se mora odločati. Beseda je v naši gramatiki glagol-nik. Omenjena je večkrat v zakonu o združenem delu. Določene samoupravne akte je treba sprejeti z referendumom, torej takšne, M jih določa bodisi zakon ali pa organi upravljanja o kakšnih važnih sistemskih odločitvah, ki zadevajo poiSlovamje OZD, reorganizacije in podobno. Vsebina, ki je predmet referenduma, mora biti na glasovalnem listku nedvoumno napisana in postavljena kot vprašanje, na katerega član kolektiva odgovori z »da« ali »ne«. Če se je volivec pozitivno odločil, potem bo Obkrožil besedo »da«, v nasprotnem primeru pa bo obkrožil besedico »ne«. Toliko za uvod.
Sedaj pa poglejmo uspešnost in neuspešnost odločanja z referendumom pobliže. Najvažnejše in odločujoče je, kako so ljudje z vsebino take zadeve, o kateri bodo odločali na referendumu, seznanjeni. Lahko trdim, da je neuspel referendum posledica slabe informiranosti ne samo na zboru, ampak v delovnih Skupinah. Za uspešnost referenduma so potrebne večmesečne temeljite priprave. Dejansko mora biti vsak delavec seznanjen z referendumskim vprašanjem. Vedeti mora, zakaj je postavljeno referendumsko vprašanje, kako bo event. odločitev vplivala na njegovo bodoče socialno varnost, opravljanje del in nalog, njegov OD itd. Niiiz raznih občutljivih vprašanj se poraja pred obravnavo na referendumu. Zlasti tudi takih, ki morda
za tistega, kateri tolmači referendumski akt, niso pomembna, jih pa delavec — samouprajvljalec v delovnem procesu dnevno ima pred očmi in mu vzbujajo občutek negotovosti.
Da je pri Obravnavi vprašanj, ki bodo postavljena na referendum, po trehna detajlna ekonomska analiza, ni treba posebej poudarjati. Delavci moraljo jasno vedeti, ali bodo s svojo odločitvijo zaga-rantirali ekonomičnejše poslovanje. Kot samoupravljavci in hkrati dobri gospodarji morajo presojati in osvetliti zadevo z več strani. Razmisliti morajo tudi o tem, kako bo vplivala npr. referendumska odločitev o reorganizaciji na številčno zasedbo kadra, zlasti strokovnih služb na vrhu. Postavlja se vprašanje, ali je odločitev potrebna bolj zaradi zivrstitve kadrov ali pa zaradi smotrnejšega gospodarjenja. Slednje je zlasti odločilnega pomena prav zaradi tega, ker TOZD stavlja-
Zahtevna garancija
Neka delovna organizacija je za svoj izdelek dala garantni list, na katerem je sledeče tehnično navodilo:
Če izdelku ni priloženo posebno navadilo o uporabi in vzdrževanju, mora topeč upoštevati naslednje:
—	da je pohištvo v zaprtem prostoru in v normalnih pogojih 18 — 22° C in 55 — 75 % relativne vlage,
—	da je pohištvo oddaljeno od izvora toplote 70 — 150 cm, sicer ga je treba zavarovati s toplotnimi izolacijami in da ni izpo-
jo vedno vec pripomb, koliko morajo plačevati za usluge skupnim službam ne samo v lastni DO, ampak zlasti v SOZD, nimajo pa od tega nič ali bore malo. Taka ocena je včasih sicer preveč splošna. To pa zopet potrjuje dejstvo, da mora sleherna reorganizaci j a predvideti korak naprej v cilju smotrnega in cenenega poslovanja. Če o tem delavca — samoupravljavca ni moč prepričati, potem referendum gotovo ne bo uspel.
Običaijno delavci na zborih ali samoupravnih delovnih skupinah Obravnavajo samoupravni akt, kot npr. Sporazum o združevanju v določano DO. Če so na tak akt stavljene pripombe, je treba te pripombe v posebnem usklajevalnem postopku vskladiti z event. pripombami ostalih TOZD. Do referenduma mora biti tak akt vsebinsko in tekstualno tako dodelan, da tvori izvirno listino za podpis. Za vse to so z zakonom določeni roki, ki jih ni mogoče skrajšati in prilagajati po svoje. Registrsko sodišče posebej . preverja, kako so bili spoštovani roki in ob priglasitvi za vpis zahteva tudi pismena dokazila.
Rekel sem, da so za uspešno izvedbo referenduma porebne temeljite priprave. Čas za priprave pa ne sme biti okrnjen zaradi tega, ker. je dan za referendum že vnaprej določen, z drugimi besedami) potrebno je dan referenduma določiti po tem, ko so razprave v kolektivu zaključene odnosno lahko še tudi prej, če se realno presodi, da bodo obravnave v kolektivu zaključene do določenega roka. Zato ne kaže v nobenem primeru pre-hitevati. Bolje je, da si vzamemo več časa, kakor pa, da doživimo neuspeh, kajti v tem primeru moramo stvar ponavljati od začetka. Za konodajailec določa, da isto vpraša nje ne more biti pred iztekom 6 mesečnega roka ponovno postavlja no na odločitev z referendumom Gre namreč za odločanje o s tatu senm vpraašnju in v takih primerih določa 26. člen republiškega Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. last SRS, št. 23/77) 6-mesečni rOk.
stavljeno nepotrebni sončni svetlobi.
Mimogrede povedano, da posebno navodilo o uporabi pohištvenemu komadu ni balo priloženo, če bi kup ec ob nakupu vedel, kako občutljivo je pohištvo glede na temperaturo in vlago in kakšne pogoje bi moral zagotoviti, verjetno se ne bi odločil za nakup, še posebej ne, ker ne bi mogel topiti termometra — le teh namreč od oktobra 1979 dalje v celjskih trgovinah ni, pa tudi ne v ljubljanskih.
Gornje navodilo se je ob nakupu omare nahajalo v originalno zavitem kantonu.
Kako spoštujemo delovno disciplino in naložbene delovne obveznosti
Skupna disciplinska komisija kot pooblaščeni organ izrekanja disciplinskih ukrepov je v času svojega enoltnega delovanja v sMadu svoje pristojnosti, obravnavala celo vrsto različnih in tudi _ po vsebini precej zapletnih disciplinskih primerov, ki predstavljajo resno nevarnost obstoječega delovnega re-
da in hkrati takojšno aktiviranje vseh samoupravnih dejavnikov z nalogo proučitve in razreševanja negativnih pojavov in disciplinskih ter delavnih prestopkov.
Iz predstavljene tabele, ki vsebuje podrobne podatke o številu in vršiti izrečenih disciplinskih ukrepov po TOZD so evidentni izrečeni di-
sciplinski ukrepi skupaj z vsebino delovnih kršitev. Bralcu puščamo v presojo njihov komentar in mnenje, samoupravnim organom in odgovornim delavcem v TOZD in DSSS pa vodilo in razmislek o učinkovitosti izrečenih disciplinskih ukrepih.
PODATKI O IZREČENIH DISCIPLINSKIH UKREPIH ZARADI KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI, STORJENIH V LETU 1979
Izrečen ukrep
Opis kršitve
TOZD	Skupaj
11 12 14 15 30 33 50 51 60 91
OPOMIN
JAVNI OPOMIN
RAZPOREDITEV NA DRUGA DELA
DENARNA KAZEN
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA NEPOGOJNO
zamujanje na delo, zamujanje z malice, neopravičeni izostanek, nepravilno opraMjamje dela, predčasno odhajanje z dela, samovoljno zapuščanje dela med delovnim časom, površen odnos do dela
neopravičeni izostanki do 5 dni, odklonitev dela, poskus odtujitve blaga, zamujanje na delo, predčasen odihod, nepravočasno sporočalo o odsotnosti, nepravilno vpisovanje v evidenčno knjigo, samovoljno odločanje o delovnem času
malomarno in nevestno opravljanje dela zaradi neznanja, malomarno opravljanje dela, izdaja potrjenih računov
pretep v delovnih prostorih
neupravičeno odklanjanje dela, poskus odtujitve blaga, uživanje alkoholnih pijač med delom, nevestno opravljanje dela
neopravičeni izostanki nad 5 dni, vinjenost med delom, prisvojitev premoženja
16	5 13	16
12	2 5	3	22
13	1	5
1	3	4
1	5 2 12	11
1	1 1 7 2 2	1	15
SKUPAJ 73
LEGENDA:
11	— TOZD prodaja Laško
12	— TOZD prodaja Šentjur
14	— TOZD prodaja Slovenj Gradec
15	— TOZD prodaja Šoštanj 30 — TOZD grosist
33 — TOZD mlin
50	— TOZD pekam in slaščičarn
Celje
51	— TOZD pekama in slaščičarna
Rogaška Slatina
60 — TOZD transport in obrtne storitve
91 — DSSS Ravne na Koroškem
Kadrovsko splošni sektor
KAVA
KAVA
Naše dopisnike vabimo k sodelovanju in prosimo, da svoje prispevke pošljejo na uredništvo do 15. dne v mesecu, če želimo, da bo Vestnik redno izhajal.
STRAN 8
*•*$«* ■*«»
Št. 1 — januar 1980
Iz sodne prakse
Temeljno sodišče v Celju —enota v Celju je obsodilo TOZD gostinstvo in turizem Celje zaradi storjenega prekrška po ^Zakonu o gostinski dejavnosti, čes da je v letu 1979 pri opravljanju gostinske dejavnosti v bifeju ESPRBSSO na Ljubljanski cesti v Celju točilo odprto pivo v vrčkih, ki niso bili napolnjeni do s črto označene mere, ampak približno 2 om pod črto, kar je v nasprotju z 39. in 41. členom posebnih uzanc v gostinstvu. Za očitano kršitev pa je kriva tudi SI .EM H NIK ŠTEFKA, natakarica v tej gostinski enoti, ker se ni držala poslovnih običajev. Sodišče je izreklo obd. pravni osebi denarno kazen v višini 15.000,00 din, obd. Slemenih Štefki pa 1.000,00 din, ki jo mora plačati v 2 mesecih po pravnomočnosti sodbe. Razen tega mora plačati TOZD gostinstva in turizma Celje še stroške kazenskega postopka, pri čemer se odmeri povprečnina na 1.000,00 din.
Iz obrazložitve sodbe:
Javna tožilec očita obema Obdolžencema storitev gospodarskega prestopka opisanega v krivdoreku te sodbe. Predstavnik Obd. pravne osebe in obd. Slemenikova se zagovarjata smiselno enako in storitev gospodarskega prestopka priznavata. Povedala sta, da je do tega prišlo v poletnem času, ko se odpre sezona točenja odprtega piva. Pivo se pri točenju peni in ker stranke ne rade čakajo, se je res zgodilo, da pri točenju niso počakali, da bi se pena polegla v dovolj ni meri. Potem ko se je pena polegla pa se je videlo, da je v kozarcu za kakšen centimeter premalo natočenega piva.
V dokazne namene je sodisce na glavni obravnavi vpogledalo zapisnik SO Celje, Občinskega inšpek-
torata ter podatke o predkaznova-nosti.	, , „„„
Iz zapisnika z dne 8. 6. 1979 pa tudi iz zagovora obdolžencev je sodišče ugotovilo, da je obd. pravna oseba v svojem bifeju ESPRBSSO v Ulici V. prekomorske brigade 2 v Celju v resnici točila odprto pivo v vrčke, pri tem pa delavke niso pazile, da bi se pena polegla v tolikšni meri, da bi se videlo ali je pivo na/točeno do črte, ki označuje volumen vrčka. Pivo je bilo natočeno tako, da je bilo potem, ko se je pena polegla, v vrčku do 2 cm premalo pijače. Takšno poslovanje, ki po prepričanju sodišča ni posledica zgolj preobilice dela, temveč tudi slabe organizacije, pa je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, kot to zahtevajo določila 8. člena Zakona o gostinski dejavnosti. Posebne uzance v gostinstvu, zlasti v svojem 39. smiselno pa tudi v 41. členu določajo, da mora količina pijače, s katero se postreže gostu ustrezati normativom. Očitani gospodarski prestopek je torej obd. pravni osebi v celoti dokazan.
Za ta gospodarski prestopek, pa je odgovorna tudi obd. Slemenikova. Kot je to sama povedala, potrdil pa je to tudi predstavnik obd. pravne osebe, je Slemenikova zaposlena kot natakarica v navedenem bifeju. V času inšpekcije pregleda je, kot je to ugotovil inšpektor, ravno ona točila vrčke s pivom in to tako, da je bilo v vrčku premalo piva. Navodil za takšen način točenja pa obdolženka bi dobila od nikogar. Obtoženka je gostin-
ska delavka, s končano gostinsko šolo, zato se je nedvomno zavedala, da je takšno poslovanje nepravilno in da pomeni gospodarski prestopek. Kljub temu pa je lahkomiselno mislila, da do prijave, s tem pa tudi do gospodarskega prestopka ne bo prišlo, če pa bo že prišlo, pa bo stanje sanirala s tem, da bo dotočila pivo. Očitalti ji je zavestno malomarnost.
Za storitev očitanega gospodarskega prestopka je v 16. členu Zakona o gostinski dejavnosti zagrožena kazen in sicer za pravno osebo v višini od 3.000,— do 500.000,— din denarne kazni, za obd. odgovorno osebo pa v višini od 500,— do 15.000.— din denarne kazni. Pri izreku kazni je sodišče kot olajševalno pri obd. pravni osebi upoštevalo, da doslej še niso bili kaznovani za tovrstni gospodarski prestopek, pri obd. Slemenikovi pa razen tega, da doslej še ni bila kaznovana, še skrb za družino. Kot obteževalno je sodišče štelo to, da je bilo s takšnim poslovanjem nedvomno oškodovanih več strank, pa tudi razloge generalne prevenciije. Pri upoštevanju teh okoliščin je sodišče obema obdolžencema izreklo kazen v okviru zakonskih določil. Sodišče meni, da so kazni dovolj (visoke, da bodo pozitivno vplivale ne samo na obdolženca, temveč tudi na druge gostinske delavce, potencialne storilce podobnih dejanj.
Ker sta bila obdolženca obsojena za očitani gospodarski prestopek, je obd. pravna oseba dolžna plačati stroške tega postopika in sicer povprečnino odmerjeno na 1.000,00 din.
Sodba še ni postala pravomoč-
Še k članku »Dramlje trgovsko nekdaj in danes«. Fotografija predstavlja novo šolo, ki je locirana na drugi strani našega Marketa in bi morala biti uvrščena na str. 4. Žal pa je zaradi pomanjkanja prostora prišla na zadnjo sitran.
Urejuje uredniški odbor:
MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana VRATARIC Breda, dipl. ing. PLANKO Vera
Odgovorni urednik:
CMER Ladislav, dipl. iur.
Izhaja mesečno Tisk:
TOZD Papiikomfekcija Krško Naklada 2900 izvodov