TE D N I K glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XXV. št. 30 Ptuj, 10. avgusta 1972 €ena 0,70 din 8. avgust - praznik ptujske občine 14. leto zapored praznuje Ptuj poleg drugih, državnih, tudi svoj — občinski praznik. Posvečen je poslednji bitki Slovenskogoriške — Lackove čete, ki je 8. avgusta 1942 izkrvavela v neenakem boju z okupatorjem. V aprilu 1942 je bila ustanov- ljena Lackova četa, ki je bila prva organizirana skupina bor- cev v Sloveniji. Njene korenine. so se znašle na plodnih tleh in kakor pravi Prešeren: „Iz srca nove so kali pognale", so se pojavljali tudi tu vedno novi ljudje, simpatizeiji narodno- osvobodilnega boja, boja proti skupnemu sovražniku. Jože Lacko in njegovi najogi sodelavci so pritegnili v svoje vrste mnogo somišljenikov, ki so krepili in širiU med ljudmi narodnostno zavest in preganja- li strah pred mnogo močnejšim nasprotnikom. Lackova četa je bila svoj poslednji boj ob Pesnici, blizu Mos^a. Pod sov- ražnikovimi streli so padli juna- ki Slovenskih gopc, njihova kri je prepdila zei^jo, za katero so omahnil v smrt. In kakor da bi se porajali iz te krvi, so prihajali novi borci, ki so nadaljevali oborožen boj, borci, ki so vse do osvoboditve poslednjega kra- ja v Jugoslaviji, postavljali svoja življenja v bran domovine. lita so minila in čas nam je prinesel novo življenje, nov svet. Na padle junake, borce in graditelje nove dobe so ostali spomini, žalostni spomini na hude dni, ki so na srečo minili. In te spomine obujamo marsi- kdaj, še najbolj pa vsako leto avgusta, ko v počastitev mno- gim žrtvam pripravimo razne kulturne prireditve, s katerimi se jim hočemo vsaj simboHčno oddolžiti za njihova mnogo prerano izgubljena življenja. Tudi letošnji avgust, že 14. po vrsti, poteka v znamenju številnih proslav ob 30-].etnici poslednje bitke v Moslju. Skupščina občine in dmge družbene organizacije so v po- častitev tega spominskega praz- nika organizirale vrsto priredi- tev, ki so bile v neposredni bhžini krajev, kjer so se odvijali zgodovinski dogodki. Glavne svečanosti so bile v Rogoznici in v Novi vasi pri Ptuju. V mestu samem je bila svečana otvoritev razstave o Slovensko goriški četi in od- kritje skulpture Suženj, ki je darilo občine Arandželovac ptujski občini. Podrobnosti o letošnjem prazniku lahko preberete v današnjem Tedniku. S.S. Opozarjamo kmetovalce, da bomo v prihod- nji številki našega lista na pobudo Sklada za pospeševanje kmetijstva OS Ptuj objavili na štirih straneh nasvete, kako zagotoviti prehrano živine na poplavljenih in od čezmerno velikih padavin ogroženih ob- močjih. Uredništvo. VREME do nedelje 20. avgusta 1972. Mlaj je Dil 9. avgusta ob 8.26. Napoved: ^led zelo slabega premika ozračja w nevihtna fronta dosegla naše "eja šele v četrtek, 10. avgusta. Od "edelje, 13. avgusta do srede, 16. ®vgusta bo lepo vreme. V drugi polovici prihodnjega tedna bodo iiočnejše nevihte in močnejše ohladitve. Alojz Cestnik Svečana seja SO Ptuj v Rogoznici v navzočnosti številnih gostov je bila v nedeljo, 6. avgusta svečana seja ptujske občinske skupščine v prostorih prenovljenega zadružnegk doma v Ro^znici. Predsednik skupščine Franjo Re- bernak je pozdravil vse prisotne, med njimi predvsem Sergeja Kraig- herja, predsednika repubhške skup- ščine, Lidijo Šentjurc, članico sveta federacije, nekdanje borce in aktivi- ste NOB, goste iz bratskega Arandželovca in druge udeležence slavnostne seje, ki je bila posvečena 30-obletnici slovenskogoriške - Lackove čete. Spomin na padle borce so navzoči počastifi z eno minutnim molkom. V svojem govoru je predsednik OS poudaril, da praznujemo letos že 14. praznik ptujske občine in da se je v teh letih v Ptuju in v okolici marsikaj spremenilo, čeprav smo se srečevali s problemom prenaseljeno- sti, visokim procentom kmečkega prebivalstva, konservativno misel- nostjo na podeželju in drugimi zaviralnimi dejavniki, ki so vphvali na razvoj občine. Marsikaj nam je uspelo premagati in danes lahko s ponosom trdimo, da se je število zaposlenih povečalo kar za 6 krat in da se je kmetijsko prebivalstvo zmanjšalo za polovico. In pretežno ^rarne se torej prebijamo v indstrijsko razvito občino. Naša današnja naselja dajejo drugačen videz kot nekoč in na našem podeželju se je marsikaj spremenilo. Mno^ več pa bi lahko napravili, če ta bili bolje porazdeljeni skupni rezultati celotne družbene skupno- sti. Izrazil je upanje, da bo širša družbena skupnost uvedla izdatnejše možnosti za podpiranje manj razvitih občin. Seveda pa moramo biti pripravljeni na lastno udeležbo kapitala. Druga točka dnevnega reda je obsegda podpis spomenice o pobra- tenju občin Arandželovac in Ptuj. Spomenici sta podpisala in jih izmenjala predsednika obeh občin Franjo Rebernak in Svetomir Larovič. V kratkem posredujemo glavne mish Spomenice: „V želji, da se krepi, razvija in poglaUja bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, sta skupščini občin Arandželovac in Ptuj na svojih sejah, dne 18. avgusta 1971 in 19. septembra 1971 sprejeli sklep o pobratenju, kar potrjuje ta spomenica. Prijateljstvo se je stkalo v najtegih dneh, ko je nemški okupator pregnal 1. 1941 iz rodne grude slovenske rodoljube. V bratski Srbiji so mnogi našli svoje zatočišče. Sodelovanje naj bo trajna podlaga im nadaljnji skupni graditvi socia- listične skupnosti. Svetomir Larovič je v imenu občine Arandželovac pozdravil Ptuj- čane in povedal, da so prejšnje leto sprejeli sklep o pobratenju obeh občin. Dejal je, da je težko v tem trenutku opisati občutke, ker vse obdajajo spomini na najtege dni v zgodovini. Franju Rebemaku je izročil darila, ki so jih prinesli s seboj, kot spomin na dan, ki je bilo tudi uradno potrjeno bratsko sodelovaje med obema občinama. V tretji točki dnevnega reda so potrdili predlog o preimenovanju zadružnega doma v Rogoznici v Dom Slovenskogoriške čete. Fehks Bagar, predsednik krajevnega odbo- ra SZDL je v svojem izvajanju razložil dejavnike, ki so pripeljali do odločitve o preimenovanju. Ker prav letos mineva 30 let od poslednjega boja te prve or^nizira- ne čete na Slovenskem, ki je imela največ svojih postojank v Rogoznici in bhžnji okolici, je odbor sklenil, da v spomin borcem in aktivistom preimenujejo dom po slovenskogori- ški četi. Podelitev domicila borcem in aktivistom, ki so delovali na tem področju, je bila 4. točka dnevnega reda. Zdravko Turnšek, predsednik SZDL Ptuj, je povedal, da so se za podelitev odločili zaradi izrednih zaslug, ki so jih imeh tukajšnji aktivisti med vojno. Spominski trak je prevzel in ga pripel na prapor Franc Belšak-Simon, ki se je za to (Nadaljevanje na 16. strani) Svetomir Larovič je v imenu delegacije iz Arandželovca pozdravil goste v Rogoznici ob podpisu spomenice o pobratenju o1:»h občin. Foto: Langerholc 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 10. avgusta 1972 SUŽENJ v ptujskem parku Mnogim večernim sprehajalcem v ptujskem parku bo odslej delal družbo Suženj, ki so ga „vklenili" n a zelenico pred zdravstvenim do- mom, v senci brez in tik s peskom posutih poti. Izklesan iz belega marmoija bo nenehna priča in dokaz prijateljstva med občinama Arandželovac in Ptuj. Na sobotni slovesnosti, ki je bila kot mnoge doslej posvečena 8. avgu- stu, ptujskemu občinskemu prazni- ku, sta to skulpturo, delo akadem- skega kiparja Matije Vukoviča iz Beograda, svečano izročila Ptujča- nom predsednik obč. skupščine Arandželovac Svetomir Larovič in Franjo Rebemak, predsednik SO Ptuj. Odkritju spomenika, ki je darilo bratske občine iz Arandželovca v Srbiji, so prisostvovali poleg mnogih domačinov, tudi dragi gostje, ljudje, ki so v najtežjih dneh, ki jih je preživljal naš narod, nudili streho številnim našim izgnancem in z njimi delili vse hudo, kar prinaša vojna. V imenu delegacije, ki je prispela v Ptuj in v imenu vseh Arandželovčanov, je spregovoril Svetomir LAROViC, predsednik tamkajšnje občine. Poudaril je, da se je prav v teh najtežjih in najbolj žalostnih dneh skovalo trdno prija- teljstvo, spredle so se vezi, ki vse do danes še niso popustile in se tudi v bodoče ne bodo zrahljale, saj se tradicija prenaša na mlajši rod, ki se v najrazličnejših oblikah združuje in povezuje med seboj. Kakor brate so srbski rodoljubi sprejeli naše ljudi. Kakor bratje so naši ljudje pristopili na stran njihovega narodnoosvobo- dilnega gibanja in skupaj z njimi so preUvali kri za dosego istega cilja - osvoboditve izpod okupatorskih klešč. Še danes živi na območju občine Arandželovac več slovenskih družin, ki se aktivno vključujejo v življenje in delo naših bratov. V znak neomajnega prijateljstva so gostje iz pobratenega mesta izročili Ptujčanom skulpturo Suženj, ki predstavlja svobodo, mir, prijatelj- stvo in bratstvo med obema občina- ma. Franjo Rebemak se je y imenu Ptujčanov zahvalil za lepo darilo in obljubil, da bo kip za nas, ki ga bomo skrbno varovali, predstavljal simbol prijateljstva in bratstva. V kulturnem delu programa je sodelovala godba na pihala DPD Svobode iz Ptuja, kije zaigrala nekaj koračnic, Olga Fričeva, članica ptujske gledališke skupine je reciti- rala speve padlih, vojak Marko Basanovič je prebral odlomek iz knjige Sečanja in nazadnje je mla- dinka iz Arandželovca iz zbirke Pesmi o Titu, predstavila oesem Komandiri. S. S. Ob odkritju skulpture v parku Foto: Langerholc ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA V petek, 4. av^sta, 1972 je bila v grajski restavraciji v Ptuju majhna slovesnost, na kateri je predsednik občinske skupščine Ptuj Franjo Rebemak podelil odlikovanja naj- zaslužnejšim občanom ptujske obči- ne, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike ob letošnji 30-obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Odlikovanja so prejeli naslednji tovariši in tovarišice: medaljo zaslug za narod: Vinko Iskra in Ivan Petek, oba iz Ptuja, medaljo za hrabrost: Karel Lončar; red za hrabrost Magda Mršek; red dela s srebrnim vencem: Fran Alič in Radislav Komac; red bratstva in enotnosti - s srebrnim vencem: Mihael Arbeiter, Ivan Ilovar in Albert Krapež, red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Branko Gorjup, Julka Hočevar- Kanclerjeva in Ivan Korošec. Na isti svečanosti so podelili še priznanja zveze za telesno kulturo Slovenije, v počastitev 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slo- venskega naroda in 25-letnice ustanovitve Fizkulturne zveze Slove- nije. Izročil jih je Alojz Fridl, član izvršnega odbora zveze za telesno kulturo Slovenije. Za aktivno delo na področju telesne kulture so bili nagrajeni: Maijan Berlič, Mišo Drobina, Stevo Ečedin, Janez Horvat, Slavo Komac, Franc Kola- rič, Ciril Kovač, Franc Lončarič, Alojz Koželj, Rajko Pavalec, Albin Pišek, Edi Rudolf, Adi Sarman, Franc Tominšek, Nogometni klub „Aluminij" Kidričevo, Nogometni klub »Drava Ptuj", TVD ,Partizan" Markovci, TVD „Partizan" Ptuj, Strelska iružina Kidričevo, Strelska dmžina „Železničar" Ptuj, Občin- ska strelska zveza Ptuj, Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj, Vojna pošta 5008 Ptuj in Jože Strafela. Priznanje Osvobodilne fronte pa je prejel dolgoletni kulturni delavec Josip Domanjko iz Ptuja, ki se ni mogel udeležiti podelitve v Ljubljani in mu ga je ob tej priložnosti izročil predsednik SZDL Ptuj, Zdravko Tumšek. Nagrajencem čestita tudi uredni- štvo našega lista in žeh, da bi tudi vnaprej aktivno delovali na področ- jih, za katere so sedaj zasluženo prejeli odlikovanja in priznanja. S. S. Rogoznica je praznovala v nedeljo, 6. avgusta je bila Rogoznica gostitelj številnih obisko- valcev iz Ptuja in okoliških krajev, v svoji sredi pa so sprejeli tudi drage goste iz pobratenega Arandželovca, ki se mudijo na obisku v Ptuju. V počastitev 30-letnice poslednje- ga boja Slovenskogoriške čete so v Rogoznici predali svojemu namenu nov zadružni dom, ki so ga ob tej priložnosti preimenovali v Dom Slovenskogoriške čete. Tega dne so prerezali vrvico za odsek na novo asfaltiranega dela ceste v Rogoznici, po ceveh pa je pritekla voda iz novega vodovoda. Vse goste, zbrane pred prenovlje- nim zadružnim domom, je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Ro- goznica, Milan Lacko. Seznanil jih je s kratko zgodovino doma, ki so ga začeli graditi na pobudo Franca Bračiča. V kulturnem domu, kakor so ga takrat imenovali, so se zbirali vsi napredno misleči ljudje. Od leta 1951 do 1965 je bil dom v upravljanju kmetijske zadruge Ro- goznica, lani pa je bil dan krajevni skupnosti. Le-ta je tudi začela z obnovitvenimi deli, za katere je znesla predračunska vrednost 23 starih milijonov. 4 milijone bo prispevala občinska skupščina, osta- lo pa bo finansirala krajevna skup nost iz lastnih sredstev. Jurij Svenšek, najstarejši član krajevne skupnosti, je prerezal vrvi- co in tako predal prenovljeni dom svojemu namenu. Po svečani seji skupščine občine, ki je bila v dvorani doma, je sledila še otvoritev asfaltirane ceste v Rogoznici po kateri so zapeljali najmlajši tr^toristi - otroci, sledile so jim kosilnice in kolesarji s ponyji in vozniki mopedov. Na travniku ob domu so gasilci izvedh vajo z motorno brizgalno in po ceveh je pritekla voda iz novega vodovoda. S cevmi so usmerili curke v nebo in pred obiskovalci se je dvignil plavo obarvani - vodeni Triglav. Ob 11. uri je iz ptujske smeri prispela dolga kolona gasilcev, ki so oblečeni v paradne uniforme ponos- no korakali mimo gledalcev, la so z zanimanjem opazovali vso moderno gasilsko opremo, ki so jo pripeljala s seboj moštva različnih društev. Pozornemu opazovalcu niso ušli veseli pozdravi nekdanjih soborcev, ki so se po dolgih letih spet srečali. Za nekaj kratkih uric so bili spet skupaj, za nekaj lepih trenutkov je bilo njihovo življenje bogatejše. Obujali so spomine na akcije, ki so jih skupaj izvajali in s katerimi so (Nadaljevanje na 3. strani) Milan Lacko, predsednik krajevne skupnosti Rogoznica je spregovoril o kratki zgodovini doma Slovenskogoriške čete. Foto:J.Vrabl jplJlK — četrtek, 10. avgusta 1972 STRAN 3 Nova blagovnica PLOD INTEGRACIJSKIH ODNOSOV MED MERCATORJEM IN PANONIJO Zaključna prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, 8. avgustu, je bila v torek na ploščadi pred novo, sodobno veleblagovnico, ki jo je v Ptuju odprlo trgovsko podjetje Mercator, PE Panonija. S predajo tega modernega nakupnega centra svojemu namenu, se je tudi Ptuj uvrstil med večja trgovska mesta. Več tisočglava množica je pričala, da je bilo zanimanje Ptujčanov za to njihovo »lepotico" silno veliko, saj so po otvoritvi vsi kot eden navalili na vrata in se po premičnih stopnicah popeljali v I. in drugo nadstropje. Pred uradnim delom otvoritve je blagovnica za svoje obiskovalce poskrbela z lepo pripravljeno mini modno revijo, na kateri so se kot manekeni predstavili člani kolekti- va. Najprej je spregovoril direktor Mercatorjeve poslovne enote Pano- ,nije Ptuj, Branko Gorjup, kije dejal, da hoče Panonija s tem, da odpira blagovno hišo prav na občinski praznik, nekako prispevati k sploš- nemu gospodarskemu napredku zgodovinskega mesta ob Dravi in hkrati k vzponu celotne ptujske občine. Poudaril je, da je bilo še pred dobrim letom na tem mestu smetišče, danes pa se dviga tu ena najlepših trgovskih hiš v Sloveniji. Do decembra bodo zgradili tudi funkcionalne skladiščne prostore v Rogoznici. Direktor Mercator j a iz Ljubljane Adolf Osterc pa je povedal, da praznuje njihovo podjetje že drugi velik uspeh v enem mesecu. 18. julija letos so namreč v Beogradu izročili svojemu namenu veleblagov- nico s približno 8.300 kv. m prodajne površine. Z beograjsko veleblagovnico so uspeli prodreti na popolnoma novo tržišče, v Srbijo, kjer bodo počasi začeh razpredati svojo trgovsko mrežo. Kljub temu pa so tudi z gradnjo^in dograditvijo ptujske blagovnice dosegli zelo veliko in so tega uspeha silno veseli, saj so dokazni, kako koristni so integracijski odnosi med trgovskimi hišami. Mercator posluje v svojih poslovalnicah, ki so v 23 slovenskih občinah, s 468 trgovinami, zaposle- nih pa ima okrog 4.600 ljudi. Pri investiranju ptujske blagovnice so segli globoko v žep, saj je celotna vrednost objekta 1 miliarda, 800 milijonov starih din, ki jih je prispeval Mercator, delno Panonija, za ostanek pa so najeli kredit pri ptujski kreditni banki in pri Ljubljanski banki. Vrvico je prerezal Ivan Nahberger, prvi predsednik upravnega odbora in najstarejši sodelavec Panonije. Množica ljudi, ki je hip za tem drla skozi mnogo preozka vrata, nas je potegnila za seboj. Ta supermo- derna arhitektonska zgradba je zamisel ing. arh. Petra Kerševana. V pritličju je oddelek s špecerijo, kozmetiko, šolskimi potrebščinami, avtomobili, fotografskim priborom, urami, zlatnino, časopisi, cvetličar- na, menjalnica in Pepsi bar. V prvo nadstropje se lahko popeljete po premičnih ali pa za kondicijo malo popešačite po širokih „navadnih" stopnicah, (ki pa so bile danes skoraj še preozke). Tam vam bodo postregli z moderno moško, žensko in otroško konfekcijo, perilom, pleteninami, klobuki, dežniki, obu- tvijo, usnjeno galanterijo, športnimi rekviziti in drugimi izdelki. Tretje nadstropje pa je namenjeno vsem, ki si opremljajo stanovanje. Tam najdejo vse od pohištva, stanovanj- ske konfekcije, tapet, preprog, elektromateriala, TV in radijskih sprejemnikov, stekla, porcelana. keramike, gospodinjskih aparatov do umetniških sUk, ki bi naj počasi našle mesto tudi na naših stenah. V Mercatorjevi blagovnici boste torej našli vse in to ne samo 3.200 kv. m. prodajne površine. Ce vas bo naporno nakupovanje utrudilo in zažejalo, pa zavijte v moderen pepsi bar, ki je v pritličju. Reklama: „Pri Mercatorju dobite vse", velja sedaj v veliki meri tudi za Ptuj. 135 članski kolektiv nove blagovnice vas vabi, da pridete, si ogledate in kupite, kar potrebujete za sodobno življenje. Tekst: S. Spolenak Foto: S. Kosi Več tisočglava množica pred ptujsko blagovnico ROGOZNICA JE PRAZNOVALA (Nadaljevanje z 2. strani) Na otvoritvi asfaltirane ceste v Rogoznici so se zbrali številni visoki gostje, med njimi tudi Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc. Foto: Kosi prelisičili sovražnika, ki je mislil, da se nima med preprostimi ljudmi ničesar bati. Pa se je še kako uštel. 'z malega preprostega slovenjegori- škega kmeta se je rodil borec, aktivist, junak. Nemcem so začeh mešati štrene Lacko, Kramberger, Osojnik, Zavec in drugi. Pa kaj bi jih naštevali. Njihova imena so znana vsem, poznamo njihove žrtve, vemo, kako so se borili in kaj so v boju proti okupatorju dosegli. Borili so se za mir, priborili so nam lepše življenje. Slava jim! S.S. V Kvedrovem paviljonu razstava o Slovenskogoriški - Lackovi četi v soboto, 5. avgusta so v razstavnem paviljonu Dušana Kved- ra odprli razstavo dokumentacije in fotografij o Slovenskogoriški četi, ki jo je pripravil kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj Jevremov. Obiskovalce razstave je najprej pozdravil Franc Tetičkovič, sekretar komiteja obč. konference ZK Ptuj, ki je poudaril vlogo KP v času okupatorjevega terorja in največjega pritiska na naše kraje. Blagoje Jevremov, ki je skrbno zbral vse podatke o borcih in bojih Lackove čete, je .prisotne vodil po razstavnem prostoru in jim nekatere zanimivosti še podrobneje razložil. Žal je bila razstava odprta le do srede, 9. avgusta in si je niso mogli ogledati vsi, ki bi jih to zanimalo. Kljub temu pa velja kustosu Jevre- movu vso priznanje, saj se je, kot je iz razstavljenih dokumentov razvid- no, skrbno pripravil in temeljito obdelal tematiko bojev in poslednje- ga spopada slovenskogoriške čete kakor tudi podatke o herojski smrti Jožeta Lacka. S. S. Klub gospodarstvenikov deluje Pobudo za njegovo organizacijo je dal sindikat, čeprav so razgovori o možnostih njegovega nastanka pote- kali že pred tem. Vanj so vključeni vsi vodilni delavci delovnih organizacij in tisti, ki imajo višjo in visoko izobrazbo. Ne predstavlja neke birokratske organizacije, kjer obstoji razmerje vodstvo-člani itd., temveč je vstop vanj prostovoljen, po dogovoru pa ga vodi predsednik sindikata. Pobudnik za razpravo o kateremkoli gospodarskem problemu je lahko vsak član v dogovoru z ostalimi. Na seje vabijo eksperte z določenih gospodarskih področij, s katerimi debatirajo o aktualnih problemih. Na enem od naslednjih simpozijev bo npr, sodeloval Smole. Na dosedanjih treh razgovorih so obravnavali: 1. Smernice občinskega proraču- na 2. Možnosti integracije KB Ptuj z drugo banko 3r Razvojni program severovzhod- ne Slovenije in k^šno vlogo bo pri tem igralo ptujsko območje. Prvi naslednji razgovor bo v obliki razprav o davčnem sistemu. Na drugih sestajanjih se še nameravajo pogovarjati o razvoju kmetijstva v občini in tudi v severovzhodni Sloveniji, s poudarkom na Ptuj, kot nosilcu primarne in sekundarne kmetijske proizvodnje. Dosedanja udeležba na sestankih je bila odlična, kar kaže na potrebo in upravičenost obstoja takšnega kluba v ptujski občini. Posebnega pomena je dejstvo, da lahko medseboj izmenjujejo svoje izkušnje tisti, ki vodijo delovne organizacije in da na osnovi na novo pridobljenih spoznanj uspešneje opravljajo svoje družbeno izredno pomembno delo. Zato si nameravajo urediti posebne prostore, da bi se lahko nemoteno sestajali enkrat tedensko. KV 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 4. avgusta 1972 Otvoritev asfaltne ceste v Sp. Polskavi Nedelja, 6. avgusta je bila za prebivalce krajevne skupnosti Sp. Polskava ena najpomembnejših v zadnjih nekaj desetletjih. Ob pomoči večjega števila prebi- valcev krajevne skupnosti Sp. Pol- skava in tudi nekaterih iz Pragerske- ga so uspeli pretekli teden dokon- čno asfaltirati odsek ceste od ceste Slov. Bistrica-Pragersko, do naselja Sp. Polskava in še dalje. To pomeni za krajane Polskave eno od največjih času dveh mesecev je pripisati odličnim medsebojnim odnosom krajanov in izvajalcev prizadevanja za asfaltiranje ceste vključili, razen nekaterih posameznikov, (ki bi po svojih sposobnostih lahko celo prvi sodelovali, vsi krajani v obliki finančne pomoči, kakor tudi pro- stovoljnega dela. Nekateri krajani pa so v ta namen prispevali tudi več sredstev, kakor bi pričakovali po njihovih možnostih (v pouk bogatim vaščanom, ki niso hoteli sodelovati). Takšna prizadevnost krajanov je bila tudi osnovni vzrok, da so z deli lahko uspešno končali kljub še nekaterim neporavnanim računom, za katere pa trdijo, da bodo v najkrajšem času uspešno rešeni. Zamisel o asfaltiranju ceste je bila prisotna že vrsto let. Pred šestimi leti so ustanovili iniciativni odbor, ki je pričel z organizirano akcijo za asfaltiranje. Predvsem je bilo treba pripraviti finančna sredstva in na- črte. Kmalu so se občani odločili za plačevanja samoprispevka, s katerim pa se je nepredvideno zavleklo. Ker ta sredstva nikakor niso zadostovala, so pričeli z dodatnimi akcijami, v katere so se vključili LIP obrat Sp. Polskava in občinska skupščina Slov. Bistrica. Da bi si urediU lepše naselje, so pričeli v prvi polovici preteklega meseca z aMaltiranjem. Ker pa so se dobro zavedali, da samo r zbranimi sredstvi ne bo mogoče doseči cilja, so prijeli za krampe in lopate ter v obdobju dveh mesecev opravili šte- vilne udarniške ure za ureditev okolja, kakor tudi celotne vasi, kjer so tako asfaltirane sedaj tudi v večini stranske poti v naselju. S tem je v veliki meri izboljšan zunanji izgled. Vaščani so istočasno z asfaltiranjem ceste uredili kanaliza- cijo v naselju ter obnovili večji del fasad na domačijah. Pri tem je potrebno izreči tudi pohvalo edini delovni organizaciji v kraju - Lesno-industrijskemu pod- jetju LIP, obratu Sp. Polskava, kije prispeval znatna sredstva za ureditev cest svojega okolja, kakor tudi naselja. Asfaltirana cesta, ki jo je preteklo nedeljo svečano odprl predsednik občine Slov. Bistrica Miro Kolenko, je dolga 2 km, medtem ko je v vasi skupno asfaltirano še 1,5 km stran- skih cest. Da je asfaltiranje ceste izvršeno v tako kratkem času dveh mesedev je pripisati odličnim medsebojnim od- nosom krajanov in izvajalcev del Cestnega podjetja iz Maribora. Stroški asfaltiranja znašajo okoli 130 milijonov SD, od tega pa so krajani Spodnje Polskave in nekateri iz Pragerskega zbrali 30 milijonov. Ostala~sredstva so prispevali občin- ska skupščina Slov. Bistrica in Ljubljanska banka - podružnica Slov. Bistrica v obliki kreditov, medtem ko je LIP, obrat Sp. Polskava prispeval sredstva za lepše okolje svojega obrata ter tudi gradnjo celotne ceste. Ob vsem tem ne bi smeli zane- mariti velikih zaslug, ki jih imajo nekateri posamezniki iz Sp. Polska- ve. Seveda pa tudi ni manjkalo takšnih, ki so ves čas kazali odpor, večkrat pa so celo zavirali dela. Predsednik OS Slovenska Bistrica Miro Kolenko je prerezal trak in s tem predal namenu asfaltno cesto vSp. Polskavi. Tudi stanovalci naselja II si želijo asfalt Pisali smo že o asfaltiranju cest na področju Dravskega polja in tudi na področju krajevne skupnosti Kidri- čevo, kar seveda velja predvsem za vas Apače in Njtverce, ki imata že nekaj časa asfalt. V programu krajevne skupnosti je med drugim zajeto tudi naselje II. v katerem pretežno živijo ljudje z nižjimi osebnimi dohodki. Kljub temu so v lanskem letu izglasovali referendum, oz. so se odločili za samoprispevek, da bi tako čimprej dočakali čas, reševanja njihovih problemov. Program predvideva asfaltiranje cest v naselju II, v dolžini 700 m oz. 2400 kvad. m cestne površine. Pri tem treba poudariti, da bi celoten obseg del bilo moč izvesti le pod pogojem, če bodo občani z dodatnimi prispevki zbrali (po pogodbah) do konca meseca junija 50 % potrebnih sredstev, medtem ko bi razliko zagotovila krajevna skupnost, delovne organizacUe ter občina Ptuj. Takoj je treba povedati, da od vseh delovnih organizacij niso dobili sredstev, kar pomeni, da jim ta del sredstev .primanjkuje. Da niso dobili vseh sredstev od delovnih organizacij, ki so jih predvidevali, gre pripisati tudi dejstvu, da krajevna skupnost ni dobila od TGA nobene dotacije, kjer je bilo predvidenih tudi nekaj sredstev za asfaltiranje cest v naselju II, ni pa bilo tudi posebne vloge. Le-to so pozneje napravili sami na samoupravne organe, vendar je težko verjetno, da bo kaj iz tega, ker tudi tej delovni organizaciji primanj- kuje sredstev. Kljub vsem težavam in nastalim problemom, se stanoval- ci le sprašujejo, kdaj bodo dobili toliko pričakovani asfalt, ki si ga več kot zaslužijo. To so dokazali s tem, da so se izrekli za samopri- spevek. Upajmo, da bodo odgovorni storili vse, da se jim ta želja čimprej uresniči. M. F. gasilci iz videža ne počivajo Prizadevnost gasilcev iz Videža pri Slov. Bistrici tudi v poletnih mese- cih ne upada, saj si skozi vse obdob- je nenehno izpopolnjujejo že pri- dobljeno znanje, prav tako pa si prizadevajo, da bi v kar najkrajšem času (v okvirju danih možnosti) osvojili nove spretnosti in znanja in področja požarne varnosti in čuva- nja družbene in tudi zasebne lastni- ne občanov, v okviru teh prizade- vanj je GD Videž v nedeljo, 30. juli- ja 1972 dopoldne organiziralo ma- never, na katerem so gasilska dru- štva iz občine Slov. Bistrica prikaza- la spretnosti v primeru požara. Manever, ki si je ogledalo večje število krajanov in okoličanov, je tako organizacijsko, kakor akcijsko dobro uspel, saj so vsa sodelujoča društva pokazala dobro pripravlje- nost obrambe in onemogočenja dej- stva ognjenih zubljev. * Ob zaključku manevra je domače društvo pripravilo še zabavo s ple- som. Cisti dohodek pa bodo name- nili za nabavo in dopolnitev opreme. Kljub temu, da GD Videž.združuje malo članov, so le-ti zelo prizadevni. Ne minute - bilo je potrebnih samo nekaj sekund in iz cevi je visoko nad „ognjem" že šumelo več vodnih curkov. V kmetijsko šolo! Ocenili so §kod,o Danes ni več potrebno utemelje- vati, da je človek s svojim znanjem najpomembnejši proizdovni dejav- nik in da je zato naložba v strokovno znanje najbolj rentabilna naložba. To velja tudi za kmetijstvo. Mladinci in mladinke predvsem s podeželja pa tudi drugi, ki vam je kmetijstvo v veselje, vpisujte se v kmetijsko šolo. Šolanje v poklicni šoli traja dve leti, po zaključnih izpitih pa učenec lahko nadaljuje šolanje v tretjem letniku srednje kmetijske šole ali v tej stroki sorodni šoli, seveda pa ima možnost študirati tudi na višji kmetijski in tudi na visoki šoU. Pred tednom dni je končalo kmetijsko šolo v ptujski občini dvajset dijakov, od teh jih bo polovica nadaljevala .šolanje, ostali pa se bodo zaposlili, saj so jim delovna mesta zagotovljena. Pogoji za vstop v kmetijsko šolo so bili objavljeni v Kmečkem glasu. Tedniku in po radiu Ptuj. Za vsakega kmečkega fanta ali dekle, ki se šola v kmetijski šoli, imajo staiS po veljavnem občinskem odloku davčno olajšavo pri odmeri davka od kmetijstva v višini 20 % stroškov šolanja za otroka, ki se redno šola v kmetijski šoli.' Komisije, ki so ocenjevale škodo nastalo zaradi poplav na področju občine Ormož, so te dni končale delo. Podatki ie niso povsem obde- lani, vendar je po prvih strokovnih ocenah samo na kmetijskih posevkih nastalo za približno 70 milijonov starih din^ev škode. To je tudi vsota, ki jo bo občinska davčna služba morala odpisati oškodovan- cem. jr nepravilno zavil V Središču ob Dravi se je na cesti II. reda pripetila laga prometna nesreča zaradi nepravilnega zavijanja iz osebnega avtomobila. Dragutin Mofčan, upokojenec iz Čakovca, je peljal svoj osebni avtomobil in v Središču pri trgovini zavil na levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta ali da bi nakazal spremembo smeri vožnje. Tedaj se je iz iste smeri pripeljal mopedist Rudolf Mlinarič z (Srab pri Središču in se zaletel v leva vrata avtomobila. Oba voznika sta bila trezna. jr Še: Telegram Na telegram, ki ga je pred nedavnim poslal ormoški občini predsednik občinske skupščine Vmjačka Banja Bogoljub Vukovič (vsebino telegrama smo objavih 'v prejšnji številki) je predsednik skup- ščine občine Ormož poslal naslednji odgovor: »Zahvaljujem se vam, tovariš predsednik, občinski skupščini in družbenopolitičnim organizacijam za izraze zaskrbljenosti in solidarno- sti v nesreči, ki nas je zadela. Škoda, ki jo je elementarna stihija povzroči- la našim občanom je stvarno velika. 2500 hektarjev obdelovahie zemlje je bilo pod vodo. Prve ocene škode se približujejo 7,5 milijona novih dinaijev. Akcija, ki smo jo organizi- rali v občini je bila pravočasna in učinkovita. Skupna pomoč širše družbenopolitične skupnosti je tako dobra, da vas ne moremo obteževati z našimi tegobami. Vendar, nikdar ne bomo mogli pozabiti, da ste v nesreči bili z nami in to ne samo j besedami, ampak s pripravljenostjo pomagati nam. Prijatelja spoznaš v nesreči in vi ste - to je v tem primeru očitno - resnično naši prijatelji in bratje. V imenu vseh občanov prejmite prisrčne prisrčne pozdrave. Predsed- nik skupščine občine Ormož, Franc Novak." jr jplJlK — ČETRTEK, 10. avgusta 1972 STRAN 13 ,g FRAN BRUMEN: Ilavoboli rjavoboli (Cephaleae) nastopajo , bolj ali manj izrazen simptom ^ velikem številu zelo različnih Lgnj. Zato je to pomemben in, ^ problem v medicini. Iz razlo- ^azsežnosti tega poglavja ni mo- ^e povsem poljudno obdelati. Po- »bna so poglobljena analitična raz- ^janja v številnih smereh, da bi b čimbolj pravilno nakazane pra- L^oti za isl^nje osnovne bolezni, f, problem je poleg problema širo- ka pojma vegetativnih neuroz eno nznačilnejših področij takoimeno- uie psihosomatske medicine. V go- ^em razmerju spada tudi sam v uročje teh neuroz. i^oveško bitje je, kot že poveda- psihosomatsko bitje. Njegova Bistenca je smotrna združitev dveh (bistvu različnih principov življenj- keea dogajanja. Človek je neke [/e SINTEZA DUHOVNEGA IN ELESNEGA ŽIVLJENJA. Drugo d drugega ni moč ločiti. To je po likalnih primerih zaključen krogo- ,k. DOGAJANJE NA PSIHICNEM odrocju nujno vpliva na OGAJANJA TELESNIH FUNK- U IN OBRATNO. Številni misleci 1 filozofi vseh časov so prihajali do loznanja, da je DUHOVNO DO- ajanje osnovnejše, prvot- EJŠE, MERODAJNEJŠE. Temu loznanju se do neke meje pridružu- tudi psihijatrična in psihosomat- u veja medicine. Ta dvotirnost bvekove eksistence nepremostljivo )cuje človeka od živali. Ne poznamo bolezni, ki ne bi jricolijplivala na katerokoli funk- cijo človekovega organizma. Vse in vsaka funkcija pa so bolj ali manj pod vplivom duševne sfere. Ce je to spoznanje pravilno, v kar nimamo razloga dvomiti, potem je s tem priznana DOMINANTNOST DU- HOVNE KOMPONENTE. S to ugo- tovitvijo je tedaj nesporno začrtana pot in smer ugotavljanja ter zdravlje- nja bolezni — namreč prek psihične- ga dela človekovega bitja. (Glej po- glavje o anamnezi). Znana deklaraci- ja filozofskega misleca „cogito,ergo sum" = mislim, torej eksistiram, gre s tem spoznanjem vzporedno. Ce to poljubneje razčlenimo, nam pove: dejstvo, da mislim, je dokaz, da eksistiram in obrnjeno, ker eksisti- ram, lahko mislim. DUHOVNO ŽIVLJENJE IN TELESNA EKSI- STENCA STA NELOČLJIVA VZPOREDNIKA. Pri tem sestavku se bom v slede- čem strokovnem delu opiral na ne- katere avtorje: J.Cremerius, W. Seitz, H.Thiemann, G. v. Berg- mann. Največji del problema glavobolov zavzemajo takoimenovani psihogeni glavoboli. Ta naziv pomeni, da so to taki glavoboli, ki imajo svoj izvor v duševnem dogajanju. K tej skupini prištevamo vse primere tega obole- nja, ki nastajajo po očitnih konflik- tih, razhčnih duševnih krizah, ne- ustreznih afektnih reakcijah, kakor tudi vse one glavobole, ki so posledi- ca kroničnega bolehanja nekaterih neurotičmh bolnikov. NeurotiCnf glavoboli so pravi predstavniki psi- hosomatskega obolenja. Po sedanji klinični razporeditvi glavobolov poznamo štiri skupine: migrenski sindrom, vasomotorični glavoboli, neuralgični glavoboli in simptomatični glavoboli. Nadaljevanje prihodnjič POGLED NA DEL ZGORNJE BISTRICE, KI VSE HITREJE POSTA- ja del mesta slovenska bistrica. kljub temu, da gradnja ruzbenih stanovanj zadnja leta v tem delu, kakor rudl v vsej bistriški obcini precej zaostaja pa je mocno ,zražena gradnja zasebnih stanovanjskih hiš, ki v okoli- ci mesta slov. bistrica predstavljajo že prava nova naselja. Foto in tekst: Viktor HORVAT POZORl Mladinska knjiga PTUJ Titov trg 4 (nasproti VOLANA) Na zalogi imamo vse šolske knjige in druge šolske potrebščine po konkurenčnih cenah. ^sak kupec šolskih poiirebščin sodeluje pri boga- Jem, nagradnem žrebanju. I'"nagrada: kolo Ponny •n se več sto nagrad v knjigah ih gramofonskih plo- Jčah. Ne zamudite ugodne priložnosti za dober nakupi Za dobro postrežbo jamči kolektiv OTROK IN DOLŽNOSTI Nekateri starši menijo, da mora otrok brezskrbno uživati svojo mladost, življenjske skrbi in težave da bodo že same dovolj hitro prišle. Drugi spet zahtevajo, naj se otroci zgodaj privadijo na dolžnosti, ker da se bodo le tako znašli v življenju. Kaj je pravilno? Zlata sredina. Otroci hočejo zaposlitev. Hočejo biti enaki odrasUm in z delom dokazati, da so že ,,veliki". Tudi starejši otroci radi dokažejo svojo sposobnost, če jim le daste priliko. Seveda govorimo tu o zaposlitvi, ki je primerna starosti in razvojni stopnji otroka, ne pa o pravem delu. Vsaka pomoč pri delu za otroka ni primerna. Otrok nikakor ne sme nositi težkega vedra s premogom, čeprav je na videz dovolj močan za to. Posledica težkega fizičnega dela je včasih slaba drža, ki jo je komaj mogoče ozdraviti. Otrok naj tudi ne nese polne mreže iz trgovine domov. In kolikokrat desetletni otroci na rokah prenašajo mlajše bratce in sestric^ ne da bi jim mati to preprečila. So tudi druga nevarna dela, ki jih nikoli^ ne smete prepustiti otroku; čiščenje oken, vtikanja stikala, nalaganje peči, sežiganje smeti na vrtu ali rezanje kruha. Dovolj drugih opravil je, pri katerih bo otrok lahko našel primerno delo in zabavo obenem in bo lahko ponosen na dosežen uspeh. Otroka primerne starosti lahko pošljemo na majhen ,,izlet" do poštnega nabiralnika, k sosedi, v trgovino ali k peku. Seveda se bodo spočetka pripetile manjše nezgode: otrok bo izgubil denar za mleko, pismo mu bo padlo v lužo, zemlje se bodo skotalile iz vrečke. Kaj naj stori mati v tem primeru? Naj zatisne eno oko. Ena pohvala pomeni mnogo več kot mogo graj. Utrok bo opravljal aeio, ki so mu ga zaupali, z veliko vnemo in resnobo, tega naj odrasli nikar ne pozabijo. Mati bo potrebovala mnogo potrpljenja, da ne bo oštela otroka, ki ji je s tem, da je hotel pomagati, samo pripravil novo delo. Od petega leta dalje lahko naložite otroku manjše dolžnosti, ki naj jih redno^ izpolnjuje. Otroka morate prepričati, da je njegovo delo potrebno in pomembno. Treba mu je pojasniti, da s svojim delom razbremeni očeta in mater. Otrok naj nikoli nima občutka, da njegovo delo ni priznano. In če je treba delo še enkrat opraviti, ker ga otrok ni izvršil dovolj temeljito, potem izvršite to v otrokovi odsotnosti. Otrok noče opravljati le priložnost- nih poslov, temveč hoče biti tudi odgovoren. In to odgovornost mu morate v okviru njegovih možnosti mirno prepustiti. Odrasli naj se vmešajo šele tedaj, ko grozijo večje napake ali nezgode. V splosnem pa naj otrok ravna samostojno. Le v tem primeru bo imel namreč veselje z delom. Ce odrasli stalno bdijo nad njim in mu dokazujejo, da znajo bolje kot on, bo otrok izgubil veselje, kar je razumljivo. Ali naj otroka za njegovo delo poplačamo? Načelno ne; otrok naj ve, da je njegovo delo usluga, za katero ga sicer pohvalijo, ne dobi pa zanjo denarja. Odrasli pa morajo biti dovolj širokosrčni, da otroka nagradijo za posebno dobro opravljeno nalogo, za skrbnost in previdnost. Otrok pač potrebuje priznanje. Otroci torej morajo imeti male dolžnosti, na katere se privadijo in ki jim dajejo več samozavesti. Otroku dajte razumeti, da ,,sme pomagati", ne da „mora pomagati". RODILE SO: Nada Vesenjak, Senčak 23 - Janija; Ida Brumen, Bresnica 39 - Simona; Pavla Vršič, Vinski vrh 27 - Danila; Katarina Spindler, Stročja vas - deklico; Jožica Beranič, Apače 76 - Cirilo; Kristina Meško, Osluševci 22 - Edito; Marija Brlek, Gradiščak 98 - Ano; Stanislava Pridi, Zg. Hajdina 97 - Franca; Boža Ostroško, Zidanškova 3 Ptuj - Ervina; Elizabeta Jagarinec, Vareja 64 - Darinko; Milena Pignar, Cvetkovci 51 - Andrejo; Nataša Belšak, Volkmeijeva 7 - Tamaro; Marjana Kovačič, Lešje 17 - Anito; Rozalija Vrhovšek, Nova vas n. h. — dečka; Marija Pišek, Cirkovce 68 b - Leona; Ana Rižnar, Rotman 14 — Ivana; Štefka Zagoranski, Zg. Lesko- vec 10 a - Andrejo; HedvDca Mere, Hrvatski trg 1 - Anito; Dragica Košti, Precetinci 15 - "Simona; Cveta Br^ez, Hrvatski trg 4 - Miha; Jožica Dimovski, C. M. drevored 11 - Aleksandro; Elizabeta Koreiijak, Kidričevo 13 - Francija; Alojzija Bratušek, Prvenci 7 - dečka; Angela Fakin, Majšperk - deklico; Jožefa Gajzer, Zg. Pristava 38 - dečka; Milena Toplak, Že tale 13 - Vesno; Angela Bednjički, Bednjica 39 - Mladena; Marija Munda, Tmovci 5 Ormož - deklico; Marija Kujec, Mala vas 13 - deklico; Marija Travnikar, Zupančičeva 4 - dečka; Ana Fingušt, Lovrenc 15 - Stanka; Katarina Kokol, Hlaponci 27 - Zdenka; Olga Voglar, Formin 12 - Zlatka; Elizabeta Šegula, Hlaponci 45 a - Vladimira; Katarina Dreven- šek. Majski vrh 6 - Metko POROKE: Valter Donik, Pi vola 21 in Marija Peršuh, Pleteije 37; MUan Majcen, Mezgovci 73 in Justina Markovič, Borovci 7; Franc Lazar, Kicar 92 in Marija Vorih, Kicar 126; Janez Bezjak, Radlje ob Dravi 52 in Štefanija Zemlak^ Radlje ob Dr. 52; Janko Bedenik, Zetale 42 in Milena Žerak, Že tale 19; Jožef Kvar, Velenje, Šaleška 19 in Ida Podhost- nik, Juršinci 26; Hemik Majcen, PošteIjska 16, Maribor in Štefanija Medved, Brestanica, Ročna 22; Franc Terbuc, Središče ob Dravi 177 in Darinka Mikša, Dornava 65; Ferdinand Janžekovič, Gajevci 13 in Marija Turk, Gerečja vas 54; Milan Zupanič, Mlinska 16 in Ida Kozo- derc, Kidričevo 82 b, Franc Horvat, Miklošičeva ul. 10, Ptuj in Sonja Kupšič, Ptuj, Miki. ul. 10; Franc Fišinger, Bukovci 114 in Angela Vrtič, Bukovci-74; Rajko Koletnik, Dravinjski vrh 22 in Srečka Amuš, Štrafelova 6, Ptuj; Bogdan Kovač, Krempljeva 9, Ptuj in Ana Cigan, C. Olge MegHčeve 27; Ignač Kšela, , Dornava 80 in Terezija Štrbal, ! Dornava 80. UMRLI SO: Ivan Beranič, Zg. Jablane 2, rojen 1905, umrl 2.8. 1972; Bratušek - deček. Prvenci 7, rojen in umrl ,27.7. 1972; Maijeta Ranfl, roj. 'Turnk leta 1912, Placarovci 15, umrla 31. 7. 1972; Ivana Macun, Rogoznica 37, roj. 1904, umrla 23. 7. 1972; Ivan Riznar, Rotman 14, roj. 1972, umrl 25.7. 1972; Janez Levičnik, Mestni trg 54, roj. 1906, umrl 27. 7. 1972; Dragotin Rajh, Martinuševec 27, rojen 1924, umrl 26. 7. 1972; Antonija Kešpertf Majšperk 12, roj. 1896, umrla 22. 7. 1972. 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 14. avgusta 1972 KAM? Pri vašem ogledu mesta PTUJA, mesta z znamenitimi kulturno zgodovinskimi spomeniki, vključite v vaš program tudi obisk naših trgovskih lokalov. SODOBEN BLAGOVNICA NAKUPNI CENTER: PANONIUA — na 3800 m^, vse za vas in vaš dom — prodaja blaga vseh strok — lasten parkirni prostor — dostava na dom — bife pepsi-bar, topla jedila, 120 sedežev PRIČAKUJEMO VAS! VELETRaOVINA Poslovna enota IPI panonija Mercator PTUJ, Osojnikova 1 DIJAŠKI DOM PTUJ OBJAVLJA prosto delovno mesto KV kuhairice za nedoločen čas. Pogoj: končana gostinska šola — smeir: kuhar-ica. Prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po ob- javi z dokazilom o strokovnosti in življenjepisom na naslov Dijaški dom Ptuj, Prešernova ul. 29. obesil se je V noči od 3. na 4. avgust je ob približno 21. uri F. K. napravil samomor z obešenjem. Pokojni je pred 2 letoma preživel hujšo prometno nesrečo, ki mu je zapu- stila težke posledice na živčevju. Od takrat je taval okrog in največ časa preživel pri gostilničaiju Svenšku v Selah, doma pa je zapustil ženo z otroci. S.S. kraja v zaklenjenem stanovanju V času od 1. do 4. avgusta 1972 je neznanec odnesel iz stanovanja Ivana Pergeija iz Miklošičeve ul. 3 v Ptuju večjo vsoto denarja. Na skrivnem mestu je našel ključ od stanovanja in si tako privoščil krajši obisk, ko lastnika ni bilo doma. Ko je odhajal, je stanovanje sp zaklenil, še prej pa pospravil i seboj. Čeprav je skrbno zabiš sledove, so mu organi milice žei sledi. S.! 50 bistri cano v na triglav Ob 50. letnici Planinskega drusf IMPOL Slov. Bistrica bo mladinJ odsek in alpinistični odsek te| društva organiziral v soboto, 2 avgusta 1972 in nedeljo, 27.8.' dvodnevni izlet Bistričanov i Triglav. To je po več letih prvi množii izlet Bistričanov na najvišji vih Jugoslaviji. Vsled tega je zbui predvsem med mlajšimi ob^J vehko zanimanje. ZAVARUJTE SEBE IN VASE PREMOŽENJE PRI ZAVAROVALNICI „SAVA"! Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pisairna v Ptuju: Krempljeva ul. 8, tel. 77-028. jplJlK — ČETRTEK, 10. avgusta 1972 STRAN 15 progi brolci, želin van fsen en lep ordrov. Majpret van moren povedati, da ■es, gdo van jas to pišen, ne gre ki pač pa lepo sunce sveti. Mislim, L je to joko pomembna vest, ki van še letos nesen moM napisati, (gačik se mon čista dobro, samo rin za hujdiča. Fsoki den delan ^ črna živina od sunčnep vzhoda I do zahoda. Pa saj ven, da se van s B čista nič ne pritožin. Poglednimo, kaj nan je napisa linzov Jurek, ki se nan je predstava I to en prejšnji tjeden. Dober den Lujzek želin tebi no fsen gospodon, ki v inclarijah sedijo no tovarišon, ki tuge stvari spocijajo. To sen šteja v edniku, kak ma toti naš list dobre rolce. 13. julija je v malih oglosih ialo: Iščen stanovanje v Ptuju ali kolici, posodin večjo vsoto denarja tez obresti . ." Lujs, takoj mi ošli naslov totega človeka. To bi io nekaj za mene, saj man forf iprej prozno mošjo^ no lukjo v tpi. Jas sen se odloča, da mo si ireda poleg bajte en prizidek, v eren de soba za razvoj kmečkega irizma, pa bi mu lehko odstopa )lo lukjo, če mi posodi enih por dUjončkov za dograditev . . Veš Lujzek, skoro fsoki den oslušan radio no vremensko ^ved. Skoro vsoki den čujen: mes do plohe z nevihtami. Nevihte ridejo, da pa bi z lufta padna ikšni ploh pa še se do zdaj neje pdilo. Lujzek no drogi brolci Tednika, itos je boj mokro leto pa nas je losti tokih, ki smo prehlajeni no nas liž boli. Tudi mene tota zadeva )ko hujdo montra. To en den sen se odprava na Ptuj k dohtari^ da bi mi poveda, kak je z mojim krizon. V mesti sen sreča enega pajdoša pa sen mu potoža mojo montro. Pa veš kaj mi je rek: ,,Lujs, če te boli križ, si je to pač najlaži ozdroviti. Namesto križa, si daj vzidati kapelo, pa de zadeva rešena." To je fse lepo no praf, samo zdaj nemren nigi dobiti tokšnega zidora, ki bi mi toti kšeft vredik zrihta. Pa še to ti mon povedati. Moja hčer se je začela nekak opasno rediti. Dugo sen šdondira, kaj za en beteg se je je lota. Nazodjo je mogla iti v špitol no nan je prinesla domu froca. Jas sen jo na vse mile viže spitova, kdo je atek pa mi boga revica neje htela povedati. To je šlo tak daleč, da je prišla zadeva v zvezi z očetovstvom na sodišče. Sodnik je pita: Mamica, povejte, gdo je oca vašemi otroki? " Hčer bla je tiho kak, da bi mutasta bila. Sodnik jo je spitova še dale. Pa nič. JaSj ki sen bija tudi na razprovi sen si ze misla, da je moja hčer čista brez jezika no prestrošena. Te pa je le rekla: „Ja gospod sodnik, ce bi vi en krožnik fižole pojedli, bi vedli od kere van je prdec vujša? " S ten bla je razprova končona, moja hčer pa si še gnešji den ateka za svojega otroka išče. Za gnes naj bo zadosti. Fse vas lepo pozdrovla Ganzov Jurek. Jurek,serbus Najpret praf lepa hvala za tvojo pismo. Zlo mi je žal, da se je tak hujda zadeva zgodila s tvojo hčerko. Pa kaj si češj^to se na sveti fse zgodi. Malo se mi čudno zdi, da nesi takoj veda, kaj je s tvojo hčerjo, kdo se je začela debeliti. In zdaj, gdo je atek. Jurek, jas ti po pravici pover^ da jas nesen, saj za tokšni kšeft vec nesen sposoben, eno pa je zagvišno, da tvoja hčer neje od svetega duha spočela. Malo pozvedi po vesi, kerega moškega je tiste den, gdo je hčer v bolnici rodila — najbolj šrajfalo. Gdo je to pred leti v bila na porodnem oddelki v Ptuji sosidova Jula, sen si jas misla, da de me vrag vzeja. Tak me je zvijalo no montralo, ke sen že misla, da man samega hujdiča v sebi. Njen mož Juža pa si je okoli voglof fucka. Te pa srečno no dobro se mejte. Vaš Lujzek ladijski prcaram NEDELJA, 13. avgusta 4.30-8.00 Dobro jutro; Poročila — vmes bo 5.00 Poročila; 5.30 Na izletu; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kroni- ka; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetij- ske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Po- ročila-Današnji radijski in TV spo- red; 8.05 Veseli tobogan; 9.00 Poro- čila; 9.05 Koncert iz naših krajev; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi bor- be in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo; vmes ob 11.00-11.20 Po- ročila; 13.00 Poročila; 13.15 Obve- stila in zabavna glasbaj 13.30 Repor- taža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Veliki zabav- ni orkestri; 14.30 Humoreska tedna; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 16.00 Radijska igra; 16.51 Glasbena medigra; 17.00 Poročila; 17.05 Športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Godala; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni noktumo; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj na- slednji spored: 4.30—8.00 Dobro jutro; Poročila — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP;6.oo Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacija^ 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Današnji radijski in TV spored; 7.45 EP; PONEDELJEK, 14. avgusta - 14.00 Poročila; 14.10 Ljudske pe- smi sveta; 14.30 Poslušalci čestitajo 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme vi; 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Melodije mojstrov lahke glas be; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orke strom Leon Young; 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Popevke in plesni ritmi; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Maksa Kumra; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.00 Poro- čila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Po- pevke; 24.00 Poročila; TOREK, 15. avgusta - 14.00 Poročila; 19.10 Od melodije do melodije; 14.40 Na poti s kitaro; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in od- mevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Richard Strauss: Sklepni pri- zor opere „Saloma"; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Folyd Cramer; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Pevka Irena Kohont; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Janeza Jeršinovca; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.30 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 PoročUa; 23.05 Li- terarni nokturno; 23.15 Iz glasbenih izpovedi Matija Bravničarja; 24.00 Poročila. SREDA, 16. avgusta - 14.00 Po- ročila; 14.10 Skladatelji Glasbene matice in Novih akordov; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital klarineti- sta Valterja Petriča in oboista Matja- ža Bajca; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Les Baxter; 17.00 Poro- čila; 17.10 Glasbeno popotovanje; 18.00 Poročila; 18.15 Za vas; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Simfonični orke- ster RTV Ljubljana; 21.10 Lepe melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literar- ni nokturno; 23.15 Pevci zabavne glasbe; 4.00 Poročila. ČETRTEK, 17. avgusta - 14.00 Poročila; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Ansambel Atija Sossa; 14.45 Mehur- čki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Sopranistka Felicia Weathers; 16.00 Vrtiljak; 15.40 Orkester Oscar Peterson in Buddy de Franco; 17.00 Poročila; 17.10 ^Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Orgle v ritmu; 18.30 Kasetna pro- dukcija RTV Ljubljana; 18.45 Podli- stek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00^ Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Z naših baletnih odrov; 23.00 Pri tujih radijskih postajah; 23.30 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 18. avgusta - 14.00 Po- ročila; 14.00 Poročila; 14.10 Kon- cert za mladino; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Georga Melachrino; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poro- čila; ^8.15 SignaU; 18.50^ Klavir v ritmu; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 S fanti treh dolin; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pesmi in plesi naro- dov; 20.30 Top pops; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.00 Poro- čila; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.00 PoročUa; 23.05 Li- terarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila; SOBOTA, 19. avgusta - 14.00 Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo po Ji^oslaviji; 14.55 EP; 15.00 Do- godki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz opusa Jana Sibeliusa; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Or- kester madžarske RTV; 17.00 Poro- čila; 17.00 Gremo v kino; 17.50 Ansambel Jožeta Privška; 18.00 Po- ročila; 18.15 Iz operetnega sveta; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Mihe Dovžana; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V soboto zvečer; 21.05 Zabavna radij- ska igra; 22.00 Poročila; 22.20^ Za naše izseljence; 23.00 Poročila; 23.05—01.00 V novi teden; vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. ieizkušenost v hitrost lotrovala nesreci 6. avgusta 1972 se je zgodila »ometna nesreča na Poljski cesti Tumišču. V nesreči se je ena iseba huje in ena lažje telesno »osTcodovala, materialna škoda pa Naokrog 1.20 din. Do nesreče je prišlo, ko je voznik Jiotornega kolesa brez registracije in ovoljenja Alojz Lajnščak iz ?o- "ega pri Vidmu pripeljal po Poljski "sti oz. iz smeri Tumišča proti ustnemu logu. Na vozilu je imel »potnika Janeza Špraha iz Po- ifrežja, učenca 7. razreda osnovne lole. i ^ nepreglednem ovinku mu je proti pripeljal traktor MB-184-08 prikolice, ki ga je upravljal i^in Zupanič iz Z^ebške ceste Paradi prevelike brzine, vožnje po ■ ^ strani in neizkušenosti, se je ^Jnščak zaletel s prednjim delom motornega kolesa v prednjo os. Sprah je dobil težke telesne ^Skodbe - zlom noge pod kole- Lajnščak pa lage poškodbe. S.S. Nudis^ imajo tudi okrepčevalni- ■ Gost vznemirjen opazi, da ^«kaiju lica vedno bolj zatekajo in . sočutno pozanima, če ga mogoče "JO %bje. „0h, ne," zamomlja Sto Toda kam pa naj sicer P^^^m napitnino? " UPOKOJENCU Kakor se vedno več aktivnih delavcev odloča za varčevanje z osebnimi dohodki s pomočjo hranilnih knjižic, tako je tudi vaša pokojnina najkoristneje uporabljena, če jo prejemate na svojo hranilno knjižico. Denar vam je vedno na voljo, je zanesljivo shranjen in z vsakim dnevom se obrestuje po 7,5 % letno. Z nakazovanjem pokojnine na hranilno knjižico koristite sebi in pomagate skupnosti pri reševanju stanovanjskih in drugih zadev, V prihodnjih dneh boste prejeli obrazec, s katerim boste sami dovolili nakazovanje pokojnine na hranilno knjižico. Čimveč bo upokojencev, ki se bodo odločiU za hranilne knjižice, toliko več kreditov bo na voljo občanom in drugim in toliko hitreje bomo lahko reševali lokalne potrebe. Poskrbeli bomo, da boste denar lahko dvigali brez čakanja. Pričakujemo, da se boste v veUkem številu odločih za hranilne knjižice in vas pozdravljamo kot bodoče varčevalce pri naši banki. KREDITNA BANKA PTUJ - poslovalnica Kidričevo — Mestna hranilnica Ptuj 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. avgusta 1972 NEDELJA, 13. avgusta - 9.40 Pet minut po domače; 9.45 Kmetijski razgledi; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otro- ška matineja; 11.50 Mestece Peyton; 12.50 TV kažipot; Nedeljsko popoldne: — 17.45 Sinovi Katty Elder; 19.40 Risanke; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Ko nisem bil več vojak; 21.15 Štih in pesem; 21.30 Športni pregled; 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 14. avgusta: - 18.15 Obzornik; 18.30 Kremenčko- vi; 18.55 Mozaik; 19.00 Zdravo, mladi; 19.45 Kratek film; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Lessing—Obradovič: Damon; 21.30 Kulturne diagonale; 22.10 Poročila; 22.20 Šahovski komentar TOREK, 15. avgusta - 18.15 Obzronik; 18.30 ^ M. Jezernik: Medvedov godrnjavček; 18.50 Mo- zaik; 18.55 Gostje slovenske popev- ke 72; 19.20 Kozara; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Voz na Dunaj; 21.55 Labodje jezero; 22.40 Poročila. SREDA, 16. avgusta - 18.30 Sebastijan in Mary Morgane; 18.55 Mozaik; 19.00 S kamero po svetu; 19.30 Naši operni pevci; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 V Brancati: Rafaele; 21.30 Nova Gvineja; 22.00 Poročila; 22^,05 Šahovski komentar. ČETRTEK, 17. avgusta - 18.15 Obzornik; 18.30 Gospod Piper; 19.00 Mozaik; 19.05 Črni svet živali; 19.30 Jugoslovanska; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Olimpijska bakla na poti v Muen- chen; 20.53 3-2-1; 21.00 Nogo- met Sarajevo:Real; 22.45 Vohuni agenti, vojaki; 23.15 Poročila. PETEK, 18. avgusta - 18.15 Obzornik; 18.30 Veseli tobogan; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Slavolok zmage; 22.35 Poročila; 22.40 Šahovski I komentar. SOBOTA, 19. avgusta - 17.45 Kmečka ohcet; 18.15 Obzornik; 18.30 V deželi klobukov; 18.55 Živalski vrt; 19.20 Mozaik; 19.25 Usodno nebo; 19.55 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Charles Aznavour v Olimpiji; 21.35 Na poti k zvezdam; 21.55 MOj prijatelj Toni; 23.05 Poročila. MAJHNO POSESTVO (2 ha) na lepem in sončnem kraju ugodno prodam. Ivanka Dolinšek, Gabernik 21, Zg. Polskava. IŠČEMO ŽENSKO za čuvanje eno- letnega otroka. Vprašajte v upravi. KUPIM VEČJO, dobro ohranjeno krušno peč. Lojze Milošič, Mali Okič 45, p. Cirkulane. PRODAM dva kaktusa s cvetom limonine in oranžne barve. Naslov v upravi lista. HČERKO, staro 4 mesece dam v varstvo dobri in čisti^ družini, po možnosti v Ptuju. Plačam dobro v dinarjih ali devizah. Pišek, Lackova ul. 2, od 15. ure naprej. PRODAM puhalnik s premerom cevi 40 cm in novi 7,5 kv elektromotor. Veselič, Borovci 15. NUJNO potrebujem zdravo in po- šteno gospodinjo. Ostalo po dogovo- ru. Naslov v upravi. KUPIM enodružinsko hišo, odlično ohranjeno, z vrtom, vseljivo v bližini župnijske cerkve. Kati Mulej, 63232 Ponikva 56. MLAJŠI MOŠKI išče sobo. Naslov v upravi. Za 20 mesecev staro punčko iščem varstvo dvakrat tedensko dopoldne, dvakrat tedensko popoldne po 6 ur. Ženska, ki ljubi otroke iz okolice Ptuja, naj se oglasi po tel. št. 77381 ali 77177, ali osebno. Naslov v upravi lista. MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo po možnosti s soupora- bo kopalnice v Ptuju ali bližnji okolici. Milena Bedenik, Ptuj, Trg mlad.brig. 2. PRODAM ZIDANO HIŠO z manj- šim vinogradom in sadovnjakom v Grajenščaku pri Ptuju. Hiša je oddaljena od Ptuja 7 km v smeri Maribora in je primerna tudi za vikend. Informacije dobite pri Genovefi Jakolič, Krčevina pri Vurberku 91. svečana seja so ptuj v rogoznici (Nadaljevanje s 1 strani) visoko priznanje tudi zahvalil in obljubil, da bodo nekdanji borci tudi vnaprej tako aktivno sodelovali kot med NOB. O podelitvi plaket sodelavcem Slovenskogoriške čete je spregovoril Franjo Rebernak, ki je povedal, da je komisija za odUkovanja na svoji seji 4. avgusta sklenila podeliti ta visoka priznanja naslednjim prežive- lim borcem: Katici Carh, Jožetu Cehu, EUci Dolenc-Štrafelovi, Olgi Ceh, Ani Gabrovec, Mariji Kolar-Lackovi, Nežiki Kramberger, Milanu Lacku, Štefki Lačen, Heleni Lovrenčič, Mariji Osojnik, Cvetku Panterju, dr. Franu Rakušu, Matiji Pravdiču, Ivanu Toplaku, Mariji Toplak, Francu Vodi in Janezu Zeleniku. V 6. - zadnj točki dnevnega reda so določiU delegacijo, ki je odšla k spomeniku SlovenskogoriŠce čete v Mostju in položila predenj venec. Delegacijo so sestavljali: Zdravko Turnšek, kot odbornik SO Ptuj, Cvetko Panter, Feliks Bagar, Franc Tetičkovič, Simon Pešec in Zvone Masten. S tem je bila svečana seja končana in po otvoritvi asfalta in vodovoda ter po mimohodu gasilskih enot so vsi udeleženci seje odšli pred rojstno hišo Jožeta Lacka v Novi vasi, kjer se je nadaljevalo srečanje nekdanjih borcev. Pripravili so tudi krajši kulturni program, ki je popestril zborovanje. S. S. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14. Oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Ptuj razpisuje po določbah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) JAVNI NATEČAJ za prodajo hiš in zemljišča družbene lastnine. 1. Prodaja se hiša in zemljišče družbene lastnine: v Mejah št. 14, obstoječe iz: a) stanovanjske hiše s 3 prostori v izmeri 35 m^, stoječa na pare. št. 7/1 k. o. Meje, katere izklic- na cena je 4,900 din b) gospodarsko poslopje v izmeri 24 m^, katerega izklicna cena je 1.100 din c) zemljišče, obstoječe iz pare. št. 71/1 stavbišče, 25 vinogirad, 24 pašnik, 22/2 sadovnjak, 22/1 njiva, 21 travnik, 20 gozd in 323/94 gozd v skupni izmeri 1,2014 ha, katerega izklicna ce- na je 9.707 din Skupna izklicna cena za celotno posestvo je 15.707 din 2. V Kungoti št. 55, obstoječe iz: a) dela stanovanjske hiše z 2 sobama in kletjo v izmeri 54 m^, katere izklicna cena je 22.095 din b) gospodarsko poslopje v izmeri 45 m^, katerega izklicna cena je 8.080 din c) zemljišče obstoječe iz pare. št. 161 stavbišče, 19/60 njiva, 19/63 njiva in pare. št. 19/64 trav- nik v skupni izmeri 1,1192 ha, katerega izklic- na cena je 14.344 din Skupna izklicna cena za celotno posestvo je 44.519 din 3. Javni natečaj je ustni in bo v petek 25. avgusta 1972 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 23/1. Interesenti morajo eno uro pred pričetkom predložiti potr- dilo o vplačilu varščine in sicer za posestvo pod I v višini 1.500 din, za posestvo pod II pa v višini 4,500 din, ki jo je treba nakazati na račun komu- nalnega sklada občine Ptuj št, 524-652-9-041. 4. Posestva bodo oddana najboljšemu ponudniku, kateri mora izlicitirano odškodnino plačati v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisanim na- tečajem lahko dobite na oddelku za upravno pravne zadeve Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 29/11, ^ Oddelek za upravno pravne zadeve Pianist Artur Rubinstein je nekoč menil: „Vsi glasbeniki bi morali imeti hčerke. Sinovi rečejo s prizanesljivim smehljajem: Očka je že fejst fant, pa seveda malce čez les. Hčerke ga razumejo in občudujejo! Nagonsko vedo, da ostane umetnik do konca svojih dni velik otrok."