CELJSKI TEDNIK GLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZC DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA ; n B I, J I 19. DEC. 1958 I L. IX. STEV. 50 15 DIIV S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V CELJU Za uspešnejši razuoj socialistične demoiipacije VEC MLADIH LJUDI IN DELAVCEV V ZVEZO KOMUNISTOV. — ZAOSTRITI DRUŽBENO ODGOVORNOST. — VEC KONKRETNEGA DELA. — IZBOLJŠA- TI VZGOJO LJUDI IN POGLOBITI ŠTUDIJ. — ODLOČNEJŠA BORBA PROTI TUJIM VPLIVOM IN MALOMEŠČANSKIM POJAVOM. Na seji okrajnega komiteja ZKS, ki je bila pred dnevi v Celju, so obravnavali nekatere ideološko-politične in organizacijske probleme. Izčrpno politično analizo je podal sekretar komiteja tov. Franc Sinicnič, ki je uvodoma poudaril uspehe, dose- žene na vseh področjih našega družbenega dogajanja. Ce ocenjujemo politično si- tuacijo z doseženimi uspehi v gospodarstvu, dalje z volitvami v oblastne organe, zadružne svete, sindikate in prav v tem času v odbore SZDL, moramo ugotoviti, da je teren v zadnjem času precej razgiban, da je stanje v naših delovnih kolek- tivih boljše kot je bilo ter da je zaupanje v Zvezo komunistov poraslo, kar pomeni, da se socialistična demokracija vedno bolj uveljavlja. Kljub zadovoljivi ugotovitvi pa je še vedno opaziti, da nekatere osnovne orga- nizacije Zveze komunistov skušajo reše- vati stvari brez sodelovanja ljudskih mno- žic. To je prišlo zlasti do izraza, ko so borbo za osebni in družbeni standard, za družbeno prehrano, stanovanjske skupno- sti itd., vodili le posamezni komunisti, ki niso znali zainteresirati v dovoljni meri delovnih kolektivov in ljudskih množic za ta vprašanja, ki stopajo danes v ospredje. Največkrat opravljajo razne naloge le odgovorni ljudje v osnovnih organizacijah — sekretar in sekretariat, češ da so čla- ni ideološko šibki in nesposobni. Dalje so še vedno prepogosti pojavi, da se teren- ske organizacije, pa tudi nekatere v pod- jetjih izgubljajo v načelnih razpravah, na- mesto da bi reševale probleme konkretno. Najbolj očitno je to pri ustanavljanju sta- novanjskih skupnosti, o katerih so v or- ganizacijah sicer veliko govorili, niso pa niti v Celju, nsti v Šoštanju, Velenju in Laškem prišli do pomembnejših rezulta.- tov. Tudi predavanja v osnovnih organizaci- jah niso sama sebi namen, temveč bi mo- rala biti predvsem sredstvo za pomoč pri konkretnemu delu in izvrševanju nalog. Razen tega je vključevanje novih članov zlasti iz vrst delavcev in mladine tre- nutno ena najvažnejših nalog osnovnih organizacij. Vendar temu vprašanju v mnogih organizacijah ne posvečajo dovolj skrbi. Organizacije ZK bodo morale po- množiti svoje vrste in vključiti v organi- zacijo vse, ki so že doslej s svojim delom pokazali, da želijo aktivno čijnbolj sode- lovati pri razvijanju socializma. Po statističnih podatkih se število član- stva v zadnjih dveh letih sicer dviga, ven- dar bi bilo stanje lahko boljše. Lani so v celjskem okraju sprejeli v Zvezo komu- nistov 526 članov, medtem ko so izklju- čili v istem času 157 članov. Sprejemanje se je izboljšal.o šele letos v jeseni, ko so samo v oktobru in novembru sprejeli 175 ljudi, med njimi največ mladine in de- lavcev. Tudi kadrovski sestav članov ni najboljši, saj je v celjskem okraju komaj 6,6 odstotkov delavcev organiziranih v Zvezi komunistov, kar je nekaj pod slo- venskim povprečjem, kljub temu, da je v okraju 60 odstotkov delavcev in komaj 40 odstotkov kmetov. Vključevanju novih članov bodo morale osnovne organizacije posvetiti največjo skrb, zlasti pa organizacije v podjetjih. Doslej so se najbolj izkazale organizacije v šoštanjski, celjski in žalski občini, kjer so začeli sprejemati v članstvo bolj smelo. Prav je tako, saj Je v naših podjetjih in na vasi vrsta ljudi, ki dobro delajo in ima- jo zato pogoje za sprejem. Izkušnje učijo, da v podjetjih, kjer so pravilni odnosi med ljudmi, kjer je organizacija dela v redu in kjer posvečajo skrb delovnemu človeku — tam nimajo s sprejemom te- žav. Tudi na naši vasi bo treba vključiti čim več mladih kmetov-zadružnikov v Zvezo komunistov, saj so mnogi s svojim delom dokazali, da zaslužijo to zaupanje. V šentjurski občini na primer, kjer kmetje tako zavestno kot v malokateri občini re- šujejo na napreden način kmetijske pro- bleme, bi morali vključevati v organiza- cijo ZK bolj smelo, ne glede na morda še nerazčiščene ideološke poglede posamez- nikov. Dolžnost organizacij pa je, da na novo vključene člane vzgajajo in ideolo- ško dvigajo. (Nadaljevanje na 2. strani) Praznik vsega ljudstva Proslavljamo dan Jugoslovanske ljudske armade, dan, oh katerem se ne, spominjamo samo ustanovitve Prve proletarske brigade, temveč tudi vse naše težke in svetle revolucije ter boja za osvoboditev. Praznik praznujemo ob podvojeni zavesti, da je na straži naše svobode in neodvisnosti oboroženi del ljudstva s patriotizmom prežetih ljudi in z vodstvom, ki je bilo preka- ljeno v revoluciji, na čelu. Ko proslavljamo praznik naše oborožene sile, praznujemo pravzaprav mi vsi. Kajti ljudska armada in delovno ljudstvo, to je dvoje neločljivih poj- mov, pa ne samo pojmov, temveč predvsem dvoje neizpodbitnih dejstev. Dan JLA proslavljamo, kot vsa leta doslej v okolju nevarnosti za mir, v prvi bojni vrsti bitke za mir in sodelovanja med narodi. V času. ko blo- kovske sile rožijajo z orožjem in ko so konice bajonetov vedno skrbno za- šiljene, ima praznovanje dneva naše vojske čisto drugačen pomen in pri- zvok. Naša armada stoji na straži svobode naših narodov, nikogar ne ogroža in hkrati predstavlja najbolj miroljubno armado, kar jih ima svet. Ce bi vse oborožene sile na svetu prežemal tak duh, če bi vse svetovne armade na svetu služile takemu namenu kot služi JLA, potem bi bržkone oboroženih enot sploh ne bilo treba. Ponosni smo na svojo ljudsko armado, z vso predanostjo se oslanjamo na njeno moč in ji popolnoma zaupamo varstvo nad pridobitvami NOB ter socialistične izgradnje. Zlasti še zato, ker z obžalovanjem ugotavljamo, da se ideja svetovnega miru in sodelovanja v vrhovih nekaterih velikih sil ne premakne z mesta in da v teh krogih ideja iskrenega sodelovanja in sožitja še ni rodila obetajočega sadu. Ker je položaj v svetu tak. da se vprašanje miru rojeva prav tako težko in z žrtvami, kot se je rodil sam hladen in nezanesljiv mir po svetov- nem klanju, je neodložljiva nujnost, da krepimo našo armado v zaščito naše domovine. Čeprav je JLA sila, ki nikogar ne ogroža, ki ima miroljubni značaj, je vendar naša ljudska vojska udarna moč, ki lahko s celotnim delovnim ljudstvom postane srdit in nepremagljiv branilec naše stvarnosti. Pred proslavo 40. obletnice ZKJ in SKOJ Mm že prlpraTljajo propme 2e pred dnevi so v Celju ustanovili okrajni in občinski odbor za proslavo 40. obletnice ustanovitve ZKJ in SKOJ. Okrajni odbor šteje 23 članov in mu pred- seduje tov. Franc Simonič, občinski odbor s sekretarjem tov. Pelkom na čelu pa šteje 26 članov. Prav tako so tudi po vseh občinah našega okraja že postavljeni od- bori za proslavo jubilejne obletnice. Občine sprejemajo tudi že programe, kako bodo skozi vse leto kar najveličast- neje proslavljali to zgodovinsko obletni- co. Zelo pester in obširen program si je zastavila laška občina (17-članskemu oa- boru predseduje tovariš Ljubo Zelič). Svoj odbor, ki bo vodil priprave za pro- slavo, si je postavila tudi mladinska or- ganizacija in rečiški rudarji. Izgleda, da je laška občina dobro razumela značaj proslave, saj obširni program izkazuje, da bo zaktivizirala vse organizacije in društva, vsa podjetja in ustanove, tako da bo pri njih obletnica ustanovitve KPJ res proslavljena kot vseljudski praznik. Telovadno društvo bo organiziralo več- je nastope v Laškem in v Rimskih Topli- cah. Domača Svoboda ne bo s pestrim programom nastopala samo v Laškem, temveč tudi v znanih partizanskih krajih (Jurklošter, Henina, Vrh, Breze). Orga- nizacija ZB bo poskrbela, da bodo v ju- bilejnem letu veličastneje kot doslej praz- novani vsi krajevni prazniki (odkrila bo nekaj spominskih plošč). Ljudska mladi- na bo organizirala več nastopov v obliki tekmovanj — orgaryzirala pa bo tudi pro- stovoljno delo pn gradnji nekaterih šport- nih objektov, 'ludi gasilska društva bodo med sabo tekmovala in pomnožila svoje vrste. Razna tekmovanja pripravljajo še strelske družine, šahovska društva, orga- nizacija RK bo v letu 1959 podvzela raz- ne akcije. Socialistična zveza delovnega ljudstva pa bo budno spremljala vse pro- slave na terenu. V Laškem bodo tudi nekatere ulice pre- imenovali po imenih zaslužnih umrlih to- varišev iz NOB. In končno so v svoj pro- gram dali še spominski koledar važnej- ših datumov iz NOB. V žalski občini (pripravljalni odbor šte- je 17 članov — predsednik je tov. Ivan Kovač) bodo veliko pozorrfost posvetili krajem, kjer je bila pred in med vojno dejavnost in revolucionarnost komunistov največja (Prebold, Zabukovca). Jubilejna proslava bo v Preboldu, v jeseni pa bodo organizirali večjo proslavo pri Smigovče- vi zidanici. Kot v Laškem, bodo tudi v 2alcu an- gažirali vsa društva in vse organizacije za proslavo velike obletnice. Kulturno pro- svetno društvo že pripravlja program, predvidena je revija pevskih zborov, v Letnem gledališču v Grižah bodo uprizo- rili več kvalitetnih del z borbeno temati- ko (računajo tudi na literarni večer). Ljudska univerza pripravlja predavanja, o zgodovini Partije. Proslave bodo tudi v podjetjih in šolah. V šoštanjski občini predseduje 15-član- skemu odboru sekretar tov. Jože Marolt. Tudi ta občina je pripravila dober in ob- sežen program proslav KPJ. V dneh od 18. do 23. aprila bodo svečane akademije (Nadaljevanje na 2. strani) Simbol grodbene dejavnosti... visoko nad mestne strehe štrli vrh veli- kega gradbenega dvigala, ki je najnovej- ša tehnična pridobitev podjetja »Beton«. Uporabili ga bodo pri gradnji novega sodnega poslopja v Celju. Pravimo, da bo! To pa zato, ker velikan zaenkrat še nI v obratu, čakajo namreč še obratoval- no dovoljenje. Prireditve ob prazniku JLA Kot vsako leto, bodo tudi letos v Celju prireditve v počastitev Dneva JLA. Tako bo na predve- čer praznika v gledališču slav- nostna predstava. Doslej so obi- čajno sodelovala domača kultur- na društva, tokrat pa bo po slav- nostnem govoru za udeležence pripravljeno presenečenje druge vrste. Komanda celjske garnizije je v goste povabila ansambel za- grebške komedije, ki bo predsta- vil našemu občinstvu eno naj- boljših komedij s tematiko osvo- bodilne vojne, in sicer dramatiza- cijo Copičevega humorističnega dela »Nikoletina Bursač«. Po predstavi bo v prostorih ^Uniona« tovariški družabni ve- čer, ki se ga bodo poleg pripad- nikov JLA in rezervnih oficirjev udeležili tudi predstavniki ob- lastnih, političnih in društvenih organizacij ter predstavniki ko- lektivov. Pred praznikom pa bo v Celju več športnih tekmovanj, med te- mi športna srečanja ekip garni- zije z mestnimi športnimi dru- štvi. Okrajni strelski odbor bo tu- di letos organiziral patrolni tek s streljanjem ter tekmovanjem z vojaško pištolo. Garnizija bo vsem trem osnov- nim šolam oskrbela fotografske posnetke iz življenja JLA, dan pred praznikom in na praznik sam pa bodo pionirji in mladina gostje vojaških enot, kjer si bodo ogledali razstave vojaške tehnike. Tudi pripadniki vojske bodo imeli svoje proslave. Tako bodo imeli kulturno prireditev, pri ka- teri bodo sodelovali vojaki v okviru svojih dramatskih skupin, 21. decembra pa bo v Titovi ka- sarni vsakoletna vojaška sveča- nost. S SEJE UPRAVNEGA ODBORA OZZ V CELJU Usposobiti zadružne svete da bodo kot vtem nalogam Danes je bila seja upravnega odbora OZZ v Celju, na kateri so razpravljali o zelo važnih kmetijskih problemih. Po iz- črpni analizi o volitvah v zadružne svete, ki so izredno dobro potekale, saj je bila udeležba zelo dobra (91,66%) in kadrov- ski sestav zadovoljiv, so odborniki raz- pravljali o vzgoji članov zadružnih sve- tov. Ker so zadružni sveti pravzaprav šele začeli s svojim delom in so zato brez iz- kušenj, je nujno, d? se bodo novi zadruž- ni organi čimprej in čimbolje usposobili, da bodo kos postavljenim nalogam. Zato je predsedstvo okrajne zadružne zveze se- stavilo program vzgoje članov zadružnih svetov, o katerem so na seji tudi razprav- ljali. Po tem programu naj bi vsi predsed- niki zadružnih svetov obiskali šestdnevni seminar v Soli za družbeno upravljanje na Teharju. Seminar bi potekal v dveh izmenah, v vsaki izmeni pa naj bi bilo vključenih po 35 slušateljev. Razen tega bodo v zimskem času enkrat na teden predavanja za vse člane zadružnega sve- ta, upravnega odbora ter za uslužbence zadruge. Na teh predavanjih se bodo predvsem seznanili z osnovami naše go- spodarske politike v kmetijstvu in zadruž- ništvu, razen tega pa tudi s temeljnimi predpisi in z organizacijskimi principi za delo v zadrugi. V vsaki zadrugi bo 10 predavanj, katerih naj bi se udeležilo tudi čim več članov zadruge, predvsem pa mla- dih zadružnikov Nadalje so na seji razpravljali tudi o predlogu družbenega plana OLO Celje (kmetijski del) za prihodnje leto. Po tem predlogu naj bi se vrednost kmetijske proizvodnje v letu 1959 povečala v skladu s perspektivnim planom razvoja kmetij- stva za 15% napram letošnjemu letu. V zadnji točki dnevnega reda pa so razpravljali še o načinu oskrbovanja kme- tijstva z reprodukcijskim materialom in kmetijski stroji. -ma- STRAN 2 19. DECEMBRA — STEV. 50 V celJsKem olcrafu se povsod] ^ivatino priprovljaijo na i praznovanje Novoletne jelhe Praznik naših otrok — Novoletne jelke — bodo tudi letos v celjskem okraju do- stojno proslavili. To nam potrjujejo ži- vahne priprave v vseh naših šolah in tudi v delovnih kolektivih, kjer že pripravljajo programe za najmlajše in zbirajo sred- stva za čajanke in obdaritve. Ker je No- voletna jelka predvsem družinski praznik, bo težišče obdarovanja otrok *v družini, iz sredstev občin in podjetij pa bodo ku- pili v glavnem darila za kolektivno obda- ritev šol in pionirskih odredov. Ponekod bodo prispevali tudi nekaj sredstev starši ra pogostitev otrok po šolah. Na seji okrajne komisije za" družbene organizacije, ki je bila pred dnevi v Celju in na kateri so bili navzoči tudi nekateri predsedniki občinskih komisij, so menili, da bodo Novoletno jelko praznovali v vsa- ki šoli. V večjih krajih pa bodo priredili pestre prireditve za otroke, povorke z dedkom Mrazom in filmske predstave. V Celju nameravajo, če bo dovolj sred- ste", urediti v bližini gimnazije pravljični vrt in sprevod po mestu. Razen pogosti- tev otrok v šolah in delovnih kolektivih, ki bodo povezane s primernimi priredit- vami za otroke, si bodo otroci ogledali v celjskem gledališču tudi igro Vilinček z lune. To igro si bodo ogledali tudi šolski otroci iz krajev bivše vojniške občine, ki jih bodo .pripeljali v Celje s kamioni in avtobusi. Tudi v drugih krajih celjskega okraja bodo nudili za Novoletno jelko čim več veselja in razvedrila. V šentjurski občini bodo obdaritve po šolah s primernimi pro- grami, ki jih pripravljajo pionirski odredi, v konjiški občini prav tako pripravljajo prosvetni delavci bogate prireditve za otroke, za čajanke bodo poskrbeli starši, s sredstvi občine in podjetij pa bodo šole kolektivno obdarovane z raznim orodjem in igrami, ki so najbolj prikladne za šol- sko mladino. Podobno bo tudi v drugih občinah in kot izgleda ne bo kraja, kjer je šola, da ne bi otrokom pripravili vsaj skromnega veselja za njihov praznik. RAZPRAVA O PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA LRS ZA 1959. LETO ilečja storilnost In večji dohodhl Pred dnevi so člani odbora za gospo- darstvo obeh zborov ljudske skupščine LRS na skupni seji, ki jo je vodil pred- sednik gospodarskega odbora republiške- ga zbora tov. Franc Leskošek-Luka, po- slušali ekspoze člana izvršnega sveta LRS Toneta Boleta, ki je obrazložil predlog plana za prihodnje leto. Predlog plana postavlja naslednje osnovne naloge: še nadalje bo treba pove- čati obseg proizvodnje v vseh gospodar- skih panogah tako, da bi se narodni do- hodek v primerjavi z letošnjim letom po- večal za 8,6 odstotkov; povečati bo treba delovno storilnost v vseh gospodarskih panogah, zlasti pa v industriji in gradbe- ništvu; povečati osebno potrošnjo, zlasti delavcev in uslužbencev ter potrošnjo za družbeni standard, predvsem v mestih in industrijskih središčih; hkrati s poveča- njem proizvodnje je treba doseči večji iz- voz industrijskih in kmetijskih proizvodov ter zmanjšati primanjkljaj v plačilni bi- lanci; v investicijski izgradnji je treba spremeniti sestavo investicijskih naložb tako, da se bo največ sredstev porabilo za razvoj kmetijstva, trgovine, gostinstva, turizma in obrtništva. „ V RAZPRAVI JE PERSPEKTIVNI NAČRT ZA KOMUNALNO DEJAVNOST Pretekli teden je bila pod vodstvom tov. Rada Jenka razširjena seja sveta za gradnje in komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Celju. Na dnevnem redu je bila ena sama točka — razprava o komunalnem perspektivnem načrtu. Dasiravno bomo o končnem besedilu perspektivnega načrta razvoja celjske ob- čine več pisali takrat, ko bodo odborniki na skupni seji izrekli o nalogah do 1901. leta svoje zadnjo besedo, smo vendarle v ta sestavek vnesli nekaj osnovnih mi- sli o glavnih značilnostih poglavja za komunalne probleme. Tako načrt med drugim predvideva do- končno ureditev muzeja NOB v prostorih bivšega magistrata na Trgu V. kongresa, popolno obnovo Stare grofije, zgraditev centralnega kulturnega doma in zraven tega še zgraditev doma Svobode. V na- črtu so tudi konservatorska dela na Sta- rem gradu, ureditev prosvetnega doma in knjižnice v Vojniku, knjižnice v Celju in podobno. V predloženem osnutku športnih naprav stoji na prvem mestu dokončna zgraditev Ljudskega kopališča ob Ljub- ljanski cesti. Mimo tega pa osnutek na- črta predvideva še zgraditev Olimpovega stadiona, ureditev športnega stadiona v Storah, ureditev več športnih igrišč pri šolah itd. Kot vse kaže, bo v končnem načrtu zajeto še umetno drsališče; vse- kakor pa je njegova gradnja odvisna od razumevanja in sodelovanja kolektiva To- varne organskih barvil, oziroma klavnice. Pri obeh kolektivih je namreč nujna zgraditev oziroma obnova ledarne. In da ne bi že tako skromna sredstva cepili na več delov, naj bi v tem primeru prišlo do sodelovanja. V poglavju stanovanjskih skupnosti na- letimo predvsem na organizacijo in delo servisov za razbremenitev gospodinjstev. Predlog se zavzema za to, da naj bi otro- ška zavetišča urejali v novih stanovanj- skih blokih, da naj bi gradili čim več otro- ških igrišč za manjša področja in po- dobno. Hvaležna so tudi stremljenja po delu tako imenovanih zdravstvenih po- staj, to je po organizaciji zdravstvene službe za nego bolnikov in onemoglih oseb. Načrt se nadalje zavzema, da naj bi v novih stanovanjskih naseljih urejali preskrbovalna središča pod eno streho ali z drugimi besedami, da naj bi bile trgo- vine z živili čim bolj strnjene, da bi go- spodinje pri nabavi blaga ne izgubljale toliko časa. Zraven tega naj bi mlekarne in pekarne zagotovile dostavo blaga na domove. Sicer pa predlog načrta predvi- deva ureditev 25 pralnih in čistilnih ser- visov, 6 do 8 likalnic, prav toliko krpal- nic, 12 zavetišč za otroke od starosti od treh do sedmih let ter 4 pionirske domove na šolah. Zraven vsega tega naj bi v razdobju do 1961. leta imeli 20 otroških igrišč. Zelo obsežen in zanimiv je načrt ko- munalnih del. Tako naj bi do 1961. leta dobili 1.550 novih stanovanj, vzporedno s tem pa ,naj bi uredili še potrebne ko- munalne naprave, zgradili nov vodovod v Celju in v nekaterih drugih krajih, do- končno uredili Mariborsko cesto, zgradili pločnik ob Ljubljanski cesti, asfaltirali Ulico 29." novembra in Leskoškovo, zgra- dili krožno cesto Store—Svetina—Celjska koča—Celje, uredili nekatere ceste na voj- niškem območju in podobno. Tudi pro- gram gradenj in obnove mostov je zelo zahteven, saj naj bi samo za ta dela po- rabili nad 7v milijonov dinarjev. Podobno velja za kanalizacijo. Predlog perspektivnega načrta opozarja na nujno rešitev vseh problemov, ki jih ima celjska plinarna. Gre za to, ali naj bi plinarno povsem ukinili ali jo obnovili, nadalje ali jo preusmerili za proizvodnjo butan plina ali pa zgradili novo. Zraven tega bo treba rešiti še organizacijsko obliko tega podjetja. Predlog se namreč zavzema za osamosvojitev javne razsvet- ljave oziroma za njeno priključitev pod- jetju Elektro, nadalje za osamosvojitev vodovoda in plinarne. Zelo konkreten je še predlog, kako naj bi uredili javne na- sade, kako javno razsvetljavo in podobno. V, teh letih naj bi v Celju uredili še av- tobusni promet in krožno progo od želez- niške postaje v Gaberje, Novo vas, Ostrož- no, Medlog in nazaj na postajo. V ta na- men naj bi dobili dva avtobusa. Zraven tega načrt perspektivnega plana opozarja na nujno obnovo klavnice, na nabavo no- vega avtomobila za odvažanje smeti, škropilnega avtomobila ter novih ploče- vinastih posod za smeti. Zelo hvaležno področje dela se po tem načrtu odpira krajevnim odborom, ki naj bi elektrificirali 11 vasi, zgradili 3 trans- formatorske postaje, 5 vodovodov, skopali 7 vodnjakov, uredili 7 kilometrov cest, popravili 11 mostov, 3 škarpe in slično. Po predlogu perspektivnega načrta za komunalo naj bi za vsa ta dela potrošili okoli 4,3 milijarde dinarjev. Dasiravno je osnutek načrta zelo obse- žen, bi pri njegovem podrobnem prouče- vanju vendarle naleteli na določene pro- bleme, ki bi jih še morali rešiti. Navzlic temu je gotovo, da pomeni ta osnutek lep in velik korak naprej k reševanju najbolj perečih komunalnih vprašanj -mb Za uspešnejši razvoj socialistične demobracije (Nadaljevanje s 1. strani) Glede ideološke vzgoje članstva ZK, je dalje dejal tov. Franc Simonič, je v zad- njih mesecih opaziti večjo aktivnost, zlasti v zvezi proučevanja gradiv-a^ VII. kon- gresa ZKJ. Vidni so uspehi ^dvsem na področju šoštanjske, žalske, celjske in konjiške občine. Sistematično vzgojo ši- rokih množic pa so najbolje okrepili v Ve- lenju in Šoštanju, kjer prihaja na razna predavanja kar po 20C do 300 ljudi in kjer uspešno vzgajajo ljudi tudi preko drugih množičnih organizacij. V nekate- rih občinah pa kljub številnemu predava- teljskemu kadru študij ne poteka dovolj sistematično in konkretno. Ponekod je še vedno premalo individualnega študija in zaradi tega je povprečno znanje marksiz- ma mnogih komunistov dokaj skromno. Dalje je v svojem govoru tovariš Simo- nič dejal, da bo potrebno posvetiti večjo skrb sistematični vzgoji ljudi že od osnov- ne šole naprej. Zlasti bo treba okrepiti ideološko delo v šolah, v množičnih orga- nizacijah, v društvih in v delovnih kolek- tivih. Kajti v našem družbenem razvoju socialistične demokracije je povsem kori- sten le takšen proizvajalec, strokovnjak in učitelj, ki bo hkrati tudi ,družbeni delavec, ki je dobro seznanjen z našo socialistično ureditvijo in pozna naše cilje. V zimskih mesecih bodo poleg poglobljenega študija, ki je po vseh občinah že v teku, delovale politične šole v Celju, Šoštanju in morda tudi v Žalcu. Tovariš Simonič je na seji kritiziral tudi razne škodljive tuje vplive in ne- katere malomeščanske in podobne poja- ve, ki nimajo nič skupnega z našimi prin- cipi, vendar se tu in tam skušajo infil- trirati v naše delovne kolektive. Ponekod se uveljavlja celo grda navada naziva- nja strokovnjakov in vodilnih ljudi v podjetjih z gospodi, medtem ko delavcem niti naziva tovariš ne privoščijo. Prav ^a- ko skušajo nekateri kmetje in upravniki zadrug skakati v hrbet naprednim odno- som v kmetijstvu, ki jih sedaj uvajamo. Tudi v naših šolah in v kulturnih krogih je nekaj nevzdržnih pojavov, ki jih bo po- trebno odpi-aviti. Sem spada tudi neza- upanje v lastne sile in pretirana hvala vsega, kar je z Zahoda. Nosilcem takih pojavov bo treba odkrito povedati, da vsebina naše socialistične demokracije ni samo v pravicah, ampak tudi v dolžnostih do družbe. Proti vsem tem vplivom in škodljivim pojavom se bodo morale organizacije in članstvo ZK bolj odločno boriti. Zlasti bodo morale organizacije zaostriti čut družbene odgovornosti članstva v odkla- njanju slabosti in krivic, v prizadevanju za izvrševanje planskih nalog in v skrbi za človeka. Komunisti naj ne bodo le ču- varji pridobitev socialistične revolucije, temveč hkrati s tem morajo biti tudi ak- tivni borci za uspešen razvoj socialistič- ne demokracije. Po še bolj konkretni razpravi je bil sprejet sklep, da bodo občinski komiteji ZKS čimprej sklicali seje, na katerih se bodo pogovorili še bolj podrobno o naka- zanih problemih in sprejeli ustrezne skle- pe zlasti glede ideološke vzgoje in vklju- čevanja novih članov. Le tako in z odpravo pomanjkljivosti bodo organizacije ZK najbolje reagirale na pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ in izvajale napotila VII. kongresa ZKJ. Tak- šno politično delo pa bo hkrati najboljša priprava za IV. kongres ZKS, ki bo pri- hodnje leto v maju ali juniju, in na pro- slavo 40-letnice ZK^ in SKOJ, ki jo bomo slavili drugo leto. -ma- V KIDRIČEVEM SO SPUSTILI V POGON Mvi e^i aa fitaiavcdkia anadite luase V soboto je v Kidričevem pričela s po- skusno proizvodnjo nova tovarna anodne mase, ki jo uporabljajo pri elektrolizi. Do- slej je tovarna anodno maso uvažala iz inozemstva in je bila zelo draga. Kljub temu. da bodo morali surovine za prido- bivanje anodne mase še naprej uvažati iz ZDA in Zahodne Nemčije, bo domača anodna masa za polovico cenejša od uvo- žene. Velike slovesnosti ob spustitvi v po- skusno obratovanje nove tovarne za pro- izvodnjo anodne mase so se udeležili šte- vilni gostje, med njimi tudi podpred- sednik zvezne ljudske skupščine Franc Le- skošek-Luka, predsednik ljudske- skupšči- ne LRS Miha Marinko in predsedik iz- vršnega sveta LRS Boris Kraigher. Ob tej priliki je delovnemu kolektivu spregovoril podpredsednik zvezne ljudske skupščine tov. Franc Leskošek in pouda- ril, da bo uspeh, ki ga je dosegel kolek- tiv tovarne v Kidričevem, zelo koristil našemu gospodarstvu. Med drugim je tov. Leskošek dejal, da je skupnost investirala v celotno tovarno okrog 23 milijard di- narjev, v novi obrat pa okrog milijardo. S proizvodnjo domače anodne mase pa bo tovarna skupnosti prihranila letno okrog 55U milijonov deviznih dinarjev, kar pomeni, da se bo novi obrat s pri- hranki pri uvozu anodne mase izplačal že po dveh letih. OBČIKE ŽE PRIPRAVLJAJO PROGRAME (Nadaljevanje s 1. strani) V Šoštanju, Velenju, Smartnem ob Paki in Topolšici. Vsa društva in organizaci- je pripravljajo pestre programe, posebne programe pripravlja tudi 7 večjih podjetij rce po raztresenih vaseh in zaselkih svojega področja in tako omogočili boljši stik s svojimi člani. Na ta način upajo, da bodo uspešneje reševali pro- bleme svoje organizacije. Prihodnje leto bodo postavili sp>omenik in razvili za- stavo svoje organizacije. V to svrho so člani in tudi ostali prebivalci tega te- rena pripravljeni prispevati sredstva z brezplačno oddajo lesa. Na ta način upajo zbrati potrebna sredstva za po- stavitev spomenika. V Storah so se zavzemali za stro- kovno napredovanje članov, obravna- vali so tudi razvoj partizanskih otrok ter sklenili, da bodo vzgojnim proble- mom posvetili več pozornosti. V Lok- rovcu so ugotovili, da je njihova orga- nizacija kot najmlajša na celjskem po- dročju upravičila svoj obstoj in se lepo razvija. Prihodnje leto bodo razvili tudi zastavo svoje organizacije. V IV. četrti je delo odbora in organizacije v začetku svoje poslovne dobe močno šepalo. Po- zneje so delo izboljšali, toda zamujeno niso mogli več nadoknaditi. V II. četrti so obravnavali predvsem probleme čla- nov, premalo pa so govorili o učnih in vzgojnih vprašanjih partizanskih otrok. Veliko uspehov v Združenju rezervnih oficirjev BELE2KE Z OKRAJNEGA OBČNEGA ZBORA OFICIRJEV V nedeljo je bil v Celju tudi občni zbor Okrajnega odbora Združenja re- zervnih oficirjev. V imenu Glavnega odbora Slovenije se ga je udeležil tov. Kolar, v imenu Okrajnega komiteja ZKS tov, Ivan Kovačič-Efenka in vrsta drugih gostov, poleg teh pa se- veda delegati vseh občinskih združenj. Poročilo o delu rezevnih oficirjev na- šega okraja v preteklih dveh letih je podal predsednik tov. Divjak. Iz poro- čila je razvidno, da so organizacije v teh dveh letih opravile obilo nalog in dosegle lepe uspehe. Predvsem so bili uspešni seminarji, ki so trajali po več dni in na katerih so se člani seznanjali z novostmi v vojaški vedi. Te seminarje je obiskovalo 69 % vseh rezervnih ofi- cirjev. Da ni odstotek višji, je kriva izredno slaba udeležba v občinah Šoš- tanj in Laško. Na teh 12 seminarjih j« bilo podanih 455 predavanj, poleg tega so si člani ogledali 26 vojaških filmov, obiskali 11 vojaških vaj in več vojaških enot, med drugimi mornarico v Pulju in tankovsko enoto na Vrhniki. Prirejali so tudi strelska tekmovanja, med član« so prodali 1400 raznih strokovnih knjig. Da je bilo delo organizacije plodno, je dokaz 60 odlikovanj, ki so jih prejeli rezervni oficirji. Razprava na občnem zboru je bila živahna. Novost v bodoče bo, da bod^ v organizacije vključili tudi vse rezer- vne podoficirje. Pohvala najboljšim organizacijam, predvsem v Celju, 2alcu, Šentjurju in Konjicah je vzpodbuda ostalim organizacijam. Na občnem zboru so na koncu v znak priznanja dali predsedniku Divjaku lepo sliko Maršala za njegovo dolgo- letno požrtvovalno delo na čelu okraj- nega odbora. Živahna razprava v Liscah Terensika organizacija SZDL Lisce J« imela svoj občni zbor v Domu Dušana Finžgarja. Čeprav udeležba ni bila kaj zadovoljiva (20 %), je bil ta zbor vse- binsko zelo bogat, saj je prav slaba udeležba povzročila nad vse živahna razpravo o dejavnosti Socialistične zveze in kako bi naj ta množična orga- nizacija morala delati v bodoče. (Nadaljevanje na 5. str.) BOGATE RAZPRAVE NA OBČNIH ZBORIH SZDL Za razliko od lanskega leta je obisk na letošnjih občnih zborih SZDL zadovoljivejši — še bolj pa so zadovoljive razprave, ki kažejo, da se naši delovni ljudje živo zanimajo za vse gospodarske, komunalne in družbene probleme svoje občine in svojega kraja. Kljub temu, da so bila ponekod po- ročila zelo obširna, volivcev pozna ura ni motila in so v razpravah iznašali svoje želje, težnje, predloge in kritike. Bolj kot druga leta so letos člani SZDL odločno in odkrito grajali nekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti, bodisi delo množične organizacije, ali pa delo krajevnega odbora. Ponekod so grajali premajhno povezavo krajevnega odbora s SZDL, ponekod so ob- sojali, da se javni delavci nočejo udejstvovati v množičnih organizacijah in najdejo najrazličnejše izgovore, da se izognejo soodgovornosti. Z volitvami so odbore Socialistične zveze sicer precej pomladili, vse- kakor pa so v novih odborih vse premalo zastopane žene in delavska mla- dina. KULTURNI OBZORNIK Šoštanj plačal dolg svojemu umetnihu Skromni Ivan Naipotnik, pi-vi in naj- boljši oblikovalec lesa, ki ga pozna, pri- znava in globoko spoištuje domovina in tujiina, je te dni praznoval 70 letnico svojega rojstva. Soštanjska občina res ne bi mogla lepše in veličastnejše po- plačati svojega dolga velikemu rojaku. V tem, ko so v pičlem miesecu stekle vse priprave za dostojno proslavo po- membnega jubileja, v tem, ko je tihi samotar pihal iprah s svojih priljublje- nih Dečkov, Mater, Cigank, Vener, Plesalk in vrste plastik, da jih na raz^ stavi pokaže tujim očem, je prišlo iz Beograda najvišje priznanje, ko je mar- šal Tito prizadevnega umetnika odliko- val z Redom dela I. stopnje. Tudi doma- ča občina je hotela svojemu umetniku izkazati najvišjo čast. Zavedajoč se, da opus Ivana Napotnika predstavlja dra- gocen doprinos slovenski umetnosti, da neumorno delo skoro pol stoletja, terja moralni in kulturni davek, zato si je v skromni osebi Ivana Napotnika zbrala svojega prvega častnega občana. V sejni dvorani Občinskega ljudske- ga odbora je ibiia na dan jubilantove 70-letnice rojstva sklicana slavnostna seja obeh zborov ObLO Šoštanj, katere so se poleg mnogih gostov udeležili tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje tov. Franc Simonič, ravnatelj Narodne galerije dr. Kari Dobida iz Ljubljane, ravnatelj Celjskega muzeja Anton Stu- pica, predsednik Sveta za kulturo in prosveto OLO Celje Tine Ord in drugi. Predsednik Občinskega ljudskega od- bora Šoštanj, tov. Stane Ravljen je na kratko orisal življenje in delo akadem- skega kiparja Ivana Napotnika ter v iskreno toplih besedah izrazil hvaležen ponos občanov, da imajo v svoji sredini takega ustvarjalca. Izročil mu je Mar- šalovo odlikovanje — Red dela I. stop- nje in diplomo častnega občana, ki jo je izdelal priznani ljubljanski akadem- ski slikar Maksim Gaspari. Za delež, ki ga je akademski kipar Ivan Nap>otnik prispeval k naši nacionalni kulturi, se je jubilantu v imenu celjskega okraja zahvalil tudi ravnatelj Tine Orel in mu izročil lepo darilo. Umetnik je bil nad tako vidnim, iskrenim in veličastnim počeščenjem vidno ganjen in je svojo hvaležnost iz- razil s temile besedami: »FofHstitve. ki sem jih bil deležen, so me tako prevzele, da sem globoko piiijen. Ne vem, ali sem zaslužil lo splošno pozornost in te dokaze spoštovanja, saj v svojem življenju ni- sem delal nič drugega, kot da sem skušal po najboljših močeh slediti notranjemu klicu, ki mi je kazal pot do umetniškega ustvarjanja. Pol stoletja je že minulo, odkar se ukvarjam /. glino in mavcem, z dletom in kladivom. Ven- dar se mi danes, ko gledam nazaj, zdi. da sem storil Se vse premalo. Kar pa je ostalo osest, zapisano v deželni deski v Grazu. Gozd- ni dvor je bil nekaj časa odtrgan od celjske gospoščine, nato zopet dokup- ljen in je ods'lej tvoril z vsemi svojimi realitetami in pravicami lova in ribo- lova eno dominikalno enoto, ki je bila eodnijsko ix>drejena celjski gospoščini. Leta 1759 ga je posedoval pl. Jacomini, med leti 1770 in 1804 pa baroni Gal- lenfels. Sedanja stavba je iz 18. stoletja ter po opisu iz leta 1847 obsega: v pod- zemlju celiko obokano klet, v pritličju kuhinjo s shrambo, sobo za služinčad in pečno sobo, v prvem nadstropju pa Ipet lei>ih, pi^tornih, ištukiranih sob s predsobo. Danes je stavba last Avto- obnove ter močno zanemarjena. Omem- be vreden pa je kamen i t rimski lev na dvorišču pred njo. Kristinin dvor ali Freienberg. Prvotno je bil pristava Gozdnega dvorca. Kot ta^ se omenja še 1. 1835, ko je Gozdni dvo- rec kupil znani podjetnik Jožef Haus- man ter ga priključil gospoščini Novo Celje. Leta 1848 ga je posedoval celj- ski pKJŠtar Anton Gurnik. Na posestvu je bila takrat poštna postaja in dvorec so začeli imenovati po lepi poštarjevi hčeri Kristinin dvor. V 20. stoletju so bili njegovi najbolj znani lastniki Kva- temiki iz Zagreba (1928—1936). Od njih je dvorec kupila mestna občina ter v njemu uredila ubožnico. V času okupa- cije je dvorec sliižil kot i>rehodno ta- borišče, po 1. 1946 pa je v njemu name- ščena Nižja vrtnarska šola. Stavba je grajena v obliki pravokotne kljiike, ka- bil zapisan v deželni deski v Grazu. Po- tere južni krak je v pritličju vsaj iz 18. če ne celo iz 17. stoletja, sicer pa je stavba iz sredine 19. stoletja. V njeni kkmcepciji se mešajo Iklasicističnii in romantični elementi, ki prihajajo po- sebno do izraza v lepo komponiranih fasadah in fino proporcioniranih oknih. Stavba ie bila ipo 1. 1912 večkrat obnov- ljena. Jožefov dvor imenovan tudi Spodnji rožni ali Contijev dvor. Dvorec je bil zgrajen v 2. ix)lovici 18. stoletja, kajti ca. 1770 je mestni svet dovolil baronu Contiju lomiti kamenje v Zavodni na pobočju Teharske ceste, ker si je tedaj gradil hišo na Dolgem polju. Dvorec je leg dvorca je stal živinski hlev z zi- danim gospodarskim poslopjem ob Ko- privnici. Obe stavbi sta imeli v pritličju gospodarske prostore, v nadstropju pa popolni stanovanji s kuhinjo, vendar sta bili često poplavljeni. Za Contiji so dvo- rec posedovali Verhovški (1792—1831), nato pa Permoserji in njihovo številno sorodstvo do 1. 1904. Jožef Permoser je bivše gospodarsko poslopje spremenil v stanovanjsko hišo ter na podbojih vrat ovekovečil sebe ni letnico predelave: J 1849 P. Danes je Jožefov dvor skrom- na, skoraj nekoliko kmečko delujoča stavba s slopastimi arkadami na dvo- riščni strani, ki si oglejuje svoje stari- kavo lice v mimo tekoči Koprivnici. Jože Curk Jožefov dvor je stara hiša nasproti prve osnovne šole ob Sušnici. Arkade kažejo, da gre tu za enega izmed celjskih srednjeveških dvorcev... V NEKAJ VRSTAH ABONMA KONCERTI Ljubitelji glasbe so že skoro dve leti pogrešali rednih koncertnih gostovanj. Sedaj, ko je dvorana Narodnega doma spet dostopna, je Glasbena šola v po- vezavi s Koncertno direkcijo Slovenije razpisala 5 koncertov v abonmaju za sezono 1959. V načrtu je večer opernih arij, koncert slovenskih solistov z di- rigentom Karlom Ruplom, violinist Igor Ozim, violočelist Mirko Dorner in pia- nist Jurica Mural iz Zagreba. Koncertni dan bo, kot doslej, sreda. Prvi abonma koncert bo 14. januarja s solisti ljubljanske .opere (.sopranistka Vanda Gerlovič, tenorist Miro Brajnik in basist Zdravko Kovač). Abonenti imajo 20 odstotkov popusta tako, da je vstopnina kljub visokim stroškom za koncerte sprejemljiva za vsakogar. Dijaki srednjih šol in gojen- ci glasbene šole uživajo še poseben 50 odstotni popust. Prijave sprejema pi- sarna glasbene šole. KOROŠKI PEVCI OBISKALI SAVINJCANE Preteklo soboto in nedeljo je združeni pevski zbor Koroških Slovencev iz Ce- lovca obiskal Zgornjo Savinjsiko dolino. S slovensko pesmijo so nastopili v Lučah, Gornjem gradu in Nazarjih. Koroški bratje so nameravali gostovati tudi v Ljubnem ob Savinji, pa so predstavniki tamkajšnjega KPD njihov nastop od- klonili. Ljubenski domačini to nerazu- mevanje svojih »kulturnikov« zelo ob- sojajo in žele, da se kaj takega v bodo- če ne bi več ponovilo. V vseh treh omenjenih krajih, kjer so nastopili priljubljeni koroški pevci, pa so bile dvorane napolnjene do zad- njega kotička. Domačini so bili nad iz- vajanjem programa nadvse navdušeni, saj je iz slednjega glasu otožno velo hrepenenje in ljubezen po slovenski zemlji in matični domovini. Želimo jih v svoji sredini še večkrat ipozdraviti. KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST V LIBOJAH Ko je imelo DPD Svoboda v Pirebol- du pred kratkim svoj letni občni zbor, je povabilo v goste tudi DPD Svobodo iz Liboj. Dvorana je ibila skoro pre- majhna za vse navzoče. Zborovanje je s pesmijo pozdravil mešani pevski zbor, ki je poslušalce zelo navdušil. Iz poro- čil in razprave smo razbrali, da je aktivnost naših tovarišev »svobodašev« v Preboldu tako živa, da smo Libojčani kar strmeli nad njihovimi. idealnimi načrti. Organizirati nameravajo skupno pralnico, z združenimi močmi bodo ure- dili prostor za telesno vadibo, poživeli dranisko in ostale sekcije. Tekstilna to- varna v Preboldu finančno zelo izdatno podpira društvo Svobode. Nas Libojčane je predvsem zamimala njihova novo urejena knjižnica. Tako lepo urejene knjižnice s televizijskim aparatom najbrž ni v vsej Savinjski do- lini. Ker vemo, da nam bo žalska ob- čina priskočiila na pomoč in bomo imeli v kratkem menzo, mesnico in pekamo, bo upravni odbor Svobode lahko pristo^ pil k urejevanju ipodobne knjižnice. Ve- rujemo, da ibo to možno izvesti, sa je že sama nabiralna akcija ob priliki 90 obletnice žalskega Tabora dala dovolj upanja. Upamo, da bo sindikalna podružnica Keramične industrije v kratkem formi- rala 5 člansko komisijo, katera bo po- živela kultunoprosvetno delo med na- šimi delovnimi ljudmi v Libojah. Z. V. PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO V MOZIRJU so v polnem teku. Organizacija Novo- letne jelke so prevzeli posebni odboori, v katerih so zastopane žene, učiteljstvo in drugi. Vse izgleda, da bo letošnje no- voletno praznovanje izredno ibogato in pestro. Za šolske in predšolske otroke bodo po šolah pripravili primerne kul- turne iprograme s prihodom Dedka Mraza. Istočasno s pripravami za praznova- nje pa teče tudi nabiralna akcija, da bodo lahko otroke razveselili tudi s pri- mernimi darili. Mozirske žene so v tej akciji nadvse i>ožrtvovalne in prizadev- ne. Prvi je pokazal voljo in se odzval akciji Občinski ljudsiki odbor, ki je po Svetu za varstvo družine že razdelil posameznim krajem znesek 200.000 din. Temu zgledu se je takoj pridružila Kme- tijsko- gozdarska poslovna zveza z zne- skom 80.000 din. Pričakujemo, da bodo tudi ostala podjetja v občini primak- nila svoj delež. S. P. ZA CIM LEPiSl OTROŠKI PRAZNIK Po vsej šoštanjski občini se te dni živahno pripravljajo na praznovanje Največjega otroškega praznika — Novo- letne jeiiKe. Za čim lepše praznovanje bodo poleg pionirskih organizacij skrbe- la tudi društva prijateljev mladine. V Velenju je Društvo prijateljev mladine na prvi seji novega upravnega odbora govorilo predvsem o praznovanju No- voletne jelke. Predlagajo, da bi v go- zdičku poleg otroškega vrtca uredili pravljični prostor. Dedek Mraz naj bi z bogatim spremstvom pozdravil tam vse velenjske otroke. Poleg tega bodo v dnevih praznova- nja pripravili za vse otroke lutkovne igrice. V Velenju si zelo želijo, da bi jih za otroški praznik obiskali tudi čla- ni Celjskega gledališča s pravljično igro Vilinček z lune. Ce jim bo uspelo na- brati toliko sredstev, da stroške za predstavo krijejo, bo v Velenju Novo- letna jelka izredno lepo vsebinsko do- živetje najmlajših. V vseh šolah občine se prav tako z vso vnemo pripravljajo. Razredni pio- nirski odbori pripravljajo programe in deklaracijo. Vse razrede pa bo tudi obi- skal in pozdravil Dedek Mraz. 19. decembra — stev. 50 STRAN 5 ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Skoraj pozabljene beležke iz Podčetrtka Starejših ne moreš zganiti - mladine pa ni Ko sem listal po novinarski beležnici, sem naletel na zapiske, ki bi skoraj ob- tičali mrtvi v njej. Zabeležil sem si jih že pred dobrim mesecem na seji osnov- ne organizacije Socialistične zveze v Podčetrtku. Kljub temu, da sem zaradi važnejših dogodkov skoraj pozabil na- nje, se mi zdi vredno nekaj tega le napisati, saj stvari kljub časovni od- maknjenosti niso toliko obledele, da ne bi bile več aktualne. ŠOLA V PODČETRTKU SLUŽI ZA VZGLED Zba-ali smo se v šolskem poslopju. Šolski upravitelj Brilej mi je pred sejo najprej razkazal delo pridnih rok nje- govih učencev, ki jim je on vlil toliko ljubezni in smisla za tehniko. Na poli- cah je bilo toliko lepih stvari, strojčkov, orodja in naprav, da skoraj nisem vedel, komu vse to služi. Vse te male tehnične naprave iso učenci izdelali sami pri teh- ničnem pouku, ki ga mojstrsko vodi to- variš Brilej. Malo je talkih vzgojiteljev, ki dmajo toliko smisla in-ljubezni do tehnike. In prav zato šola v Podčetrtku, ki je majhen in odmaknjen kraj, slovi daleč po Sloveniji glede uspehov pri tehnični vzgoji učencev. Ne bom pove- dal preveč, če trdim, da je ta šola v tem pogledu ena med prvimi v naši republi- ki dn verjetno tudi v državi. Koristno bi bilo, da bi tudi v drugih šolah vsaj »kušali posnemati prizadevanje učitelja Brileja v Podčetrtku. ZADRUGA SE JE ZACELA UVELJAVLJATI Medtem so se zbrali vsi odborniki. Pogovor je stekel vedno bolj sproščeno. Največ so govorili o dosedanjem delu, o uspehih in težavah, o stanju v tem od- maknjenem, skoraj bi dejal odmirajo- čem obsotelslkem kraju, saj je bilo v njem nekdaj bolj živo. Najprej se je beseda sukala okoli kme- tijske zadruge. Kako tudi ne bi, kajti Podčetrtek nima industrije, niti obrti, ljudje se preživljajo v glavnem od kmetijstva. To pa je precej zaostalo, zla- sti v višjih legah, kamor težje prodira mehanizacija in napredna misel. V zadrugo je vlključenih 172 kmeto- valcev, ali 80 %. Zadruga se je šele zadnje čase začela uveljavljati, kajti prejšnje vodstvo jo je privedlo do kri- tičnega položaja. Takrat je bilo okoli 1,600.000 din primanjkljaja in kmetje so začeli izstopati iz zadruge, ker so se bali, da bodo morali kriti nastali pri- manjkljaj. Tudi kmetje iz Olimja so bolj zaupali zadrugi v Imenem in so odhajali tja. Zadnje čase, ko je zadrugo v Podčetrtku prevzelo novo vodstvo, pa se vračajo nazaj. Zadruga nima nobenega kmetijskega tehnika in to jd povzroča nemajhne te- žave. Težko je izvajati planske naloge v kmetijstvu in dajati nasvete, če ni stro- kovnjaka pri hiši. Tudi aktiv mladih za-" družnikov, v katerem je bilo spletka čez dvajset mladincev, se je razbil, ker niso imeli pravega vodstva in niso ve- deli kaj početi. Kajti saditi krompir, ikar že delajo doma, še ni dovolj. Mla- dim ljudem bi bilo treba vzgojiti ljube- zen do sodobne obdelave, kako se upo- rabljajo umetna gnojila in kako se rav- na s kmetijskimi stroji. Za to je mladi- na najbolj dovzetna. MLADINA ODHAJA ZA ZASLUŽKOM Sicer je pa zemlja v tem kraju dokaj skopa, slasti še, če se obdeluje na star -način. V hribovitih legah, posebno še tam, kjer ni dovolj živine in gnoja, se obdelava zemlje komaj še izplača. Po- nekod ne daje kruha za vse. Zato mla- dina odhaja za zaslužkom in si dšče iboljših pogojev dela. Se ni dolgo tega, ko je odšlo 13 mladincev na delo v za- savske rudnike. Tudi število otrok v šo- li pada in je v letošnjem šolskem letu zabeležen padec otrok od 200 na 116. To je eden največjih problemov, ki daje obeležje temu kraju. Mladina odhaja, starejši pa ne morejo več uj^ašno kme- tovati na star način. Hkrati je to opo- zorilo, da bo treba čim prej preusmeriti kmetijsko proizvodnjo na tiste kulture, ki so v tem kraju najbolj donosne. Per- spektivni načrt v kmetijstvu in sodobne oblike odnosov med kmetom in zadrugo bodo morale prej ali slej prodreti v ta kraj in odpraviti zaostalost. Rešitev je le v ž.vinoreji in sadjarstvu, ki najbolj odgovarja tamkajšnjim prilikam. Seve- da brez pomoči in sodelovanja zadruge ne bo šlo. Posamezni kmetje tega ne bodo zmogli. Sodelovanje kmeta z za- drugo bo moralo .pognati globlje kore- nine. POGODBENO PITANJE PRAŠIČEV NA DOBRI POTI In kakšno je bilo to Sodelovanje do sedaj? V glavnem ni kaj reči, saj kme- tovalci kažejo kar precej zanimanja za razne oblike kooperacije. Plan setve italijanske pšenice so dosegli in posejali vseh 12 ha, kakor je bilo v načrtu pred- videno. Zelo dobro so se kmetje izkaza- li prav v Podčetrtku glede pogodbenega pitanja prašičev, saj je zadruga sklenila čez tristo pogodb. Kmet Ludvik Poči- vavšek, ki je predsednik krajevnega od- bora in odbornik SZDL, je v tem pogle- du dosegel kar rekord in daje v tem pogledu lep zgled daleč naokoli. On sam bo spital 100 svinj, vendar pravi, da ima pri tem težave. Predvsem želi, da se ne bi pogodbene obveznosti menjale, kar se je enkrat že zgodilo, dalje meni naj bi imela zadruga na zalogi vedno dovolj močnih krmil, da bi prašiče lahko si>ital. Se posebej pa je potožil, ker ni dobil posnetega mleka iz mlekarne šmarske poslovne zveze v Imenem, čeprav bi po pogodbi moral dobiti 1600 litrov sirotke. Upravnik te mlekarne pa krmi z njo svoje prašiče. Ce bi teh težav ne bilo, meni tovariš Počivavšek, bi šlo kar lepo, saj koristi takega sodelovanja so več kot na dlani. NA ZBORIH VOLIVCEV NAJBOLJŠA UDELEŽBA Na seji je stekel pogovor tudi o dru- gih stvareh. V Socialistično zvezo je včlanjenih 54% volivcev. Pri delu so te- žave, ker so v odborih množičnih orga- nizacij in v krajevnem odboru vedno eni in isti ljudje. Odbor Socialistične zveze se večkrat sestaja, le ljudi na sestanke ni v večjem številu. Mladine skoraj ni, starejši pa stoje preveč ob strani. Najboljša udeležba je še na zbo- rih volivcev, kjer se izgovorijo o pro- blemih, ki jih tarejo. Tudi nekaj kritike je bilo na račun odkupnih cen za sadje in mošt. Vendar najraje ljudje kriitizi- rajo doma, namesto da bi prišli na se- stanke in se tam temeljito ix3menili. Kritika, če je .pravilna, je zdrava, sicer ,pa se na sestanku razčistijo in pojasni- jo stvari, ki ponavadi zaradi napačne in večkrat škodoželjne razlage povzročajo vročo kri. POPRAVILO CEST IN PROSTOVOLJNO DELO Krajevni ljudski odbor v Podčetrtku je dokaj prizadeven. V letošnjem letu je imel štiri seje. Največ se je ukvarjal s ix>pravilom cest, poti, kanalizacije in vodnjakov. Občina je prispevala nekaj sredstev predvsem za popravilo cest, okoli 180 ljudi pa je sodelovalo s pro- stovoljnim delom skupaj s pripadniki JLA. Tudi išolski odbor je delaven in 96 odstoten šolski obisk v tem kraju je več kot zadovoljiv. To je predvsem njegova zasluga, še posebej pa šolskega upravi- telja Brileja, ki zna otrokom vcepiti ljubezen do šole. LEKARNA, RAZSVETLJAVA IN ŠE KAJ V Podčetrtku se ljudje, pritožujejo ker ni lekarne in morajo po zdravila v Šmarje. Lekarne ni niti v Kozjiem in v Bistrici ob So tli. Zaradi tega je lekar- na na vseh sestankih na dnevnem redu. Potreba za lekarno je več kot očitna, saj je v prejšnjih časih lekarna bila in prvič je bila ustanovljena že 1830. leta. Tudi cestno razsvetljavo bo treba ure- diti, saj se nekam čudno sliši, da je bila pred sto leti vas razsvetljena, da- nes pa ždi v mraku. Razen tega so po- tožili odborniki na seji, da tudi zdrav- stvena postaja nima ,prostorov, prav ta- ko ni prostora za mlečno kuhinjo v šoli, niti sobe za učiteljico. To so sicer majhni .problemi, vendar za Podčetrtek predstavljajo osrednji problem. Zato so se jih odborniki Socia- listične zveze na seji tudi lotili. Ob več- jem sodelovanju tamkajšnjih ljudi in ob podpori p>ovečane šmarsike občine bodo prej ko ^ej te probleme črtali iz dnev- nega reda. -ma- UMRL IE REVOLUCIONAR Martin Plankar V sredo je bil pogreb znanega celjskega revolucionarja, častnega meščana, priljubljenega delavskega kulturnika Martina Plankarja. Martin Plankar je vse svoje živ- ljenje posvetil naprednemu delav- skemu gibanju, katerega član je bil sam in ki je v letih revolucionarne borbe delavskega razreda nosil težka bremena odgovornosti in nalog za boljše življenje svojih delavnih to- varišev. Bil je član predvojne Svo- bode« in Zvez« kovinarjev, bil je član rudarske zveze v Trbovljah, eden najožjih sodelavcev tovariša Franca Leskoška-Luke in eden iz- med vodilnih organizatorjev velike stavke v Cinkarni. Tudi po osvobo- ditvi, ki je tovariša Plankarja na- šla že v pokoju, je še nadalje po- svečal vse svoje sile za napredek delavskega gibanja v novih, tako močno pričakovanih okoliščinah. Tak je ostal do svoje smrti, ki je iztrgala iz naše sredine enega delavskih vo- diteljev. Ni nova trditev, da zadnja pot človekova predstavlja ogledalo nje- govega življenja. Pogreb umrlega delavskega voditelja v našem mestu je odraz globoke hvaležnosti, ki jo delavstvo čuti do pokojnika. Velika množica Celjanov, šolske mladine, predvsem pa delavskega sloja našega mesta se je zgrnila pred Sindikalni dom, odkoder so njegove posmrtne ostanke ponesli na mestno pokopališče. Tu pred domom sindi- kata se je v imenu ljudskega odbora in meščanov poslovil odbornik Anton Aškerc. Pri tej žalni svečanosti je sodeloval zbor »Svobode«, naslednik njegovega predvojnega dela, nadalje godba društva »France Prešeren« in godba »Svobode« iz Štor. Na pokopališču se je v imenu dru- štva »Svoboda« poslovil od pokoj- nika tov. Pibrovc. Poleg političnih in oblastnih funkcionarjev celjskega okraja in občine se je prišel poklonit spominu umrlega delavskega revolu- cionarja tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš Leskošek Franc-Luka. V imenu kolektiva Cin- karne, kjer je pokojni Plankar naj- dlje deloval, se je poslovil od umrle- ga njegov nekdanji sodelavec. Zemlja se je zagrnila nad krsto z ostanki zaslužnega človeka, njegov spomin pa bo živel naprej v srcih delovnih ljudi, katerim je delo po- kojnika soizvojevalo obetov polno sedanjost v svobodni domovini de- lovnih ljudi. Delovni ljudje zborujejo... Žalski šoferji so zborovali Preteklo soboto so imeli šoferji žalske- ga kluba svoj redni letni občni zbor. Po poročilih in diskusijah so ugotovili, da je Klub združenja šoferjev in avtome- hanikov iz Žalca bil zelo aktiven, za kar je dobil pohvalno priznanje od Okrajnega odbora iz Celja. Poleg nalog, ki so si jih zadali na občnem zboru, so še sklenili, da bodo organizirali v zimskih mesecih predavanja o cestno prometnih predpisih za poklicne voznike, amaterje ter za osta- le uporabnike cestišč, Začeli bodo tudi s tečaji za pridobivanje kvalifikacije. Delegat Ljudske tehnike tov. Gorišek je v svojem referatu poudaril, da želi še vnaprej tako tesno sodelovanje med or- ganizacijami, kakor je bilo to leto. Da občnem zboru so tudi podarili hra- nilno knjigo za preko 100.000 din tovarišu Stebrenak Antonu (ki je že 5 let prikle- njen na bolniško posteljo), da se mu omo- goči nabava invalidskega vozila. Ta denar so šoferji prispevali prostovoljno. Tudi žalski klub je zbral preko 30.000 din pro- stovoljnih prispevkov. Prisrčno pozdrav- ljamo takšno tovarištvo med šoferji. V Kozje^i je nad trgom posestvo, kate- rega lastnik je stopil v kooperacijo in z pomočjo zadruge nasadil črni ribez (Nadaljevanje s 3. strani) NAČRTNO IN KONKRETNO DELO ... primerilo, da je v Velenju le 81 odstot- kov prebivalstva včlanjenih v organi- zacijo SZDL, medtem ko je v Šoštanju ta odstotek 93. Razprava je bila dokaj živahna. Go- vorili so o nujnosti gradnje še ene osemletke. Velenjčani iz starega dela so se potegovali za obstoj vsaj ene tr- govine za šepcerijo. Do 3. julija 1959 bodo v Velenju vse dosedanje trgovine, ki so v higiensko neprimernih prosto- rih, ukinili. Nove poslovalnice bodo od- prli v nastajajočem središču Velenja, kjer bodo potrošnike lahko sodobno po- stregli. Sanitarna inšpekcija je že sedaj prepovedala uporabo starih prostorov! Ker trenutno druge rešitve ni, bodo počakali do 3. julija 1959. Zene so se ponovno zavzemale za ustanovitev mle- karne, ki bi jo bilo treba takoj usta- noviti. Govorili so tudi o potrebi po ustanovitvi še enega vrtca in o razši- ritvi uslužnostnih obrtnih podjetij. Za- to bo prva naloga novega 15-članskega odbora ustanoviti stanovanjsko skup- (nadaljevanje s 3. strani) ŽIVAHNA RAZPRAVA V LISCAH... Volivci so iznesli vrsto problemov, ki so se obravnavaili že na zborih volivcev, vendar do danes še niso bili rešeni. Ostro so kritizirali tudi delo krajev- nega odbora, ki spričo tolikih potreb niti ni porabil denarja, ki mu ga je občina nakazala v lastno uporabo. Na občnem zboru smo slišni še ix)ro- čila o delu drugih društev in organiza- cij na terenu Lisce, da bo tako SZDL imela pregled na celotnim delom in utripom svojega terena. Pogumna, kritična presoja v živahni razpravi ter dejstvo, da nov odbor za- Istopajo večdnoma mladi ljudje a obljuibljena. Tudi pri gradnji vodovoda bodo domači voljni pomagati Članstvu Zveze borcev Celja l. ictrli: Olični zbor v petek, 19. 12. H58 ob 19. uri v dvorani Okrajne pošte. otem se nam zdi prizor, ko se v vojašnici začenja dnevno živ- ljenje nekaj stotih vojakov, kot bla- žen mir. Le stopinje, sem in tja kakšno povelje ... Naposled so mla- di vojaki umiti, sobe so pospravljene in naš Laszlo s prijatelji odhiti na dvorišče, kjer si v dvajsetminutni športni vaji razgiblje zaspane ude, da bodo prožnejši za dnevne naloge. Po taki osvežitvi telesa in duha zajtrk seveda bolje tekne, kot stote- rim mestnim zaspancem, ki srknejo kavo, medtem ko se v strahu pred zamudo že oblačijo. Po zajtrku so enote postrojene na dvorišču in poveljniki i>regledajo VOJAKOV DAN njihovo sposobnost in urejenost. Bol- niki gredo na pregled, sem in tja mora kdo vtakniti roke spet pod vodovodno pifK). Ob sedmih začnejo vojaki vaditi. Najprej Laszlo posluša dnevne vesti, da je seznanjen z dogodki doma in v svetu, potem pa običajno posluša tudi politično predavanje o tem ali onem problemu. Nato se vrstijo vaje z orožjem, z vojaško tehniko, vaje v taktiki, vojaškem redu in neštetih stvareh, kajti znano je, da nobena šola ne premore toliko različnih predmetov, kot ravno vojaška služ- ba. Praktični in teoretični pouk traja vsak dan po šest ur. Ko pa se Laszlo vrne z vaj, najprej, kot se spodobi, očisti orožje. Ne svoje osebno orožje, temveč tudi čistoča minometalca, pri katerem-je najvažnejši član p>o- sluge — nišandžija, je njegova skrb. Ko je torej orožje čisto, se tudi sam pošteno umije in pripravi na kosilo, ki po šesturnem delu na terenu, v učilnicah in na dvorišču vojašnice izborno tekne. Po kosilu je do 16. ure prost. Ce je utrujen, se zlekne na posteljo, včasih p.še pisma, čita, gre igrat od- bojko. Skratka vedno si najde kak- šno zabavo in razvedrilo. Od 16. do 18. ure je čas posvečen kulturnemu in zabavnemu življenju. Včasih gre na partijo šaha, včasih se pripravlja na prireditev, dvakrat tedensko pa so ti dve uri tudi popolnoma prosti, da lahko dela kar hoče. Laszko naj- raje igra na športnan igrišču od- bojko. 2e od otroških let je športnik. Doma je igral nogomet pri klubu domačega mesta. Njegova športna spretnost dosti pripomore k uspe- hom celjske garnizije v športnih tekmovanjih. Ravno zdaj se priprav- lja za tako tekmovanje z našimi me- stnimi društvi... Po 18. uri je spet eno uro prostega časa. Marsikaj je treba urediti. Od- govoriti na pisma od doma, treba je prišiti kak gumb, očediti obleko, treba je seveda tudi pod brivčeve škarje itd. Ob pol osmi uri zvečer je večerja, f>o večerji pa vojaki gre- do v svoj klub, kjer poslušajo radio, predvsem pa poročila. Ti večeri so po navadi prekratki, kajti ob pol deveti uri so že v posteljah in ko trobentač »zapove«, da je čas po- čitka, utihne v vojašnici vsaka be- seda. Le ix)žami t)dijo po hodnikih, dežurni si s šahom krajšajo čas in stražarji pred kasarno merijo tlak. Tak je delovni dan vojaka Laszla in vseh njegovih tovarišev. Nedelje so seveda vedrejše, saj ta dan od- padejo vse vaje. Vojaki se posvečajo svoji higieni, tekmujejo v športu, popoldan pa jih srečujemo na me- stnih ulicah, te naše ponosne fante- državljane na braniku domovine. DO NOČI Trobenta je utihnila. Toda še preden so izzveneli njeni prodorni zvoki, je Laszlo že nared ... V poslugi minometalca je Laszlo Kovač najodgovornejši član. Nišandžija ali merilec, to je dolžnost, na katero je ponosen vsak vojak, ki jo opravlja V popoldanskem odmoru sede vojak Kovač pogosto za mizo v klubu in »bije bitko na šahovskem polju« Laszlo je od mlad h let športn k. 2oga je njegova priljubljena spremljevalka. Tudi v vojski se spretno lovi za okroglim usnjem... 19. DECEMBRA — ŠTEV. 50 A STRAR Ob prazniku športnii(ov - Icegljačev Celje bo t soboto in nedeljo prizorišče ve- likega praznovanja kegljačev s celotnega po- dročja Slovenije. Ob otvoritvi novega šport- nega objekta, štiristeznega modernega keglji- iča BETONA, bo z vrsto nastopov in svečano •ejo praznovanje 10-letnice ustanovitve Keglja- ike zveze Slovenije in iO-letnice kegljaškega iporta v naši republiki. Celjani smo lahko ponosni na ta jubilej. Zibelka kegljaškega iporta v Sloveniji je namreč bila prav v našem mestu in ob 10-letnici tega rojstva dobiva Celje Treden objekt, s katerim so dani vsi pogoji za •adaljno množičnost in kvaliteto tega športa T mestu ob Savinji. Po osvoboditvi se je kegljanje močno raz- vilo pri nas. Dobilo je prave športne oblike, aj nima ničesar več skupnega od predvojnega, ki je služilo le večjemu dobičku gostilničar- jeVj hazardiranju, pijančevanju in sličnim ne- gativnim pojavom. Celjski kegljači so postavili temelje šport- emu načinu kegljanja v LRS. 2e leta 1945 so pričeli z delom, sicer še na ilovnatih stezah, t letu 1946 pa so se organizacijsko povezali pod vodstvom tov. Vagnerja Janka kot sekcija v matičnem društvu Kladivar. Nekaj let so keg- ljači vedrili v kletnih prostorih Doma OF, kjer pa je bilo kegljišče nekoliko prekratko. "Tu so ai leta 194? uredili asfaltirano stezo in pričela se je široka mreža športnih tekmovanj, na ka- terih so nastopali klubi iz Zagreba, Ljutpmera, Ljubljane in Maribora. Razvoj je šel pot na- prej in leta 1948 so bili že ustvarjeni pogoji ca ustanovitev samostojne republiške športne eveze. Leta 1949 so celjski kegljači le prišli do enosteznega predpisanega kegljišča, ki so ga večji del zgradili s prostovoljnim delom in razumevanjem UO Potrošniške zadruge v Celju. Ta skromen objekt pa je bil pretesen, da bi cadovoljil vse večje število aktivnih kegljačev. Na pobudo tov. Vrtovca se je ŠD BETON ogre- lo za izgradnjo dvosteznega kegljišča, ki ga je Celje dobilo leta 1951. Pri tej akciji gre vsekakor največje priznanje razumevanju SGP Beton in predsedniku ŠD BETON tov. Jerasu. S tem kegljiščem je kegljanje šlo še bolj v fiirino, vzporedno z njo pa so bili doseženi tudi kvalitetni rezultati. Kladivar je leta 1952 sredi Splita poskrbel za največje presenečenje, ko je na ekipnem državnem prvenstvu osvojil naslov prvaka FLRJ in s tem kot prvo slovensko moštvo pre- kinil tradicijo hrvatskih klubov, ki so vse do tega leta bili nepremagljivi. V Kladivar ju so tedaj nastopili naslednji kegljači: Aman, Ger- dina, Hrastnik, Rotar, Vanovšek, Zorko, Sne- dič, Truglas, Karadjole, Presinger M., Tkalčič in Škerjanc. Ekipa Betona, v katero je pri- stopilo večje število mladih kegljačev Kladi- varja, je v naslednjih letih osvojila naslov re- publiškega prvaka, sodelovala je z velikim uspehom na vseh slovenskih ekipnih in držav- nih prvenstvih, kjer se je vselej uvrstila na vidna mesta, ženska ekipa Kladivarja je osvo- jila dvakrat naslov republiškega ekipnega prva- ka, na državnem prvenstvu so ženske bile tretje, članica Kladivarja Gradišarjeva je na- stopila v državni reprezentanci, Vanovšek, Marinček in Lubej (vsi člani BETONA) so si priborili naslov mojstra kegljanja itd. Kdo bi le našteval vse uspehe celjskih kegljačev, ki so jih dosegli na domačih in tujih stezah! Ob nedeljskem praznovanju lahko z zado- voljstvom gledamo na prehojeno obdobje keg- ljačev v celjskem okraju. S požrtvovalnostjo, amaterskim delom in vlaganjem svojih sred- stev so si ustvarili materialne pogoje za raz- voj tega športa, vselej so si sami plačevali za potovanja na tekmovanju in prav v tem poj- movanju športa lahko služijo za zgled vsem ostalim celjskim športnikom. Kokšen obseg je zavzel to šport v našem okraju, naj nam po- vedo le še številke: Okrajna kegljaška zveza v Celju šteje 12 klubov in sekcij s preko 1000 evidentiranih kegljačev! Po številu in kva- liteti so se celjski kegljači uvrstili v vrste ostalih športnikov, ki dostojno zastopajo barve našega mesta na športnem področju. Zato ob nedeljskem prazniku čestitamo vsem kegljaškim športnim delavcem našega mesta k jubileju in jim izrekamo zahvalo in priznanje za njihovo plodno dosedanje delo. Prepričani smo, da bo novi športni objekt dal novega poleta tem vzornim delavcem in pripomogel še k večji množičnosti in boljši kvaliteti keglja- škega športa v celjskem okraju. Ob repubiišicem prvenstvu športnih invaildov Celje je bilo t zadnjem tednu prizorišče dvodnevnih tekmovanj športnikov — invalidov ca naslove republiških prvakov v streljanju, namiznem tenisu in šahu. Mimo naše športne javnosti je šlo to tekmovanje nekoliko ne- opazno, pa čeprav si ga je bilo vredno ogle- dati, ker smo bili priča prizorom, ki so sko- rajda neverjetni. Ali verjamete, du smo srečali tekmovalce pri streljanju in namiznem tenisu E obema amputiranima rokama?! Neverjetno je naravnost, kako so se vključili v športno ak- tivnost in kakšne uspehe dosegajo na športnem področju lahko tudi invalidi z najvišjo stopnjo invalidnosti. Kaj vse pripomore rehabiliticija in železna volja teh ljudi, da bi našli svoje eadovoljstvo in razvedrilo tudi v posamezn:h iportnih panogah in igrah. Znano nam je, da invalidi z amputiranimi nogami tudi smučajo — saj imajo vselej tudi svoja republiška prvenstva, isto velja tudi za plavanje. Skratka tudi ti ljudje, ki so svojo invalidnost dobili v zadnji vojni ali pa v proizvodnem delu, so našli del svojega življenja v športu, ki jim ga bogati in daje potrebnih fizičnih in duševnih 6ii. Celjsko involidsko športno društvo je vzorno pripravilo in organiziralo ta prvenstva, na ka- terih so nastopali le najboljši športniki — in- validi iz posameznih okrajev. Predhodno so bi- la namreč po vsej Sloveniji izvedena občinska in okrajna tekmovanja, na katerih je nasto- pilo več 100 tekmovalcev. V Celje je prišlo le 70 najboljših predstavnikov, ki so po stopnji invalidnosti bili razvrščeni v posamezne kate- gorije — od najtežje invalidnosti (I. kategorija) do lažje (VL kategorija). Celjski športniki — invalidi so kar uspešno posegli v boj za nojvišje naslove. V šahu je Cetvorica Ranzinger, Florjane, Rozman in Zupan osvojila prepričevalno republiško prvenstvo z 11 tH pol točkami pred Koprom 10, Kranjem 8 in pol, Mariborom ? in pol in Ljubljano 2 in pol. V streljanju je nastopilo 31 tekmovalcev, kjer srečamo kar 3 Celjane na prvih mestih. V II. kategoriji je zmagal Lednik s 148 krogi, v V. Cendak s 166 in v VI. Mejavšek s 169 krogi. V namiznem tenisu, kjer je nastopilo 19 tekmovalcev, je zmagal v VI. kategoriji Stamejčič. Svečanost z razdelitvijo nagrad in razgla- sitvijo rezultatov je bila v dvorani Evrope. Ob tej priliki je tekmovalce pozdravil v imenu Obč. odbora združenja VVI tov. Piškur, v ime- nu Okrajnega športnega združenja invalidov tov. Grum, nakar je predsednik Republiške zveze športnih društev invalidov tov. Vesel ob- širneje govoril o oblikah dela v športnih dru- štvih invalidov, ki morajo dobiti solidnejše temelje, pa tudi rezultati ne bodo izostali. Priznanje športnikom invalidom je izrekel tu- di tov. Jan Lokošek, general major, ki je po- udaril izreden pomen te aktivnosti pri rehabi- litaciji. Tudi športniki invalidi morajo zasle- dovati množičnost in naj skrbe, da bodo v športno aktivnost zajeli vse invalide ne glede na stopnjo invalidnosti. Šport je šola odločno- sti in samozavesti, na tem področju lahko in- validi pridobijo moralno in fizično rehabilita- cijo, ki je osnovni pogoj za vključitev v redno žvljenje in delo v družbi. Zato naj športni de- lavci vložijo vse sile, da bodo to zdravo obliko udejstvovanja razvijali naprej, bogatili z no- vimi oblikami in prijemi in v svoje vrste vklju- čili vse ljudi, ki jim zadnja vojna ali pa na- pori pri izgradnji domovine ni prizanesla v zdravju in nepoškodovanju. Ob kramljanju, izmenjavi izkušenj in tova- riškem zbližanju so športniki — invalidi pre- živeli v Celju dva dni. Sklenili so, da bodo na prihodnjih športnih tekmovanjih po solidnih pripravah in delu v osnovnih organizacijah pokazali še lepše uspehe. O nogometaših Kladivaria Nenadna odjuga, nato pa obilica padavin — tal v obliki dežja, kar je vsekakor nekoliko nenavadno za decembrski čas — trenutno one- mogoča nastop našim zimskim športnikom. Na drsališču je le nekaj dni bilo pravo >rvenje, smučarji pa še sploh niso prišli na plan, saj celo v višjih legah celjskega okraja ni dovolj snežne odeje. Tako izkoriščamo ta čas, da ne- koliko kritično osvetlimo že preteklo nogomet- o sezono. Obrnili smo se na trenerja tov. Frankoviča, da nam posreduje pojasnila na postavljena aktualna vprašanja. Ali ste zadovoljni s plasmanom Kladivarja t conski ligii^ »Četrto mesto t enotni slovenski conski ligi je vsekakor visoko in zadovoljuje. Slovenska conska liga je vsekakor po svojem sestavu močna, v njej nastopajo kvalitetna moštva, pa čeprav niso v jesenskem delu pokazala vsega svojega znanja. Kljub uvodni ugotovitvi pa moram dodati, da v celoti nisem povsem za- dovoljen s plasmanom Kladivarja. Igralci bi Eo svojih sposobnostih in izkušnjah lahko doli oljše partije, boljše igre in s tem tudi boljše rezultate.€ S kakšnimi težavami ste se borili v jesen- skem obdobju? »Najv«(je težave formiranju kvalitetnega moštva so bile v precejšnjem izostajanju igral- cev od redne vadbe. Tu so bili tudi objektivni vzroki. Določeno število igralcev je bilo ves ias na terenskem delu izven Celja, drugi so zaposleni v menjalnem delovnem času, bilo je pa tudi določeno število igralcev, ki so brez vzroka izostajali od redne vadbe, čeprav so imeli za treninge razpoložljiv čas. Namesto da bi se udeleževali treningov trikrat tedensko, so se nekateri zadovoljili le z enkratnim, največ dvakratnim obiskom vadbe. Moderni trening pa zahteva skupne treninge in se lahko le na ta način formirajo homogene ekipe in izdelajo določene taktične zamisli. Predavanja in ana- lize odigranih tekem so pravtuko sestavni del kvalitetnega dviga posameznih igralcev in mo- štva. V tem nisem naletel na potrebno razume- vanje, saj nisem uspel analizirati niti ene tek- me z igralci iz jesenskega dela tekmovanja. Na tekmah lahko opazimo vrsto slabosti in napak poedinih igralcev in le s strokovno kritično analizo bi se te napake lahko odpravljale. Vse pa kaže, da so igralci močno občutljivi za take kritike, ki gredo njim v prid, in so odklanjali to obliko dela. Končno je treba pripoiiiiiiti, da je bilo tekom prvenstva mnogo poškodovanih Igralcev, uvajati je bilo treba nove mlade mo- či, izbire pa ni bilo velike. Prepričan sem, da se bo stanje glede treningov, sestankov in strokovnih razprav spomladi popravilo.« Kakšni so izgledi za drugi del prvenstva? »Napravil sem izčrpen načrt dela, ki zajema obdobje od začetka januarja do konca junija meseca. S tem načrtom so zajeti vsi treningi, sestanki, prijateljske in prvenstvene tekme. V načrtu so tudi izleti in sestanki igralcev z upravo društva. Prepričan sem, da bo uprava društva sprejela izdelani načrt dela v celoti, saj je le i njegovo uresničitvijo možno doseči mnogo boljše rezultate od letošnjih. Pripo- minjam, da bo vsak igralec dobil načrt dela za prehodno, pripravljalno, predtekmovalno in tek- movalno obdobje, da bi vsak v podrobnosti spoznal, kakšne naloge se postavljajo pred njim. Igralci so namreč tisti, ki morajo te pro- grame oz. načrte dela sprovesti v prakso. V načrtu so pred pričetkom prvenstva prijatelj- ski nastopi Kladivarja s člani zvezne lige, na katerih bi igralci mnogo pridobili, istočasno pa bi tudi celjskim ljubiteljem nogometa omo- gočili ogled kvalitetnejših tekem. Plasman Kladivarja bi se spomladi lahko po- pravil, kor je pa seveda odvisno v največji meri od igralcev samih, če bodo smotrno izko- ristili čas do prvenstva. Moštvo Kladivarja je sicer mlado, vse pa kaže, da bomo spomladi še uvajali v moštvo nekatere mlajše igralce. Iz vojske se bo vrnil Piki, ki bo vsekakor okre- pil napad, v Kladivarja je pristopil bivši igra- lec Ljubljane Maruša, srednji branilec, ki bi zavzel v moštvu mesto Marinčka, ta pa bi spomladi igral v napadu. Od mladih igralcev bi prihajali v poštev za liga moštvo Hočevar, Klemenfič. lleld. Radič in hkcdelj. V tem času pa se lahko pojavi še kakšen perspektiven igra- lec iz mladine, ki bi ga lahko vključili v družbo izbranih igralcev. Kakor vul.te gradim u- na domačih igralcih in se ne navdušujem za nikakršen »uvoz«. Ob zaključku pa moram izreči še pohvolo igralcem, ker so čisti amaterji, delajo z voljo in ne postavljajo nikakršnih materialnih zah- tev. Po socialnem sestavu so to delavci, ki po vsakodnevnem napornem delu v tovarnah naj- dejo čas, da preživijo določen čas v aktivnem udejstvovanju s športom. Tudi uprava društva mi gre v vsakem pogledu na roko pri premago- vanju težav. Zato sem prepričan, da bomo spo- mladi pokazali boljše rezultate dela od do- sedanjih.« v treh letih 100 novih stanovanj v začetku prihodnjega leta bo pre- teklo tri leta, odkar so bili pri občinah ustanovljeni kreditni skladi za gradnjo stanovanjskih hiš. Upravni odbor tega sklada v Slov. Konjicah je zlasti v za- četku imel dokaj težavno delo spričo velikega števila purošenj interesentov za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš. Lepo število teh danes že stanuje v svojih hišicah, to je okoli 70 delavcev in uslužbencev iz podjetij ter ustanov. Ti so skupaj dobili približno za 37 mi- lijonov dinarjev posojila, kar je nekako 25 do 30 % vrednosti njihovih zgradb. Seveda je še malokdo izmed njih do- končal, toda za prvo silo je zadosti to- liko, da se lahko vseli, ostalo bo že po- čakalo. Te številke p>ovedo, da je vsak izmed njih dobil okrog pol milijona dinarjev posojila, nekateri za krajšo, drugi tudi za daljšo dobo. Teh 70 gra- diteljev se je torej vselilo v svoja lastna stanovanja, v njihova pa so prišli drugI j v prvi vrsti taki, ki so najbolj potrebnih Ce tem 70 stanovanjem dodamo še 20, ki jih je dogradila občina, pa še 6 od usnjarskega kombinata KONUS (poleg tega še tri samska) in pa preureditev bivšega poslopja okraja v stanovanja, nam to pove, da je v občini bilo v treh letih dograjenih kakih 100 stanovanj. Toda ob dejstvu, da se je v letih pred 1956 le malo gradilo, razen v Zrečah, •je to le velik korak naprej pri odprav- ljanju stanovanjske stiske. Kakšni so izgledi za prihodnje leto? Niti niso dobri, niti preslabi. Do polo- vice je že letos dograjenih 21 novih stanovanj, ki jih grade KONUS, LIP in podružnica Komunalne banke. Ta stanovanja bodo v Konjicah na pod- ročju, kjer je že prejšnja leta gradil KONUS in občina, kar bo tvorilo ne- kakšen novi del Konjic. V TKO Zreče bodo pričeli z gradnjo novega bloka z predvidenimi 14 stanovanji za potrebe njihovih delavcev. Ce bodo tudi ta pri- hodnje leto vseljiva, potem lahko raču- namo, da bo drugo leto 35 družin do- bilo primerna stanovanja. Po dosedan- jih izgledih glede dajanja posojil bo prihodnje leto dograjenih tudi še kakih 15 stanovanjskih hiš zasebnih gradi- teljev. V načrtu je še gradnja dveh stanovanj zraven nove i>ekame, ki jo nameravajo postaviti tudi v prihodnje leto. Mimogrede povedano, je ta v Ko- njicah več kot potrebna, saj sedanja le težko krije vse potrebe. Ce bi sedanja peč odpovedala, potem bi ostal velik del prebivalstva konjiške občine brez kruha. Na občnih zborih SZDL so se Icar dobro pomenili v vasi Gorenje nad Zrečami, precej visoko na Pohorju, je bil občni zbor organizacije SZDL zelo dobro obiskan. Sicer število članstva v tem kraju ni najbolj zadovoljivo, vendar jih je na zbor prišlo precej več kot je članov, kar kaže, da se ti pohorski ljudje le zanimajo za delo organizacije. SZDL v njihovem kraju. No,' nekateri so pač menili, da je dovolj, če je član hišni gospodar, ne pa tudi žena in odrasli otroci. Za članarino so rekli, da jo bodo že poravnali, le nekdo mora priti k njim. Samo po sebi je razumljivo, da ta že mora biti eden od odix>mikov, ki bo znal še kaj drugega povedati in po- jasniti kot pa to, da i)obere in vpiše članarino. Kako je to potrebno potrjuje najbolje dejstvo, da so nekaj dni pred zborom kar precej na debelo premlevali netočne govorice. Nepoučeni ljudje so morda temu verjeli, posebno še, ker se je šlo okoli zemlje je zato pravilna po- jasnitev še toliko bolj nujna. Tudi v nekaterih drugih krajih pod- ročja občine so se na občnih zborih SZDL kar dobro pomenili o političnih, gospodarskih, prosvetnih in ostalih vprašanjih, ki so jih že načeli ali pa jih bodo morali še reševati novoizvoljeni odborniki. VENDAR ENKRAT Nedavno je bil v Velenju po štirih letih občni zbor Planinskega društva Velenje. Delo, predvsem zadnje leto, je bilo neznatno. Upravni odbor društva ni dovolj resno opravljal poverjene na- loge. Ne bi bilo prav, če bi trdili, da člani niso nič napravili. Planinski dom na Paškem Kozjaku je terjal marsika- tero težko nalogo. Upravni odbor bo moral poskrbeti za dokončno izgradnjo doma. V njem bi lahko bilo več lepih sob in bi po pri- bližnem predračunu potrebovali še 600 tisoč din. Upravni odbor mora poskr- beti predvsem za dotok mladine v nje- gove vrste. PROSLAVA JLA V SLOV. KONJICAH Za letošnjo proslavo dneva JLA v Slov. Konjicah se pripravlja odbor UROJ. Program, ki ga je sestavil, ob- sega akademijo v kulturnem domu. Ob tej priliki bodo najboljši mladinci iz odreda predvojaške vzgoje prejeli raz- lične nagrade in pohvale, nekateri pre- davatelji pa odlikovanja predvojaške vzgoje. OBVESTILO Naročnike, ki še niso poravnali na- ročnine za leto 1958, naprošamo, da jo takoj poravnajo po položnici na naš tekoči račun številka 603-11-606-1/3-266 ali pa pri Upravi Celjskega tednika, sicer jim bomo morali list ustaviti. Uprava Celjskega tednika Celje OBJAVE IN OGLASI KOŠARKARSKA TEKMA GIMNAZIJA KRANJ : GIMNAZIJA CELJE v soboto so prišli v goste gimnazijcem dijaki kranjske gimnazije in odigrali dve košarkarski tekmi. Igralke celjske gimnazije so premagale svoje vrstnice iz Kranja z rezultatom 21 : 18 (6 : 8). Najboljša pri domačih je bila Eva Cater, s precizno igro in dobrimi meti pa je ugajala tudi Kusterlova. Pri Kranjčankah je bila naj- boljša Anka Čolnar. V srečanju moških ekip so zmagali tudi do- mačini in sicer z rezultatom 44 : 38 (23 : 19). Pri domačih je bil najboljši Gorčiš Tone s 1? zadetki, pri gostih pa Belehar Iztok s 13 za- detki Gimnazija je pokazala lepo in učinkovito igro in znova dokazala, da ima v celjskem okraju najboljšo ekipo. Sodila sta v redu Pur in Ratej. OBRAČUN DELA CELJSKIH PLAVALCEV IN WATERPOLISTOV V nedeljo 21. t. m. bodo v sejni dvorani obč. LO Celje s pričetkom ob 9.00 polagali obračun letošnjega dela plavalci in vvaterpolisti Celja, ki jih združuje PK NEPTUN. Več o njihovih uspehih bomo čitali v prihodnji številki na- šega tednika. Ob tej priliki bi želeli le pouda- riti, da si je NEPTUN izbral ta dan tudi za praznovanje NOVOLETNE JELKE, ki jo bo priredil svojemu celotnemu članstvu. V Domu AD Kladivarja na Kersnikovi ulici bo ob 15. uri uprava NEPTUNA sprejela in skromno po- gostila vse svoje mlade plavače — pionirje, ob 19. uri pa bo organizirala tudi za odrasle dru- žabni večer v priznanje za njihovo vzorno de- lo v letošnjem letu. NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM: Sobota ob 15.30 na kegljišču BETONA — otvoritev novega kegljišča in nato nastopi najboljših jugoslovanskih kegljačev in ke- gljavk. Nedelja ob 9 na kegljišču BETONA dvoboj HRVATSKA : SLOVENIJA (mladina) ob 13.45 — kegljaški turnir Konstruktor : Ljubljana : Triglav : Gradiš : Beton : Kladivar ob 8 na Skalni kleti — EKIPNO PRVENSTVO V PATROLNEM TEKU S STRELJANJEM V POCASTITET DNEVA JLA ZAHVALA Ob težki izgubi naše mame in stare mame MARIJE STANJE se lepo zahvaljujem vsem, ki so jo spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Za- hvaljujemo se Klinarjevim za vence in pev- skemu društvu »Svoboda«. Žalujoče hčerke: Toni, Fani in Rezika z družinami, sinovi Franc in Rudi z ženo t^r vnukinjo in sin Ivan. Mestna ljudska knjižnica Celje obvešča svoje člane, da dne 3t. decembra 1958 popoldne ne bo odprto, temveč dopoldne od 7—12 ure. PRODAM zelo iijiodno ohranjen moped in radio. Ižanc, Ljubljanska 20. PRODAM hišico v trgu Šmarje. Ponudbe na upravo lista pod »Vseljivo«. PRODAM šivalni stroj >Singer<. Dežan Karla,' Celje, Trg mučenikov 5. PRODAM nov, lažji voz. Naslov v upravi lista. PRODAM 500 kg prima zimskih jabolk. (Lon- donski peping). Vprašati: telefon 2682. PRODAM po ugodni ceni moped »Colibri« tipa 1958. Naslov v upravi lista. PRODAM globok tapeciran otroški voziček — avtoinodel. Mejač Pepca, Celje, Mariborska štev. 49. PRODAM ugodno njivo (34 arov) z enoletnim hnieljskim nasadom ob glavni cesti v Pe- trovčuh. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno lepo ohranjeno spalnico in jedilnico. Covnik, Trg mučenikov 1. PRODAM kozolec štiri-okenski (velik) za 45.000 din. Vprašati pri Planinskem domu< na Smohorju. PRODAM po ugodni ceni koruzo v storžih. Naslov v upravi lista. PRODAM dob ro ohranjeno pocinkano ploče- vino. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno motorno kolo »Puch< v brez- hibnem stanju. Es, Šmartno pri Celju. ZURAJ IVAN upokojenec Celje, Mariborska 7. preklicujrm in obžalujem, kar sem žaljivega govoril dne 28. novembra o Vilipič Antonu v gostilni Meštrov. GASILCA-čuvaja sprejme takoj »PETROL«, Celje. SPREJMEMO tajnico, ki je vešča vseh obra- čunskih poslov. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Osemletna osnovna šola Štore. K 7-LETNI punčki iščemo žensko, lahko sta- rejša (v centru mesta). Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Mirna« druž'na<. KUPIM motorno kolo. Plačam na obroke. Na- slov v upravi lista. PROSTOR za skladišče ali garažo oddamo t najem s 1. januarjem 1959, (v centru mesta) (najboljšemu ponudniku. Informacije na upravi restavracije »Pošta«, Celje. VRT (tudi manjši) vzamemo v niuem. Kupimo mahonijo. »Nova cvetličarna« Celje, Zidan- škova ul. VZA.MEM v najem posestvo v okolici Celja ali kjerkoli. Naslov v upravi lista. ZA.VIENjAM enoinpol sobno komfortno stano- vanje v Slov. Bistrici za enako v Celju ali najbližji okolici. Podkrižuik Franjo, Slov. Bistrica, Zagrad, n. h. STANOVANJE pol ure od Šmarja dobi zidar proti popravilu hiše. Ponudbe na upravo lista pod »Zidar«. KDOR mi posodi 33.000 dinarjev, mu bom v enem letu vrnil 40.000 din. Naslov v upravi lista. V PONEDELJEK, dne 15. t. m. sem izgubila malo zlato ročno uro. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo proti visoki nagradi odda na upravi lista. ČASTNA IZJAVA Podpisana Zurej Frančiška preklicujem in obžalujem besede, ki sem iih izrekla o za- sebni tožilki, češ, da je imela druge moške t času, ko je bil njen mož v bolnišnici, kar seveda ne odgovarja re'oznavalcem prometnega reda privoščila publika. Oragnizatorji niso pričakovali takega števila prijavljencev. Kajti če bi vedeli, da bo tak navail, bi gotovo poprej or- ganizirali izbirna tekmovanja, saj ekip, ki so prihajale na oder pred mikrofon, ki je »igral« vlogo krmila in »zakona« o javnem prometu, ni hotelo biti konca. Menda so se tokrat prvič predstavili sicei- znani glasbeniki pod novim naslo- vcm »Metronom«. To je sekstet Edvar- da Goršiča. V glasbenem sporedu sta sodelovali tudi dve pevki, že dokaj zna- na Slavka Goriškova in v stilu prire- ditve tudi pionirka Silva Modiceva. Nemalo smeha pa sta »povzročila« do- mača humorista. To sta bila Bud (vul- go šmarski Ajizek) in nova humoristič- na pridobitev Celja, član gledališča Zlatko Sugraan. Javno radijs-ke oddaje so se razpasle pri nas kot gobe po dežju. Ljudje jih imajo radi. Ce pa želimo, da ta priljub- ljena oblika ne bo postala dolgočasna in zvulgarizirana, je treba iskati novo vsebino. To je Celjskim prirediteljem prireditve »Pionirji in promet« v pol- ni meri uspvelo. Rezultat tega vseširšega zanimanja za promet med mladino je vreden zJatih črk. Število smrtnih žrtev prometa med šolsko mladino se je od grozljivih šte- vilk iz prejšnjih let spustilo domala na ničlo. Zlatko Sugman in Hrašovec Buci, kano- nirja smeha pred mikrofonom ... Kot tile trije, je 26 ekip stopilo pred mi- krofon in publiko ter pokazalo, da so kos cestno prometnim predpisom ... Ce verjamete ali ne? Neko nenavadno razumevajočo An- gležinjo, katere mož je bil na službe- nem potovanju, je ogovorila največja mestna klepetulja: — Mislim, da vam moram ipovedati: videla sem vašega moža na obali z neko dražestno plavolasko pod roko... — — Kaj pa ste pričakovali v njegovih letih? — jo je zbodljivo vprašala žena — Mar to, da bi šel po obali z kangljico in lopatico pod l štirih zjutraj pridem po vas.« »Z nami ne boste šli, saj boste imeli vso noč delo s pri- pravanni.« »Vsekakor, sir. Vendar bi rad vddel ta lov. Potrudil se bom, da ne bom zaspal.« »Prav, kakor hočete. Ce nam akcija spodleti, podam ostavko še predno me do tega prisili javno mnenje.« »Mislim, da ne bo spodletela, hočem reči, prepričan sem, da bomo uspeli, sdr.« »Hvala Roberts. Lahko noč.« »Lahko noč, slir.« Dva dni pred prihodom »Palmyre« v Melboume, se pravi zju- traj po oni usodni noči, ko sta Oilbert in Peter padla piratom v roke, je Molcke obiskal Mr. Wrighta v njegovi hiši na vzhodnem otoku. Prišel je z obrazom človeka, ki ima na jeziku nujno spo- ročilo, stopil v sprejemnico in naročil kanaku, da bi rad govoril z Mr. Petrom Wrightom. Prav nič se ni začudil, ker je namesto Petra prišel Mr. Wright, ogmjen v domačo haljo in z izarazom razburjenja v očeh, ki ga je skušal prikriti. »Vi iščete mojega sina,« je vprašal trgovec z biseri v' tonu, ki je bil daleč od prijaznosti, s katero mu je bil zaželel dobro- došlico- na družaibnem večeru v čast badenskega princa. »Nemara mu lahko sporočim ja^ kar mu imate povedati, ker ga ta hip ni doma.« »Pa ne veste, kje bi utegnil biti?« je vprašal Molcke z nedolž- nim obrazoni. »Še sanja se mi ne,« je odvrnil Wright. »Zjutraj ob šestih sta odšla z Mr. Gilbertom — kam, pri najboljši volji ne morem vedeti.« Na Molckejevem obrazu se je pokazalo komaj vidno presene- čenje, ki pa ga je Wright opazil. »Zjutraj olb šestih?« je vprašal Molcke, kakor da ne more ver- jeti besedam. »Da, zjutraj ob šestih. Kaj je na tem tako nenavadnega če vstane človek čto šesti uri zjutraj?« »O, prav nič. Pričakoval sem, da bom Mr. Petra še našel doma. To me pač presenetilo.« »Ali nnz lahko karkoli sporočim?« »Prav nič. Rad bi govoril z njim osebno. Ce se dopoldne vrne in če bo imel čas, bi ga prosil, naj se do dvanajstih oglasi pri meni. Čakal ga bom doma.« Komaj je Molcke odšel iz hiše, se je obraz Mr. Wrighta bist- veno spremenil. Mirna ravnodušnost, ki jo je bil igral z naporom vseh sil, se je sprevrgla v neprikrito razburjenje. S tresočimi ro- kami se je podrgnil p>o pleši in živčno zakoračil f>o sprejemnici. »Jim!« Pri vratih se je pojavil kanak. »Mr. Jim. se še ni viTiil, sir,« je rekel z mirnim glasom, ki je starega Wrighta spravljal ob živce. »Dobro, dobro. Brž mi pokličite Rogersa in Miss Mary Crav/d. Recite jima, da ju pričakujem v zelo nujni zadevi.« »Takoj, sir.« Kanaik je izginil. Wright je skrušeno sedel v naslanjač in na- slonil obraz v dlani. Peter ni bil še nikoli izostal čez noč, ne da bi bil povedal ali kakorkoli sporočil, da ga ne bo. Trgovca z biseri je raburjalo predvsem dejstvo, da na otokih kratkomalo ni bilo razloga, da bi človek prebil noč kje drugod kot doma ali v klubski hiši. Toda Petra ni bilo niti v klubski hiši; Jim je zdaj že drugič šel pogledat, če se nemara ni že vrnil. Molckejev obisk pa je bil — posebno ob tako zgodnji uri — docela nenavaden pojav in Wrightu so se potem, ko je Nemec odšel, vzbudili določeni sumi, ki so nado- mestili poprejšnjo mučno negotovost. Cemu je prišel vprašat po Petru, prvič po kdo ve koliko letih njegovega bivanja na Flyn- tovih otokih? Cemu se je začudil, ko se mu je nalagal, da je bil Peter ob šestih še doma, in zakaj je hotel svoje presenečenje pri- kriti? Ali ve, kje je Peter? AM je s svojim prihodom hotel odvrniti sum od sebe? Toda kakšen sum? Na tem mestu so se Mr. Wrightu misli zmedle, da ni mogel no naprej ne nazaj. Toda nagonsko je čutil, da ima Molcke svoje prste vmes, čeprav svojega suma ni mogel opreti na nič drugega kot na zgodnji Nemčev obisk. Vstal je in odprl okno. Globoko je vdihnil sveži jutranji zrak. Tedaj pa se mu je mahoma posvetilo v zmedeni glavi. »Sto hudičev!« je kriknil in se udaril po čelu. »Tu nekaj ne more biti v redu! Kako to, da mi takšna misel ni padla že prej na pamet! Molcke, Charles!« Zdaj se je spomnil najpreprostejšega izmed vseh dejstev v pi- ratski aferi, dejstva, ki je bilo tem bolj nenavadno, kolikor bolj preprosto je bilo. Charles! Nihče drug kakor Charles! Charles je imel nekakšne stike z Molckejem in Charles je vedel za čas, ko bo »Gloria« vzela bisere na krov. Drug ni vedel nihče, razen njega samega! Charles potuje na »Luciji« v Melboume. »Ojojo!« Potemtakem je šla k vragu tudi druga pošiljka! »Kako je bilo mogoče prezreti tako preprosto dejstvo. Kakoa- enkrat ena!« Mr. Wright je za hip pozabil na svojega sina. Ob misli, da >e zgubljenih zopet nekaj deset tisoč dolarjev, ga je oblil mrzel pot. Charles torej, ta prekleta podgana, kako spretno je igral zanes- ljivega človeka. Tedaj je planil v sobo Jim. »Kako?« »Nič,« je rekel skrušeno in zadihan obstal pri vratih. »Niti Petra niti Gilberta.« »Boy ničesar ne ve?« »Boya nisem našel. Danes ima prosti dan.« »Poišči boya in ga pripelji sem.« Jim je zopet stekel proti pristanišču. Pri vratih se je skoro zaletel v kapitana Rogersa, ki je prisopihal po stopnicah kot star vlačilec. Izvolili ste mene poklicati,« je rekel pomorščak z doclea trez- nim glasom, čeprav je bil to jutro popil že pol steklenice viskija. »Da, potrebujem vas,« je hlastno rekel Wright. »Peter je to noč izginil.« »Kako izginil?« »Ni ga kratkomalo več, niti tistega princa, ki se mu pravi Gilbert.« »Kako, ni več? Kam sta pa šla?« »To tudi mene zanima.« Trgovec z biseri je Rogersu pojasnil vse, kar je vedel. Kapitan pa ni pokaMl niti polovico razburjenja, ki ga je Wright pričakoval in to ga je razjezilo. »Kako morete tako bedasto mežikati!« le je zadri. »Jaz bedasto mežikati! Sir, to si vi ne ponoviti...« Rogersu je planila kri v obraz in ni dosti manjkalo, pa bi bil planil k mizi in treščil s pestjo po njej. Toda tisti hip je potrkalo na vrata in vstopila je Mary Crawd. Rogers se je v njeni navzoč- nosti pomiril in se zadovoljil s tem, da je stopil k oknu in krepka pljunil skoeenj.