Rodna Velic ˇkovska: Glasbeni dialekti v makedonski tradicionalni obredni pesmi LenËe Nasev Univerza Goce DelËev v Štipu, Makedonija, Fakulteta za glasbeno umetnost lence.nasev@ugd.edu.mk Povzetek V besedilu bomo prikazali tri knjige: Glasbeni dialekti v makedonskem tradicionalnem ljudskem petju – obrednem petju (Muzičkite dijalekti vo makedonskoto tradicionalno narodno peenje – obredno peenje, 2008), Kartografiranje in arealna raziskovanja v etnomuzikologiji (Kartografiranjeto i arealnite istražuvanja vo etnomuzikologijata, 2009) in Makedonsko tradicionalno petje – hrestomatija z melopoets- ko analizo (Makedonsko tradicionalno peenje – Hrestomatija so mel- opoetska analiza, (2012) makedonske etnomuzikologinje dr. Rodne Veličkovske. Vse tri knjige so zasnovane na empiričnem gradivu, zbranem pri terenskih raziskovanjih na ozemlju Makedonije od leta 1952 do danes. V njih so izpostavljena načela zapisovanja različnih oblik glasbenofolklornih dialektov v makedonskem tradicionalnem obrednem petju. Ključne besede: glasbenodialektne specifike, kartografiranje, funk- cionalni pomen petja Abstract In the following paper we present three books: Musical Dialects in Macedonian Traditional Ritual Folk Singing – Ritual Singing (2008); Map-making and Aereal Surveys in Ethnomusicology (2009) and Macedonian Traditional Folk Singing – Chrestomathy with Melo- poetic Analysis (2012), written by Macedonian ethnomusicologist Rodna Velickovska, PhD. The books are based on empirical material that was collected during field research in the Republic of Macedonia from 1952 until today. They highlight the principles of recording di- verse forms of folk music and dialects of Macedonian traditional folk ritual singing. Keywords: musical-dialectic specifics, map-making, functional mean- ing of singing Od prejšnjega stoletja pa vse do naših dni se je z razvojem in širitvijo etnomuzikologije kot znanstvene panoge na ozemlju Makedonije ukvarjalo veliko makedonskih in tujih melografov in raziskovalcev. 1 Zbirali in zapisovali so glasbeno folkloro in 1 Med makedonskimi so Todor Gavazov, Aleksandar Konev, Georgi L’žev, Todor Netkov, Ivan Klinkov, Josif Češmađiev, Pančo Mihajlov, Dobri Hris- veliko prispevali tudi k razvoju teorije in metodologije kot nuj- ne podlage za razvoj te znanosti. tov, Kosta Crnušanov, Živko Firfov, Vasil Hađimanov, Aleksandar Linin, Gorgi Smokvarski, Dragoslav Ortakov, Trpko Bicevski, Gorgi Gorgiev, Bo- rivoje Đimrevski, Rodna Veličkovska idr., med tujimi pa Miloje S. Milojević, Vladimir Đorđević, Miodrag Vasiljević, Ludvig Kuba, Nikolaj Kaufman, Birte Trerup, Suzana Cigler idr. 59 Etnomuzikološki kotiËek 58 60 Z svojim značilnim strukturno-metodološkim pristopom se dr. Rodna Veličkovska enako loteva osmišljanja koncepta vseh treh knjig: v splošnem pa je struktura vsake od njih razmejena na dve zaokroženi celoti. V prvi celoti avtorica s formalno, funkcionalno in strukturno analizo teoretično rekonstruira pojave in procese, ki se odvijajo v okviru tradicionalnega ljudskega obrednega petja. Prav tako pojasni tudi specifiko obstoječih pojavnih oblik folklornega izražanja v nedavni preteklosti in danes. Deli prve celote so vedno zaokroženi s sklepom, povzetkom v angleščini in bibli- ografijo virov. V drugi celoti figurirajo priloge z notnimi in besedilnimi pri- meri pesmi, z zemljevidi ozemeljske razširjenosti treh glavnih dialektov v makedonskem tradicionalnem ljudskem petju, s slovarjem manj znanih besed makedonskih govornih vzorcev, registri pesmi in ilustracijami. Pod notnimi zapisi pesmi so podane informacije o številki magnetofonskega zapisa, kraju, regiji, letu snemanja, pevcih, snemalcu, dešifrantu, melografu. Glede na vsebino besedila je podan tudi kratek zapis o tem, v katerem delu leta oziroma ob kakšni priložnosti se poje pesem. 1 Glasbeni dialekti v makedonskem tradicionalnem ljudskem petju – obrednem petju /MuziËkite dijalekti vo makedonskoto tradicionalno narodno peenje – obredno peenje/ Prva knjiga (2008) obsega 261 strani. Prvi del (str. 11–128) sestoji iz poglavij Glasbeni dialekti (Glasbeni in jezikovni dialekti in problem njihovega prekrivanja ali neprekrivanja), Makedonski glasbeno-folklorni dialekti (Zgodovinski razvoj in stanje danes), Glasbeni dialekti v makedonskem tradicio- nalnem ljudskem petju – obrednem petju (Regionalna klasifi- kacija), Strukturno-kompozicijske zakonitosti tradicionalnega ljudskega obrednega petja, Sklep, Summary, Bibliografija. Kot posebno pomembno izpostavljamo med makedonskimi etnomuzikologi dr. Rodno Veličkovsko (vas Gorobinci, Sv. Ni- kole, 20. 2. 1955). Po končani Srednji glasbeni šoli Ilija Niko- lovski - Luj v Skopju (1975) je nadaljevala z izobraževanjem na Fakulteti za glasbeno umetnost v Skopju, kjer je leta 1979 diplomirala na inštrumentalnem oddelku flavta. Dejavnost dr. Veličkovske, povezana z glasbeno folkloro kot poklicno usmeritvijo, se začne na Inštitutu za folkloro Marko Cepenkov v Skopju, kjer se je zaposlila kot strokovna sodelavka melografinja vokalne ljudske glasbe na oddelku za ljudsko glas- bo. Željo po širjenju in dopolnjevanju znanstvenih spoznanj s področja etnomuzikologije je uresničila s podiplomskim štu- dijem na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu – Katedra za muzikologijo in etnomuzikologijo, kjer je magistrirala s temo Žanjiško petje v Makedoniji (1999). Plodno študijsko pot je sklenila leta 2006 z zagovorom doktorske disertacije; magis- trski in doktorski študij je opravljala pod mentorstvom prof. dr. Dimitrija O. Golemovića. Leta 2000 je bila v rangu asistenta izvoljena na delovno mesto raziskovalka vokalne ljudske glasbe s ponovno izvolitvijo leta 2004. Leta 2007 je pridobila naziv znanstvena sodelavka, leta 2010 pa naziv višja znanstvena sodelavka na delovnem mes- tu raziskovalka vokalne ljudske glasbe. V okvirih te svoje de- javnosti je kot dolgoletna raziskovalka na Inštitutu za folkloro Marko Cepenkov v Skopju zabeležila več kot 13.000 melograf- skih zapisov. V tej znanstveni ustanovi je dejavna tudi kot pro- fesorica več predmetov na podiplomskem doktorskem študiju folkloristike, kot so duhovna kultura, etnomuzikologija, etno- organologija in folklorne manifestacije. Od leta 2010 naprej svoja znanja kot honorarna profesorica predaja tudi študentom etnokoreologije na Fakulteti za glasbeno umetnost Univerze Goce Delčev v Štipu. V tem prikazu bomo poskusili osvetliti del znanstvenega opusa dr. Rodne V eličkovske ter iz njenega bogatega ustvarjanja izpo- staviti tri njene knjige, ki so rezultat raziskovalne dejavnosti in so povezane z njeno doktorsko disertacijo Glasbeni dialekti v makedonskem tradicionalnem ljudskem petju – obrednem petju (Fakulteta za glasbeno umetnost Beograd; komisija: dr. Dimit- rije Golemović, dr. Dragoslav Dević, dr. Olivera Vasić, dr. Nice Fracile in dr. Vesna Mikić; zagovor 20. 12. 2006). Podatek je naveden tudi v uvodih omenjenih knjig. Prvi dve knjigi (Veličkovska, 2008 in 2009) je založil Inštitut za folkloro kot del makedonske ljudske ustvarjalnosti (Ljudske pesmi, Knjiga 17 in Knjiga 18), izid je financiralo Ministrstvo za izobraževanje in znanost Republike Makedonije; tudi tretjo knjigo (2012) je financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Makedonije, založila pa jo je založba Maska. V kratkih uvodih omenjenih knjig avtorica poudarja, da so vse tri zasnovane na gradivu, zbranem pri terenskih raziskovanjih na ozemlju Makedonije od leta 1952 do danes. 61 Etnomuzikološki kotiËek hovo detajlno razmejevanje in pojasnjevanje gradi dr. Rodna V eličkovska jasno predstavo o določanju glasbenih dialektov in njihovih podrobnosti kot posebnega pojava v makedonskem tradicionalnem petju. V tretjem poglavju je nazorno predstavljena ozemeljska raz- prostranjenost glasbenih dialektov v makedonskem obrednem petju, izdelana in adaptirana po dialektnem zemljevidu Boži- darja Vidoevskega (1997). Tu je prvič obrazložena definicija pojma areal, kot »širše ozemeljske enote, v katero spadajo po- sebne regije oziroma področja« (str. 62). Izločene in določene so tri osnovne skupine glasbenih dialektov v makedonskem tradicionalnem petju, in sicer zahodna, jugovzhodna in sever- na, s trinajstimi poddialektnimi tipi. Zahodni areal je razdel- jen na dve glasbenodialektni skupini: osrednjo in periferno. V osrednjo regionalno skupino spadajo skopsko-veleška, prilep- sko–bitolska in kičevsko-poreška, v periferno pa gorno-pološ- ka, rekansko-debarska (»mijaška«) in ohridsko-prespanska. V jugovzhodni regionalni skupini izstopajo maleševsko-pijaneš- ka, štipsko-strumiška, tikveško-mariovska, dojransko-gevge- lijska, medtem ko k severni prištevamo skupine: severno-po- loško selska, skopsko-črnogorska, kumanovsko-kratovska, ovče-polska in kotorlaška. Dr. Veličkovska je te razmejitve oblikovala na podlagi pevskih tipov posameznih medrazmerij: med verzi, ritmičnimi deli, ornamentiko, pesmimi z značilno maniro petja (enoglasno in dvoglasno). V četrtem poglavju govori dr. Veličkovska o strukturno-kom- pozicijskih zakonitostih tradicionalnega obrednega petja. Ob tem izloča in pojasnjuje dve najpomembnejši sestavini, ki premo vplivata na strukturo pevskega tipa: metroritmično in melodijsko-sozvočno komponento. S tem je zaokroženo ugo- tavljanje arealne razprostranjenosti makedonske tradicionalne glasbene kulture, izpeljano na podlagi sistemizacije in analize gradiva, zbranega prav s ciljem ugotavljanja glasbenodialekt- nih tipov v tradicionalnih obrednopevskih oblikah. Kratkim sklepom v makedonščini in angleščini sledi bibliogra- fija, v kateri je naštetih 119 enot – virov, po katerih so povzeti podatki. Drugi del (str. 129–261) vsebuje pet poglavij: Napevi in poet- ska besedila v makedonskem tradicionalnem obrednem petju, Zemljevidi, Slovar manj znanih besed in dialektizmov v bese- dilih pesmi, Registri, Ilustracije (ponazoritve). V prvem poglavju je obdelanih 181 pesmi kot najreprezenta- tivnejših notnih in besedilnih primerov s ciljem določanja glas- benih posebnosti, značilnih za posamezne kraje v Makedoniji (ki so podrobno pojasnjeni v prvem delu). Med njimi je dr. V e- ličkovska melograf kar 159 pesmi. V drugem poglavju so priloženi štirje zemljevidi, in sicer ze- mljevid ozemeljske razprostranjenosti v makedonskem tra- dicionalnem petju (zahodni, jugovzhodni in severni glasbeni V prvem poglavju so razložene veljavne razlage in opredelitve terminov dialekt in glasbeni dialekt. Dr. Rodna Veličkovska sprejema definicijo, da »je treba pod pojmom glasbeni dialekt razumeti celovitost značilnih struktur pesmi, njihove metrorit- mične, melopoetske in druge značilnosti na danem ozemlju, upoštevaje tudi specifične lokalne inačice pesmi, znanih na področju določenega dialekta (pa tudi zunaj njega), kot tudi navzočnost (ali odsotnost) značilnih tipov pesmi ali žanrov pesmi v danem dialektu« (str. 12). Pri razlaganju podobnos- ti z govornim dialektom Veličkovska – na podlagi ugotovitev Asima Peca (1985) – pojasnjuje, da sta tako govorni kot glas- beni jezik proizvoda družbe, ki živi, se razvija in je izpostavlje- na različnim spremembam. V tem poglavju nam razkriva, da bo samo skozi sistematično proučevanje glasbenih dialektov v tradicionalnem ljudskem petju (obrednem petju) na ozemlju Makedonije moč razsvetliti njihov nastanek, razvoj in glasbe- noslogovne posebnosti ter tako ustvariti znanstvena merila za njihovo razmejevanje. Drugo poglavje se začne s kratkim pregledom makedonskih in tujih raziskovalcev in melografov, ki so prispevali k ohranitvi in uveljavitvi makedonskega glasbenega folklornega zaklada. Ob tem dr. Veličkovska navaja kratke življenjepisne podatke in informacije o delih, za katera meni, da pomembno prispe- vajo k razvoju etnomuzikologije. Med etnomuzikologi, katerih študije so vsaj delno razsvetlile problematiko glasbenodialekt- ne specifike tradicionalnega petja, izpostavlja Birthe Trearup, 2 Susanne Zigler 3 in Gorgija M. Gorgieva. 4 V nadaljevanju poda podroben pregled teoretskih in metodoloških problemov, ki nastajajo pri proučevanju glasbenih dialektov v makedonskem tradicionalnem podnebju, in sicer definiranje pojma ljudska pesem, določanje vloge oziroma funkcije pesmi v življenju ljudi, ugotavljanje značilnosti pesmi po žanrih in tipih v tradi- cionalnem petju in njihova sistemizacija, določanje glasbenih dialektov v makedonskem tradicionalnem (obrednem) petju in njihove specifike (regionalna klasifikacija). Med njimi zav- zema osrednje mesto delo Ugotavljanje značilnosti pesmi po žanrih in tipih v tradicionalnem petju in njihova sistemizacija, v katerem je opravljena delitev in podrobno proučevanje žen- ske obrednosti in oblik petja med posameznimi prazniki (kot del koledarskega obrednega kompleksa), in sicer v razdelkih Božični obredi in pesmi, Vodičarski obredi in pesmi, Lazarski obredi in pesmi, Velikonočni obredi in pesmi, Jurjevski obredi in pesmi, »Dodolske« in druge šege, obredi in pesmi za prikli- cevanje dežja, »Crepnarske« pesmi in »crepnarsko« petje, Že- tev in žanjiško petje, Svatbene šege, obredi in pesmi. Skozi nji- 2 Birthe Treаrup, East Macedonian Folk Songs: Contemporary Traditional Mate- rial from Maleševo, Pijanec and the Razlog District, Akademisk Ferlag, Copen- hagen, Acta Ethnomusicologica Danica, No. 2, 1970. 3 Susanne Zigler, Das Volkslied In Westmazedonien, Ein Strukturverhleich von Text und Musik, Osteuropa, Institut an der Freien Universität Berlin (Balkanologische Veröffentlichungen, Band 2, Harrassowitz-Wiesbaden), Berlin, 1979. 4 Gorgi M. Gorgiev, Makedonsko narodno pevanje sa uzvikivanjem, Fakultet muzičke umetnosti, Beograd, 1985 (doktorska disertacija). 62 Rodna VeliËkovska: Glasbeni dialekti v makedonski tradicionalni obredni pesmi Prvi del (str. 13–69) vsebuje poglavja Kartografiranje in are- alna raziskovanja v etnomuzikologiji, Kartografiranje kot me- toda za označevanje glasbenodialektne meje v makedonskem tradicionalnem ljudskem petju (obredno petje), Tipološka sis- temizacija in arealno raziskovanje v etnomuzikologiji, Sklep, Summary, Bibliografija. V prvem poglavju je poudarjena pomembnost kartografiranja (in sicer takega kot je v rabi predvsem v lingvistiki pri prou- čevanju razprostranjenosti jezikovnih pojavov) za raziskovanje konkretnega prostorskega areala. V nadaljevanju je poudarjena potreba opraviti sistematsko kartografiranje področja glasbene folklore na ozemlju Republike Makedonije, s pomočjo kate- rega bo mogoče ugotoviti meje ozemljske razprostranjenosti tradicionalnih makedonskih ljudskih pevskih oblik. Kot pri- mere etnomuzikologov, ki jim je uspelo postaviti merske enote kartografiranja, dr. Veličkovska navaja med tujimi Kvitko, Pa- šina, Elatova, Možejka, Goševskega, Zaviljnjuka, Efimenkovo, Savanjeva, Kacarova, Kaufmana in Stoina, med srbskimi etno- muzikologi, ki so se ukvarjali z regionalnim proučevanjem, pa Dragoslava Devića, Dimitrija Golemovića, Sanjo Radinović, Miro Zakić, Jeleno Jovanović, Danko Lajić-Mihajlović, Nice Fracile in Olivero Vasić. V drugem poglavju je pojasnjena metodologija zbiranja glas- benega gradiva med terenskimi raziskovanji raziskovalcev In- štituta Marko Cepenkov v Skopju. Poudarek je na tem, da – v odnosu do kartografiranja in ne glede na obsežno glasbenofol- klorno gradivo, zbrano na terenu – na prvi pogled ni pomemb- nejših rezultatov, ki bi lahko vodili k unificiranju metodologije arealnega raziskovanja. Zato je dr. Veličkovska po podrobnem proučevanju in z naslombo na temeljno razmejevanje treh glavnih glasbenih dialektov s trinajstimi poddialektnimi tipi izdelala zemljevide, na katerih je (s pomočjo numeracije in črk) označila ozemeljsko razprostranjenost glasbenih dialektov v ženskem obrednem petju, področja razprostranjenosti po ritmičnih in melodijskih tipih, meddialektna področja ritmič- nih in melodijskih tipov, enoglasne in večglasne tipe. Ob tem navaja, da je kartografiranje mogoče uporabiti tudi kot metodo za proučevanje že izginulih oblik v makedonskem tradicional- nem petju. Pred sklepom in bibliografijo je govor še o tipološki sistemiza- ciji in arealnem raziskovanju v etnomuzikologiji s posebnim poudarkom na makedonskem tradicionalnem obrednem petju. S pomočjo etnomuzikološke analize je opravljen ustre- zen odbir relevantnih označb pri kartografiranju obrednih pev- skih oblik z ugotavljanjem »strukturnih modelov«. Pri analizi pesmi avtorica izloči tri glavne skupine ritmičnih tipov in tri skupine melodijskih tipov, ki izstopajo po svoji samostojnosti. Pri proučevanju ritmičnih tipov je posvečena posebna pozor- nost cenzuriranim oblikam in neenako zastopanim ritmičnim obrazcem, ki se naprej delijo na podskupine. Melodijski tipi so dialekt), zemljevid ozemeljske razprostranjenosti glasbenih dialektov po regijah in regionalnih skupinah (skopsko-veleš- ki, prilepsko-bitolski, kičevsko-poreški, gornopološki, rekan- sko-debarski, ohridsko-prespanski, maleševsko-pijaneški, štipsko-strumiški, tikveško-mariovski, dojransko-gevgelis- ki, severno-pološko selski, skopsko-črnogorski, kumanov- sko-kratovski, ovče-polski in kotorlaški), zemljevid ozemeljske razprostranjenosti glasbenodialektnih skupin z raziskovalnimi točkami (skupaj 119) ter zemljevid ozemeljske razprostranje- nosti glasbenih dialektov po žanrih. Po slovarju manj znanih besed in dialektizmov v besedilih pes- mi, prikazanih po abecednem zaporedju, sledijo registri, ki za- jemajo register začetnega verza (naslovi pesmi), register pesmi po žanrih, register magnetofonskih trakov in kaset, register po krajih, register po regijah, register pevcev; register snemalcev, register dešifrantov in register melografov. Besedilo dopolnjuje dvaindvajset fotografij, pod katerimi so navedeni podatki o dogodku, kraju in letu nastanka. 2 Kartografiranje in arealna raziskovanja v etnomuzikologiji /Kartografiranjeto i arealnite istražuvanja vo etnomuzikologijata/ Delo (2009) obsega 211 strani in je prva tovrstna knjiga na po- dročju Republike Makedonije. Dr. Rodna Veličkovska pojasnjuje pomen kartografiranja kot »učinkovitega načina sistemiziranja in sublimiranja terenske- ga glasbenega gradiva«, s pomočjo katerega »je moč izluščiti najzačilnejša lokalna glasbena obeležja in zakonitosti« (str. 9). Glavni cilj knjige je (s pomočjo kartografskega zapisovanja pojavov s področja glasbene folklore v Makedoniji) poudariti specifike glasbenih dialektov v ljudskem petju s posebnim pou- darkom na obrednem petju. 63 Etnomuzikološki kotiËek pesmi. Kot prvi dve tudi to knjigo končajo sklep, povzetek v angleščini in bibliografija. Predgovor vsebuje glavne usmeritve, na katerih temelji knji- ga. V prvem poglavju so zajete koledarske obredne pesmi pri Makedoncih, od zimskega do poletnega obrednega koledar- sko-prazničnega sistema. V zimskem koledarskem obred- no-prazničnem sistemu so izluščene in podrobno predstavlje- ne »varvaruške« (povezane s praznikom V arvare, tj. sv. Barbare, 19. stoletje), božične in vodičarske obredne pesmi, medtem ko so v pomladno-poletnem koledarju zastopani »lazarski«, veli- konočni in »đurđevdanski« (jurjevski) obredi in pesmi. V okvi- rih žanrskih skupin so napevi navedeni po ozemeljskem načelu. Drugo poglavje zajema pesmi iz človekovega življenjskega cikla. V njem je poudarek na žanrih, povezanih z rojstvom ot- roka in prvimi leti njegovega življenja (uspavanke, izštevanke), svatbeno petje in žalostinke. Tretje poglavje zajema »orovodne« pesmi. Ob številnih prime- rih so nakazane etape zgodovinskega razvoja tega žanra. Nanje je v nadaljevanju navezano četrto poglavje kot pojasnilo make- donskih lirskih pesmi – od lahkih kolednih napevov pa vse do bolj zahtevnih žanrov. Najobsežnejše je peto poglavje, v katerem dr. Veličkovska na podlagi prejšnjih raziskovanj predstavi analitične komentarje, zasnovane na tipoloških temeljih. Vodilo pri raziskovanju je bila analiza oblikovanja značilnih pevskih tipov, ki so nekakš- ni »modeli« za nastajanje sorodnih pesmi s splošno strukturo verzov. Pri analizi melopoetskih tipov vsakega izmed žanrov so v ospredje postavljene značilne vrste verzov, ritmičnih in me- lodijskih tipov, melodijski stereotipi, napevi – »formule« vris- kanja in ornamentov. Posamezne pevske tipe avtorica določi v odvisnosti od vrst verzov v pesmih in ritmičnih shem njihovih melodijskih linij. Drugi del (str. 73–197) sestavljata dve poglavji: Napevi in poet- ska besedila v makedonskem tradicionalnem ljudskem obred- nem petju (159 pesmi) in Registri. S to knjigo je avtorica zaokrožila kompleks nalog, postavljenih ob raziskovanjih za doktorsko disertacijo, s posebnim pou- darkom na »zgodovinski dinamiki razvoja glasbenofolklorne tradicije, kakor tudi zbiranju in proučevanju ljudske vokalne glasbe prek žanrske predstavitve sistema makedonske glasbene folklore z njenimi glasbenodialektnimi posebnostmi«. Sklep V povzetku upravičeno lahko rečemo, da vse tri knjige (2008, 2009 in 2012) dr. Rodne Veličkovske pomenijo izjemno dra- gocen prispevek k makedonski etnomuzikološki znanosti, kar jih postavlja na pomemben položaj v etnomuzikološki litera- razmejeni glede na zvočni model napevov, ki pa so sami dolo- čeni glede na svojo melodijsko strukturo (ugotovljeno predv- sem po tonski organiziranosti pesmi). Drugi del (str. 71–211) sestavljajo štiri poglavja: Napevi in po- etska besedila v makedonskem tradicionalnem ljudskem ob- rednem petju, Zemljevidi, Slovar manj znanih besed in dialek- tizmov v besedilih pesmi in Registri. V prilogi je zastopanih 181 pesmi. Priloženih je osem zeml- jevidov: zemljevid ozemeljske razprostranjenosti glasbenih dialektov v makedonskem tradicionalnem petju, zemljevid ozemeljske razprostranjenosti glasbenodialektnih skupin, zemljevid ozemeljske razprostranjenosti glasbeno-dialekt- nih skupin po raziskanih točkah, zemljevid ozemeljske raz- prostranjenosti glasbenih dialekatov po žanrih, zemljevid s področji razprostranjenosti ritmičnih tipov, zemljevid s pod- ročji razprostranjenosti melodijskih tipov, zemljevid meddia- lektnih področij razprostranjenosti ritmičnih in melodijskih tipov, zemljevid enoglasnih in dvoglasnih tipov. Slovarju manj znanih besed in dialektizmov v besedilih pesmi sledijo regis- ter začetnih verzov (naslovi pesmi), register pesmi po žanrih, register magnetofonskih trakov in kaset, register po mestih, register po regijah, register pevcev, register snemalcev, regis- ter dešifrantov in register melografov, s čemer je zaokrožena druga knjiga. 3 Makedonsko tradicionalno petje – hrestomatija z melopoetsko analizo /Makedonsko tradicionalno narodno peenje – hrestomatija so melopoetska analiza/ Tretja knjiga (2012) šteje 197 strani. Prvi del (str. 11–72) po- leg predgovora vsebuje še poglavja Koledarske obredne pesmi, Pesmi iz življenjskega cikla, »Orovodne« pesmi (pete v oru oz. kolu), Lirske pesmi, Struktura in oblike makedonskih ljudskih 64 Rodna VeliËkovska: Glasbeni dialekti v makedonski tradicionalni obredni pesmi Literatura 1. Peco, Asim (1985). Pregled srpskohrvatskih dijalekata, Naučna knjiga, Beograd. 2. Veličkovska, Rodna (2008). Muzičkite dijalekti vo ma- kedonskoto tradicionalno narodno peenje-obredno peenje, Institut za folklor »Marko Cepenkov«, Make- donsko narodno tvoreštvo, Narodni pesni, kn. 17, Skop- je. 3. Veličkovska, Rodna (2009). Kartografiranjeto i areal- nite istražuvanja vo etno-muzikologijata, Institut za folklor „Marko Cepenkov“ , Makedonsko narodno tvo- reštvo, Narodni pesni, kn. 18, Skopje. 4. Veličkovska, Rodna (2012). Makedonsko tradicional- no narodno peenje – Hrestomatija so melopoetska analiza, Maska, Skopje. 5. Vidoevski, Božidar (1997). Dijalektite na makedon- skiot jazik (denešnata sostojba i istoriskiot razvoj), Et- nologija na Makedoncite, MANU, Skopje, str. 26. turi nasploh. Široka in izvirna zasnova in izjemno poznavanje snovi omogočata avtorici uspešno transformacijo in aplikacijo njenih dosedanjih znanstvenih spoznanj prostorskih in časov- nih podatkov o ozemeljski razširjenosti govorov in glasbenih dialektov pri pojasnjevanju in definiranju glasbenih značilnos- ti makedonskega tradicionalnega ljudskega obrednega petja za vsako regijo posebej kot tudi določanje meje vsakega glasbene- ga folklornega področja. Vse tri knjige so aktualne in vredne pozornosti ne le etnomuzikologov, temveč tudi muzikologov, glasbenih pedagogov, študentov, jezikoslovcev, dialektologov, etnologov, folkloristov in vseh drugih, ki jih zanimajo učenje, spremljanje, analiziranje in razvoj etnomuzikologije. 65