Vprašanje naših šolskih stavb in šolske higijene. Nova doba je prinesla tudi novo šolo. Reforma šolstva, posnebno osnovnega, je na dnevnem redu. Dandanašnji reformatorji po^ stavljajo osnovno šolo na praktično podlago — na podlago zahteve življepja samega. V šolo se je uvedla marsikatera dobra stvar; a tudi senčna ni izostala. Napredek šole pokazuje, da bo bodoč^ nost dobila za življenje dobro izučen, mogoče tudi vzgojen naraščaj. Ali bo pa ta naraščaj tudi zdrav, je veliko vprašapje. Res, da je reorganizacija šole pirinesla šolski mladini tudi v pogledu higijene marsi^ katero dobro. Vzemimo samo ustanovitev po* lifclipik in »Podmladka rdečega križa«, pa lahko ugotovimo precejšep plus. A vse to je daleko premalo če vzamemo v poštev slabe zdravstvene razmere v naši državi. Zato stojim na istališču, naj se izvede temeljita re« forma šol. higijene, nato šele v skladu z isto reforma šole same. Veljaj pa pravilo: »Prvo zdravje in vzgoja šolske mladine, nato šele snov, ki naj se priuči.« Osnovna šola naj služi svojemu pravemu namenu. Ona naj ne izučuje mladipe, kot ima to nalog srednja šola; naj pa tudi pe ustvarja rokodelcev. Vzgoji naj ter ipripravi mladino za resnično in zdravo življenje. Treba pa je, da se prične z delom pri kos renini. Kaj pomagajo vsi higijenski predpisi in vsa izvajanja v istem smislu, če se je pri veoini šolskih poslopij grešilo že v prvih po-= četkih. Smelo lahko trdim — dalje izmed pri* bližpo 900 šol. zgradb v Dravski banovini razmeroma malo poslopij, ki odgovarjajo vsaj delno vsem potrebam modcrne higijene. Gotovo kot beli dan pa je, dabi to uro mo< rali zapreti najmanj 100 šol, ki so radi slabih higijenskih razmer nerabne. Moj namen bodi, da opišem šolo, ki jo zahtcva današnja doba z ozirom na higijen* ske prilike. 1. Stavbišče za šolsko poslopje. — Kje in kakšno stavbišče naj se izbere za šolsko poslopje, je natančno določeno v predpisih zn. zidavo šolskih poslopij. Radi tega ne bom opisoval prostora, ker je to itak znana in pre« mleta snov. Znano je pa tudi, da se pri izbiri prostora postopa dovolj skrbno ter da tu običajno igrajo vlogo finančni, gospodarski, politični, verski ter drugi momenti. Higijen= ski obziri pa se puščajo popolnoma v nemar. 2. Načrt in zidava šolskega poslopja. '— Običajno so naše osnovpe šole stavbe, ki že po zunanjosti odbijajo. To so četverovoglata kasarniška poslopja, iz katerih gleda stari birokratizem. Vse na teh tako zvarrh bivših modernih šolah zbuja v oloveku čut nesvo* bode. Ako stopiš i/ tako poslopje, te obda neka čudna tespoba; kakor mora pada težina take stavbe v dušo. Spominjam se še dobro dneva, ko me je oče prvič vzel s seboj v šolo. Tako s strahom sem prestopil prag šole in tako tespo mi je bilo v srcu! — Vse tako tuje okoli mene in ta dušeči »olski duh, ki so ga bile polne stopnice, polni hodnJki, polne sobe. Takrat si nisem vedeil tolmačiti čemu ta tesnoba v meni, danes pa dobro vem od kod je izhajala. Moderna šola naj bi dobila popolnoma drugo lice. Stala naj bi v sredini velikega wta. Stavbeni sistem naj bi bil paviljonski. Vsak razred enota za sebe; lična hišica, ki bi na zunaj kot na znotraj odgovarjaia'snovii in delu delokroga posameznih šolskih let. K vsakemu razredu bi spadal kos vrta za prak» tične vežbe. Vrt naj bi se uporabljal v svrho poučevanja kmetijstva in naravoslovja te.r ro» kotvornega pouka. Tu naj bi otroci gojili razne domače živali, scveda vsak razred v svojem delokrogu. Šolske sobe paj bi bile kvadratične tako, da nimajo otroci prevelike razdalje do šols^ke table. Najmanjša kubična mera za zračni prostor enega učenca naj bi znašala 4*5 m;!. Ventilacije naj bi bile tako urejene, da hi se sobe trikrat avtomatično prezračile v eni uri. Pod sobe naj bi bil par* keten. Omare vse vzidane v isteni. Stene glad= ker ter pobarvane in dekorirane primerno starostni dobi učencev. Seveda bi se bilo tre« ba izogibati kričečih barv. Klopi naj bi bile urejene po do sedaj najbolj priporočljivem Rettiig=ovem sistemu. Kurjava naj bi bila cen« tra!na ali pa peči tako urejene, da bi se ku= rile zunaj sobe. Dnevna luč naj bi prihajala od vrha. V slučaju potrebe umetne razsvet« ljave naj bi &e uporabljala indirektna razsveti ljava z električnimi žarnioamii, ki razsvetljus jejo direktpo samo bele stene, katerih reflek« sna svetloba razsvetijuje šolsko sobo. Raz= svetljava mora biti tako močna, da se s pra= vilnim očesom vidi diamantna pisava na pol metra daljave. Razredi naj bi bili med seboj vezani s hodnikom, katerega pod bi bil krit z gumijem. Pri glavnem ivhodu v šolo naj bi bile za posamezne razrede urejene gardcrobe, v katerih bi učenci odložili vrhnjo obleko ter čevlje. Vsak otrok naj bi imel posebno mehko obuvalo, katero bi smel nositi samo v šoli. Hodnik, ki bi vezal posamezne razrede med seboj, bi spajal razrede s centralno stavbo, ki bi stala v sredini stavbe razredov v notra« njcm vrtu ali bi pa vezala obe krili stavbe razredov. V podzemlju stavbe razredov bi bila nameščena stranišča in kopalnice. V cen= tralni stavbi pa risalnica, delavnica za rok. pouk, kabineti za učila, zbornica, soba za solnčenje, ki bi obenem bila tudi zimsko igrišče. Soba za solnčenje bi bila nekaka ste« klena terasa, v kateri naj bi se gojile pozimi cvetlice in kjer bi ' mladina tudi v zimskih mesecih gojila gimnastične vežbe ter izpo« stavljala telo blagodejnim solnčnim žarkom. Pod sobe bi bil pesek, v sredindi pa po mož= nosti vodomet. Telovadnice*mučilnice z raz< nim mučilnim orodjem naj bi zginile dz mo» dcrne šole. Telovadni pouk naj bi se prenesel v naravo, v šport. Vsa telovadba pa naj bi bila pod strogim zdravniškim nadzorstvom in naj bi se gojila kolikor mogoče individualno. V centralno stavbo bi spadala tudi šolska po= liklinika, dvorana za prirejanje šolskih iger, slavnosti in kinopredstav. (V naši državi ima tako dvorapo II. beogradska gimnazija), knjižnica in šol. kuhinja. Stanovanja šol. upmvitelja, učiteljev in šol. sluge naj bi bila nameščena v posebni stavbi v bližini, izven šolskega poslopja. Opisal sem idealen načrt šolskega po« slopj.a, ki mogoče izgleda preveč fantastičen. Sem mnenja, da v edimo dobro higijensko urejeni šolski stavbi more učitelj vzgojiti mlas dino, ?da 'bo v vsem svojem življenju živela v snagi ter si na ta način obdržala zdravje, ki je največji vir blagostanja. Otrok, ki ise bo v šoli naučil: negovati lelo in ga obdržati zdravega, bo isto delal vse svoje življepje. Otrok, kateremu bodo v šoli nudene vse mo* derne higijenske naprave, pe bo nikoli več zanemarjal samega sebe. Težko pa je govoriti o zdravju in o hu gijeni dece v šolah, katerih šolska poslopja so v slabem higijenskem stanju. Slabo zdrav^ stveno urejene šole najbolj spodkopujejo zdravje 'v narodu. Otrok dobi že v najnež* nejši mladosti v sebe klice bolezni, ki se po* zneje razpasejo in ga ugonobijo. Pot do izboljšanja zdravstvenih razmer v narodu vodi skozi šolo. Ta pravec se bo moral uvažcvati. Navada, da se ravno na škos do šoiskih poslopij preveč štedi, se bo morala odpraviti. Sola mora biti centrala prosvetnega življenja, s katerim je v neposredni zvezi šolska in ljudska higijena. Le na ta način bo= demo odpravili velikanski tribut življenj, ki jih vsako leto ugonobijo razne ljudske bo= lezni, n. pr. jetika itd. J. Janežič.