knezoškofijske privatne gimnazije
v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
o šolskem letu 1912/1913.
V 7 V
 o o Izdalo ravnateljstvo, o °~a—
Vsebina:
1. Slovarček k XXII. in XXIV. spevu
Spisal profesor Änton Koritnik.
2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
Št. Vid nad Ljubljano, 1913
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava
Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani.
SB
VIII. izvestje
knezoškofijske privatne gimnazije
v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
o šolskem letu 1912/1913.
✓v-
& » t Ifi ti
'A-*
1 I ---------»	o	Izdalo	ravnateljstvo,	o	°—	■■■	|
H
v	v v
Vse bi na;
1. SlovarCek k XXII. in XXIV. spevu Iliade.
Spisal profesor Anton Koritnik.
2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
Št. Vid nad Ljubljano, 1913.
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava.
Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani.
.
j i >.
W i t k » v ’	.	(<	jivji.v
> v Lju8.;':janu. :.
Cu J. f. tl-ii F u
Slovarček k XXII. in XXIV. spevu Iliade.
Spisal prof. Anton Koritnik.
XXII. spev.
’Avaigeaig {dv-aigeco) uničba, umor
1 nv(pv£a epski pcrf. k <pev)-co veßQÖg, 6 jelenče
2 lÖQÖa nam. Idg&va k idgcbg pot,
znoj
äao-ymx(o izdihavam; hladim, lÖQÖa sušim si jviov — emov k mvm ančo/tai zdravim; öhpav gasim si (žejo)
3	ecog, fj (inl, d/teco) predprsje, prsobran
5 jteddeo vežem, priklepam
10 av de v slov. podredje, d-ojieg-
■/čg neprestano fievealva) hrepenim, ženem se za kaj, besnim
11 Tqcocov obj. genet. k novo g boj
s Trojanci
12 a/.sv (iV.rjaav) k	stiskam;
pass, stiskam se, zbiram se fod&fiai izogibam se, umikam se, oddaljujem se
15	ßkänvco mamim, slepim
17	(5(5d| z zobmi
19 vioig, f) kazen
20 Ttvofxai nva kaznujem, maščujem
se nad kom
21 neya q>Qovecov s pogumnim srcem,
poln samozavesti
22 oevd/.ievog k oevo/iai derem, dre-
vi	m (se)
ä(e)$?.o-<pÖQog 2. (ddkov, gpšgco) zmagovalen, innog dftL konj-zmagovalec d/og, zo voz
23 Ohjoi — 'O'Ey k Oio) dirjam
vivaivo/xai razpenjam se, uvat-vo/uevog freco skokoma (v skok) dirjam jteöioio lokal. gen. laix^Qog 3. uren, skočen 24 valuto razdeljujem, spretno uporabljam, premikam jvaiMpatvmv ves blesteč, svetlo 26 blesteč
insaavfxevog k emoevo^ai pri-hitevam, bližam se onioga {-rj), i) pozno leto, jesen; 27 oncogrjg tempor. gen. elaiv vzhaja
dot-^rjkög 2. in 3. prežaren, zelo svetel avy-rj, i) lesk, žar
dfiok/oc, ö tema	28
ijt(-xkfjot,g, i) priimek, pridevek 29 vevvy.vai — kot Iv	30
nvgerog, o vročina, vročica	31
ösdög, 3. nesrečen, beden oijx(bt,oj tarnam, javkam	33
y.önvo/nai bijem si (v znak žalosti)
a-fiovov neprestano	36
š/.esivd (adv. k ikeeivog) jadno, 37 tužno
önsyvvfii stegujem, podajam, prožim
k(-p-čno) zasledujem, pospešujem, 39 dopolnjujem ][r]/.eici)vi — vnb lItj?,euovoq	40
dafia^co krotim, premagujem;
pf. zmorem, užugam, uženem oy£vhog 3. grozen, subst. okrut- 41 nik, pogubnik aivög 3. strašen	43
jTQanlg, uhg, t) prečna mrena; srce
äyog, to bol, toga
44 evvig, <(f5)og oropan, evviv xi-
{hj/ii nvd nvog pripravljam koga ob kaj
45 nzQvr)[u prodajam vr/ledumk 3. oddaljen, tuj
57 To(i)6g 3. trojanski, Tqohu sc.
yvvalxeg Trojanke OQŠ$r/g k 0QŠyvv/M gl. v. 37.
58 aimv, d in 7) doba (življenja),
življenje ä-fiEQÖa) oropam
59 ngbg ÖS vrh tega dvatrjvog 3. nesrečen, jaden (pQoveco zavedam se, en (pg.
dokler se zavedam, t. j. živim (50 <W<7-,uooog 2. zlosrečen ovdög, o prag
61 d^yakeog 3. težaven (ß'&ivo) ugonabljam
62 iXxea) = e?.xm vlačim, tiram (zl.
v sužnost)
63 y.8Qai£oo rušim, razdevam, pu-
stošim
64 dv]Lovn)g, i)vog, fj sovražnost, boj
66 nviiavog 3. zadnji, poslednji
67 d)/x-rjavr'ig, ov mesožrten, samo-
golten
£qv(d (fut. 8Qvaj) vlačim, trgam
68 tvjito) tolčem, suvam ohdog, to ud
77 nofaog 3. siv
78 vik/M pulim, rujem
80 y.ö/yjiog, o nedra, nedrje
dv-irj/ii popuščam, raz-, odvezujem ; med. razvezujem si, razgalim 8TtQ))(pl = šteqi) n. %ElQi /ictfog, o (= fiaavog) prsi dv-ty(o držim kvišku, dvigujem
82 rade namreč fiatov
alöeofiai plašim se, spoštujem, v čislih imam
83 /.at)t-y.rj<hjg 2. (kavftdvto, xrjöog)
skrbi tešeč, — odganjajoč žn-e/co (po)molim, podajam
84 äfxvvoy odvračam
())'/iog 3. ((hjiovijg) sovražen
jtQÖ/wg, o prednji, prvoboritelj 85 ?.e%og, to ležišče, mrtvaški oder 87 ftdhog, to poganjek, potomec, zarojenec, sin nokö-öcoQog 2. bogato obdarovan, 88 bogat
v m iv = v drv — naju nelmgiog 3. gorostasen, silen	92
7Eid{t)) luknja, votlina	93
ÖQEGTEQog 3. gorski ßißQCoaxo) použivam	94
övo/nai potapljam se v kaj, prevzemam
ÖEÖogy.a k öeqxo/.lcu gledam	95
eliaao^cu vijem se, zvijam se /tevog, to volja, hrabrost, srčnost	96
vno-%mQE(o umikam se mjo-e%G)v napuščen, izstopen	97
čgeldco naslanjam
(ieyak-r)TCOQ velikosrčen, po-	98
gumen
övofiai gl. 94. grem v kaj	99
hKEyyßh), 7) = IXeyyog, to sra-	100
mota, zasramovanje, psovka dva-Tifirj/xi obkladam vvyß ’ = vvxva	102
vito časovno
diotTo k oQvv/icu dvigam se dTaadnlla, i/ zloba, zločinstvo, 104 predrznost
l-b/.Eoi-mm/.og 2. ((Uxo>, nt.nAog) 105 dolgoodel irj(pt ßlrjcpL = f/ ßiy	107
avTrjvvobraz, nasproti, v dvoboju 109 xaTa-Tlftefiai doli polagam, od- 111 lagam oiupa/Msig 3. popčnat ßQianog 3. (silno) težek	112
euXsto = rjv	ll(i
vely.og, to razpor, prepir d[i(pi,g posebe	117
dno-dalofiat, prideljujem (pri-delim), prisojam xsvi}(x> prikrivam, hranim	118
ysgovaiog 3. starejšinski; öqk.
yeQ. prisega starejšin	119
ä-öiya na dvoje, na dva dela 120 öaio/iai delim
lavBO/xal nvn prihajam h komu 123 kot txŠTi]g (varstva proseč)
124 yvfivog 3. gol, brez orožja
125 avvcog cSg prav tako kakor <mo-dvoj.au slačim si, snemam,
odlagam vsv/og, to v pl. bojna oprava, orožje
126 dno dgvdg y.al und nivgrjg pre-
govorski izraz, ozirajoč se na pravljico o izvoru človeštva iz dreves in skal
127 6agi£(o zaupljivo se pogovarjam i/ifteog, o mladenič
12!) ßekvsQov — ßsAtiov
£vv-(ovv-)eAavvo) intr. shajam se, združujem se (v boju)
130 ev%og, ro (eii/o/mt) ponašanje,
(bojna) slava
131 6 Q[iaiv(o (öoudw) preudarjam,
razmišljam a/eööv blizu
132 y.0Qvft-äi$, wog [xÖQvg, diooa)
šlem potresajoč n(v)o?.e/iuaTrig, o borilec, bojevnik
133 osico vihtim
llrjhdg pelijski, z gore Pelijona t-ieUr), fj jesen, (jesenova) sulica
134 ei'>tslog 3. podoben
135 afflo/mi gorim, plamtim
136 TQÖ/.wg, ö tresenje, trepet; e'Ae
TQo/Loog vztrepetal je 138 en-ogovco zapodim se, zaženem se
xgauwög 3. hiter, uren 13!) -Agy.og, ö kanja, kragulj zhcupQÖg 3. lahek, uren JtBTS7]vög3. (ftvrjvog) krilat; subst. ptič
140 ol/x,dco naskočim, privršim vgpocov, covog boječ, plah Jtškeia, f) (divji) golob
141 vjiai-üa v stran (foßeo/^ai (preplašen) bežim tyyv-ftev (od)blizu kek7]y.(bg k käoxco vreščim
142 T<iQ(pea pogosto, vedno iznova tjv-aiooco naskakujem, napadam
143 kfi-jisiiad>g hlasten
ifrvg = evftvg 3. naravnost (naprej)
Toeco trepetam, (preplašen) bežim
prim. 24.	144
axomii, i) stražni stolp, Stražišče 145 eoiveog, ö divja smokva, figovec vn-t/. z gen. naprej, ob	146
äfxa^-ivög, r) (o(5og) kolovoz, kolovozna pot y.Qovvog, ö vrelec	147
y.a?M-ggoog 2. lepo tekoč, bister doioi 3. dva	148
dv-aioaat vrvram, izviram divr/eig 3. poln vrtincev faagog 3. topel	149
’d'BQei po leti	151
/dAa£a, >) toča
ipv%g6g 3. mrzel	152
■AQVoTa/dog, 6 led
jthvvog, 6 umivalnica, perišče 153 /mivsog 3. kamenit, zidan	154
oiya?Meig 3. leskeč, blesteč jikvvBoxov iterat. k nhvvm perem 155 vy tu, ondi	157
iegf/iov (tegeio^), xo darilno ži- 159 vinče, klalna živina ßosirj, f) goveja koža ugvvfiai pridobivam si, äoi'valhjv 160 impf, de conatu dšftfaov, t6 dobitek, nagrada (pri tekmi) vig/xa, vö cilj	162
ftfbvvš, v%og enokopiten, innoi fx. konji-kopitarji ()i/n(pa urno, skočno	163
rgto/dco. tekma y.elvai pass, k v Uh] ul vginog = vginov g	164
nnQi-öivBOjiai obkrožam, tekam 165 okrog
vdlavra, vd tehtnica	209
vivaivco naravnavam xav-v)Xf.yr)g 2. prebridek, -bole- 210 sten
eXxco vlečem, vd^avva tehtnico 212 dvignem, tehtam §£jza> nagibljem se, premaknem aiaifjiog 3. usoden
(i)%F.To nagibal se je	213
solna pf. II. k eAjrco (i/LmCco) 216 (paldifiog 3. postaven, zal öqiöa) pobijam, morim	218
«rog 2. nenasiten, nikdar sit
219 Jte(pvy/.ikvov yeveottcu opisan inf.
nam. ne<pevyevai
220 kxd-sQyog zaščitnik
221 JtQonQO--/,vUv6ojiai Tivog veno-
mer se valjam pred kom (ponižno proseč)
222 äfi-nvve aor. II. k ava-nvčco od-
diham si
223 evavvi-ßiov nasproti, sovražno 225 /a?yXo-y/M/iv, ivog bronastoost 227 de/uag, to postava, stas
d-Tsigrig 2. neporušen, neugnan, jak
229 tffteiog 3. ljub, drag; v nagovoru: prijatelj, dragi ßia^o/uai pritiskam, pestim 231 aXet-o/xac branim se
240 e^elrjg po vrsti, drug za dru-
gim
yovvöofiai (na kolenih) prosim
241 volov tako zelo vjto-TQo/AEü) trepetam
242 vsino) tarem
3.	jaden, bridek
243 fXBfiaMts k (A,E[iaa k fido[xai že-
nem se za čim, navalim, udarim na koga
244 (peiöcofo), 7/ prizanašanje
245 evaoa, ta (premaganemu sovraž-
niku odvzeta) bojna oprava ßQoröeig 3. okrvavljen 248 »ceqöoovvt), >) zvijačnost; xsndo-avvy z zvijačo, lokavo
251 diat bojim se, prestrašen bežim
252 av-%u priganjam, silim
253 alQŠco obvladam, zmagam; k
temu äXiay.ofiai pasiv.
254 em-dido^cu privzemam si (za
pričo)
255 čnl-oxonog, o čuvaj, zaščitnik äQfiovla, r) sklep; pogodba
256 ez-nayXov strašno, črez mero äeixl^u) sramotno ravnam, gnjavim koga
257 y.nfi-Liovhj (xava-/j,ovla), y vztraj-
nost, zmaga
258 ovXda> odvzemam, ropam
259 qJ&iv nam. imperativa
261 a-XaaTog 2. nepremagljiv; nepozaben (sovražnik)
ovv-ij/ioovvr), i) pogodba, dogovor
aotjv, acfvog, o, f/ ovca, jagnje 263 öfj,6-(pQ(ov 2. enakomisleč, istega mišljenja, složen öi-a/x-negeg venomer, vedno 264 <puim izkazujem ljubav; k f//,- 265 b'ifievai dostavi dXXr/Xo) aco nasičam, nasitim	267
va).avQLvog 2. ščitonosec vn-dXv§ig, y ubeg	270
ätpaQ hitro, pri tej priči öafidq. futurum!	271
ä-'d'QÖog 3. zbran, skupaj, naenkrat
'Ovco besnim	272
dfinenaXcov k äva-naXXoi vihtim 273 avta (naravnost) naprej	274
dXevo^,ai=dXeo[iai izogibljem se vnegnravo k vnso-neTo/iat frčim 275 nad, črez m)yvvf.u pritrjujem; šnayi)v za- 276 pičil sem se av-agna^co pobiram ij/ißnoTzg k di.iaordvco	279
>)eiör)g = ydr/ada k f/öeiv (o?<5a) 280 dovisjitjg 2. zgovoren, din. /uvfkov 281 bahač, širokoustnež kni-y.Xonog 2. tatinski; zvijačen, premeten; in. lw>)o)v prekanjen čeljustač
dXm), ■>) odpor, napad	282
/Mvdi-cpoevov, TÖ hrbet	283
ilavvm (Pripri) porivam	284
(bg utinam!	286
y.Qot k ZQMg, og koža, telo xo/u(gofiai sprejemam ika(pQog 3. lahek	287
d(p-aiMQTdva> zgrešim, ne po- 290 godim
tT/as daleč	291
dno-nXd^c» (aor. pass. dnenXdy-yfli)v) zanašam; pass, odskakujem, odbijam se Xcoo/uat nevoljen sem ČTcboiog 3. brezuspešen, zastonj 292 y.a.T7)q>i(o oči pobešam, poparjen, 293 potrt sem Xevy.-aomg, idog z belim ščitom 294 d?J>)(-a), i) ubeg	301
303 tovorni čuvam, ščitim
304 fidv = firjv
a-anovdl (anovdi)) brez truda, brez boja d-xkeiobg brez slave
307 kajidgr), y lakotnica rev ato visel je (relvco) außagög 3. trden, silen
308 oljidco gl. 140
akelg (k elkeoj) skrčen (kakor orel, kadar plane na svoj plen) pripravljen za naskok mi>i-JTev7]sig 3. (vipog, neTo^iai) visokoleteč
309 vecpog, to = vegieki) megla, oblak ÖQeßevvog 3. temen, črn
310 d-fiakog 3. nežen nv(b%, xog plah kaycoög, o zajec
311 vivdoaco vihtim
313 ay(?tog 3. divji
y.akv:Iva zagrinjam, zastiram, držim pred
314 öaiödkeog 3. preumeten im-vevco prikimujem
315 tetQa-cpdXog 2. četverogrebenat neQi-oaeio/j,cu vihram, plapolam efteiga, f) (nav. pl.) lasje, žima
316 /.ocpov predikat.
■Oa^ielog 3. gost
%« razpuščam, obešam, pritrjujem
318 eojzegog, ö večernica
319 afanfjg ablat. genetiv: od sulice drc-ekafute brezosebno, je odsevalo
ed-i)xt)g 2. skrbno, dobro priostren
321 ei’xco umikam se, dajem prostor,
t. j. nisem zavarovan
322 dk/.o töoov sicer toliko, sicer
vse
eye zakrivala je n. bojna oprava
324 (palvevo de n. XQCÖg
xk r}lg, Ido g (yJ.dg) ključnica, ključna kost av/jjv, evog, o vrat ajt-eya) zadržujem, ločim
325 kavxavlt], y grlo, goltanec, po-
žiralnik
dvn-xQv naravnost	327
dnakog 3. nežen, mehek
äxcoxr), i/ ost
šc>eina> (aor. fjginov intr. zgrudim 330 se
ijt-evyo/u,ai ponašam se, baham se dvag pa	331
^-evagigco snemam opravo; morim, ubijam öniL,oßai upoštevam, menim se 332 äooor)Tf)Q, fjgog, ö pomočnik 333 alxwg = aeixüg	330
xregi^co slovesno, častno po-kopujem
o?.iyo-dgave(o slab, onemogel 337 sem
vneg pri	338
xara-ödmco trgam, mesarim äkig dosti, množina	340
Xayydvaj deležnega storim koga 343 česa
av-lr)fii priganjam; dopuščam	340
(bfiög 3. surov	347
anovd^vco — ano-re/lvco dna.Xdky.oi k dn-a/Mo) odganjam, 348 odvračam ()exdmg desetkrat	349
E(e)iy.o(u-vr'iQirog 2. dvajsetkrat neizmeren čgvaaottai (med. k ^®) od- 351 tehtati
y.ata-<)aio/.uu — xaTa-öditTO)	354
ngon-6aaofj,ai ogledujem	350
<pgä£o/j,ai mislim, pazim	358
fiipufia, to vzrok jeze yoöcoaa = yodovaa	363
äÖQOTrjg, i)Tog, /} polna moč dyi]Tog 3. čudovit, prekrasen	370
d/.i(p-aq)dco otipavam	373
y.r)keog 2. goreč, plamteč	374
ijyr'jTMQ = f)ye[imv	378
/xed(ov, ö svetovalec, gospodo-valec, vladar nan)cov — naicov = naiav, dvog 391 pajan (slovesna večglasna pesem kakemu bogu v čast), zmagoslavna pesem xovqog, o mladenič ijgdfiefta k dovvuat ali aloouai 393 pridobivam si
šneipvov aor. k (peva morim
394 ev/evdo/uai = ev%oiicu
395 iirjöofxai nva n izmišljam si, na-
meravam kaj zoper (za) koga
396 TBTQaivto prebadam, prediram ršvcov, ovxog, ö kita
397 ocpvQov, to gleženj jtT8Qvrj(-a), ij peta kl-dma pripenjam Ifidg, avxog, ö jermen
398 ix za
400 /iiaon^co — fiaoviyöco bičam,
vihtim bič, ošvignem IXaav = t/.üv k i/MCO (s/mvvco) gonim, (infin. fin.) poganjam
401 viovl-aaXog, 6 oblak prahu, prah
402 xvavEog 3. plav
mvvavvo impf, k mtva/.iai (jzb-vdvvvfu) razstiram se, razpuščam se
403 dvo-(teviis 2. sovražen; 6 d. so-
vražnik
405 y.ovuo (za)prašim
406 ti A/M gl. 78.
Xuiagög 3. blesteč
y.aXvirtoa(-7]), fj zagrinjalo, naličje, pajčolan
407 vrj/.o-ae daleč
■/.coxvco javkam, tarnam
408 ol/i(b£(o tarnam, jadikujem
409 y.coy.vvög, ö javkanje, xcoxwcp
B^o/nat, = y.coxvco ol/j,ar/r'i, ->) tarnanje, oi/ior/fi s/o-jjtai — oificö^co
410 iv-aXlyy.iog 2. podoben, enak
411 inpQvösig 3. brdovit, hribovit ajivyoßai (počasi) gorim äy.na{-rj), y grad, xax'äxgrjg od
vrha do tal
412 fioyig komaj d-oyaXdco zbegan sem
414	XixavBvco — /.iaaoftcu y.vUvöojxai valjam se y.öjiQog, 6 nesnaga, smeti 416 oxEofts odnehajte
418 d.xdaftaXog 3. ohol, zločesten oßQiluo-EQyög 2. nasilen,, silovit
419 fj?uxia(-rj) i/ doba (življenja)
420 Totoads, toliko star
421 jvijfia, tö bol, nesreča
x■r)ked'doi cvetem	423
öövQO/uai objokujem, tožim	424
y.oQEvvvfiai nasičam se; zoqbvv. 426 xXalcov do sitega se najokam f.LVQOfiai solzim se, jokam dva-d/iCfioQog 2. prenesrečen	427
šm-avEvd/ca vzdihujem (obenem) äöivög 3. nemiren; silen, glasen 430 ßsioj-uu (ßto/iat) živel bom	431
jzekEoy.oiML — jtsXo/nai	433
ÖVEIÜQ, avog, xo pomoč, bramba, zaslomba ösidsxavo k ösUvvjuai pozdrav- 435 ljam, sprejemam jiEitvaxo k zrtnnhlvoiuu	437
Exr/xvfwg 3. resničen, zanesljiv 438 EHToih zunaj	439
iordg, 6 statve; tkanina	440
v<paLvo> tkem fiv%6g, o notranji prostor di-nXa§, ay.og dvogub, o. (5. plašč 441 v dve gubi -fjQÖva, xd cvetlični okraski, cve-tovje
ndaaco trosim, potresam; vtkavam
y.exXbto k vMXoimi = xeXevco	442
d^cpi-noXog, ?) služabnica Aosxnd — komod; Xovtqöv, to 444 kopel
e/.e/Jlo) stresam; yvla EXkXlyjhj 448 udje so zadrhteli (zatrepetali) zBQxig, löog f/ suvalnica, čolnič öficorj, f/ služabnica	449
öevte pl. k öevqo nujte	450
aldolog 3. sramljiv, častivreden, 451 spoštovan ekvqt’i, r) tašča, svekrva oij), imog, f/ glas
ndXXofxm tripljem, poljem; r/Tog 452 jtdXXsTai dva avoua srce polje k ustom, t. j. silno polje; hoče iz prs skočiti
VBQ'O'B = BVBQÖB Spodaj
Jitfyvv/A.ai odrevenim	453
ovag, aTog, xo = ovg dnoT[it)yio = dno-Tifiva	456
öls/xat preganjam, podim xaTa-jzavo) xivd xivog končavam 457 dyrjvoQirj, f) srčnost, pogum dX(s)ysiv6g 3. nesrečen
460 din-oevo/nai dirjam skozi, drevim skozi
fiaivag, adog, f. besna; /7 /i. maj-nada, bakhantinja 462 öfidog, b trop, truma
jcajtvalvco gledam, oziram se 465 d-y.yösoTcog brezskrbno, brez sočutja, brezsrčno
407	žg-ojrtoo) nazaj, znak
äno-xanvco (xanvog) izdihujem (izdihnem)
468 diafia, to — ösa/itög obveza; pl. nav. deafiava nakit v laseh, opletalo ar/akoeig 3. blesteč, sijajen 46!) ä/Lijtv^, vxog, 6 (/;) šapelj
y.n-/.nv(pakog, b {y.oovqn'j) (visoka) oglavnica nkexrog 3. spleten dva-deo(M), ?) opletek 470 y.orj-defivov, to (xaQrj, ötco) pajčolan, tenčica
472 eöva, % d poročni darovi
473 yn/.öcog, co, >) svakinja, želva elvavegeg, al jetrve
(ifog zastonj, brezuspešno
474 (iTv^ofiai plašim se, drv^ofievog
anoteaftai do smrti prestrašen, v smrtnem strahu
475 äfjbjivvvo aor. med. k dva-jtveco
oddahnem se, začnem zopet dihati
äyeiQco zbiram; tiv/iög uyeodij vrnila se je zavest
476 dß-ß/.r'jörjv (dva-ßdk/.co) glasno
477 öv-nvrjvog 2. nesrečen tog 3. eden, isti
480 rvvfiog 2. majhen, mlad
öva-fWQog 2. nesrečen, jaden alvo-fiogog 2. nesrečen, zlosrečen
482 yevöog, to (y.evdfMov) skrivališče,
globina
483 avvyeoög 3. strašen, bridek
484 yj]Qa(-r)), fj vdova
487 Jiohv-öaxQvg, vog solznat, solzo-nosen
480 dji-ovnt/aco k djt-avgdco ropam, (u)grabim
agovga, t) zemlja, polje öpgoavixog 3. osirotel; ijfiag ÖQy>. 400 dan siromaštva, usoda sirote aav-acp rjfa§, ixo g brez vrstnikov, brez tovarišev vjt-efivr'ifivy.e perf. k vji-y/nvco 401 pobešam (glavo), potrt sem ösödxQVfiai (rüaxjnko) objokan sem devo/iai stradam, pomanjkanje 402 trpim äv-ei/M hodim gori yXaivr\, y plašč	403
t'Qvco vlečem, potegujem xovvfoj, skledica,	skodelica	404
čjz-e/co ponujam, podajam Xeikog, to ustnice	405
öiatvm omakam viteQ(pr), ij nebo
d/A<pc-&aXr'ig 2. z obeh strani cve- 406 toč, t. j. dete, ki ima še očeta in mater öat-Tvg, vog, f) obed aTvrpskifa pham, pahnem ivioaco = kvinva) zmerjam, psu- 407 jem
eqqe poberi se, izgubi se /.isva-öaivvfiai soobedujem	408
/.ivekog, o moz(e)g	501
EÖeoy.8 iter. k e<5a> örjfiög, b tolšča, mast V7jmaxev(0 otročarim, igram se 502 evösaxe iter. k evöco spim	503
"aextqov, to postelja, ležišče dyy.n/dg (dyxdXrj), f/ naročje TL{hr)vr), >) dojnica, dojka Evvr'i, -i) postelja	504
Od/.Ea, kov, t d sladkosti, slaščica
dno k d/ianvoiv; dff-afiaovdva) 505 vivog izgubljam alokog 3. gibčen, uren, gomzeč 500
Evh), r/ črv
y.EovTiu = y.EivTai	510
kenrög 3. tanek, fin	511
y.aTa-(pMyco sežigam	512
bcpskog, to korist	513
ey-xeifiai ležim na čem y.teog elvai final, infinit.	514
XXIV. spev.
Avtqov, to (nav. plur.) odkupnina
1 dycöv, üvog, ö zbor (pri igrah)
2 axidvrj/.u — oxeödvwfM raztre-
sam ; pass, razhajam se, razkropim se öoqjcov, tö večerja /nedof.ia.1 mislim na kaj
3 ranm'i/tsvai k štdgirrjv k t&qko-
Loai krepčam se, radujem se, naslajam se 5 Jtav-da^idvcoQ, onog {näg, da/ido)) vsevladen, vseoblasten, vse-silen
10 n/.evQa, r) stran (pri telesu)
11 vjzviog 3. znak Jio^vrjg 2. na obrazu öo'd'ög 3. po koncu
12 diveveaxov iter. k d iv sv o) intr. po-
hajam okrog, blodim dlvco tavam, otožen sem
13 h)dmy.ov iter. k	~	/.av-
ftavco prikrit sem; MivDdvo) nva (paivöfxevog prikažem se, ne da bi kdo opazil rjiojv, ovog, i) breg, obala
15 örjadaxeto iter. k sötfoavo k r5*'o-
/■icu privezujem si
16 af/na, to grob, gomila
18 y.ovi = y.ih’ti k y.övig, eog, f/
prah
t-y.-vavvo) = ex-Tf-ivco natezam, zleknem
Jioo-^jvrig 2. na obrazu ležeč
19 d-eiy.dfj, ?) (äeixlgco) nespodob-
nost, nepristojnost iš.ealoo) = iZeea)
22 nevea(vco togotim se, besnim 33 a^erhog 3. zločest, okruten (h)fo)[ia)v 2. poquben; 6 6. za-tornik, zlotvo'r
xvegea, ecov, xd pogrebna sve- 38 čanost, xveQua xtbqI^co opravim pogrebno svečanost, izkažem zadnjo čast
in-aQi’iyo) pomagam	39
evaiaifiog 3. pravičen	40
vor)[A,a, t6 mišljenje yva/u,m6g 3. upogljiv	41
dy-rjvcoQ, ogog možat, pogumen 42 ery.co popuščam, vdajam se (ßly 43 xai fro/itp) v slovenšč. pass.: gnan od . . . iiijiov, to (nav. pl.) drobnica eAeog, to usmiljenje, usmiljenost 44 aldo)g, oüg, r) sram, stid [likkei öleoocu morebiti, da je 46 izgubil
ö/.io-ydoTQiog 2. iste matere, ro- 47 den
/leti-itj/Ai popuščam, odnehavam 48 Th]Tog 3. strpljiv, potrpežljiv 49 gl. 22, 397.	51
/m) vKfisoorpJelouev grožnja : da 53 le ne; naj pazi, da ne vejueoodo) jezim koga ttdco dojim; med. sesam yvvaly.n 58 (h'/oavo fiatov ženske prsi je sesal (ženske prsi so ga dojile) dTirdlko) odgajam, negujem 60 naQa-H,oiTig, i/ žena djzo-OKv0/j,aiv(o jezim se, ugrevam 65 se, razvnemam se zoper koga ä/MQTdvo) Tivog pozabim, za- 68 mudim
Xoißi), r) pitni dar	70
?.nyydvo) po žrebu dobim, prejmem laivo) ogrevam, oveseljujem, me- 119 čim
ÖQvv/.iai dvigujem se	159
de?M-jtog, -rtodog viharnonog
160 kv-om), 7) krik, vrišč
161 avh), t) dvorišče, pridvor
162 rpvQco močim
163 Iv-Tvjiag (čvtvjttco) zabit, za-
delan
165 y.av-a/mofAai kopičim si, nasujem si
1C6 vvog, >) snaha 168 xčavo — bxsivto
170 Tvt'&öv tiho, rahlo cpf>eyyo(.Mi glasim se
171 vagfieo) bojim se
172 oooofiai gledam (v duhu), na-
povedujem
178 Ifrvveo — smJih'0) vodim, ravnam,
vladam
179 fjfd-ovog, r) (polosel), mezg, mula ev-TQoyog 2. lepokolesen; spešen
181 Tagßog, to strah
185 dji-sQvx(o zadržujem, odganjam
186 ä-oxonog nepreviden, nepremiš-
ljen
afavf)iitt>v 2. zločest; o «/.. zlo-čestnik, zlotvor
187 iv-dvxecog skrbno, toplo, iskreno Ixčteco — Ixe tov k lxivr)g varstva (pomoči) proseč, pribežnik
jT8(piör’)oof,iai k (peidouai prizanašam
189 fffiiöveiog 3. za mezge
190 bitUgco pripravljam
nelgivg, Lvbog, y vozni koš, lese 265 vjio-öeiöo) bojim se bj.io-xh), i) krik, graja
267 jiQa>vo-Jzayr)g 2. novoizdelan
268 jzaoaa?M(pi — naoodkov k ndo-
oa?Mg, o klin nv^ivog 3. pušpanov, iz pušpa-novine
(}/.Mf>a/.6eig 3. popčnat, glavičast
269 ohj^ (om£), r)xog, b ušesce, obro-
ček
dgrjgog k dgaglaxco sklapljam; part. perf. dor/ndig, og sklopljen, sklenjen, opremljen
270 ^vy6-df-:afiov, to (gvyöv, deafiog)
gož (-i fem.) čvved-nrj/vg, v devet vatlov dolg
271 to namreč £vy6v sv skrbno
y.ava-Tl§i]ju polagam, devljem na
ev-t-eoTog 2. lepooglajen
ovfiog b oje
nega, ?) noga, konec; ngcoTy 272 eni Jtegu na skrajnji konec, prav na konec xoixog, b obroč
£m-ßdkkcö mečem na kaj, natikam na sarmo, ooog, o igla (na ojesu, na katero se je natikal xgixog) exarsQ'd'sv z obeh strani, na obeh 273 straneh
bjupakog, b (a[iq>a/.6eig) glavič (sredi jarma) xara-deco privezujem	274
y?M/Jg, Ivog, t) konec igle ßoTcog) y.dfijtto) upogibam, podvijam dm)vr\, i) voz	275
vrjico — veco gromadim, nalagam 276 y.QaveQ-mvvs, v/og krepkokopit 277 ivTBai-sQyög 2. v zapregi delajoč, zaprežen
vndyco vodim pod; ’imzovq im- 279 dy(o £vyov zapregam konje dnvd?./M gl. 60.	280
(pdrvt], i) jasli
gevyvvfxai = £svyvv/ii napregam, 281 dajem napreči iroxtvög 3. gost, premišljen /-ifjdog, to misel, svet, naklep äy/J-i-iokog 2. blizu	282
terirjdig, drog otožen, žalosten Xelßoi (koißr)) darujem (pitni dar) 285 xlco hodim, odhajam ti) nä 1	287
njvevdco darujem (pitni dar) ötqvvco silim, priganjam	289
y.aTd k ogäTat	291
öe^iov k okovov na desni, to je 294 na ugodni strani niovvog 2. zaupajoč	295
Tayv-ncolog 2. z brzimi konji, dober konjik evov-ona širnoglasni; daleko- 296 vidni
xeXofiai = y.e/.evo)	297
fteo-eiör'ig 2. bogovom enak	299
ixp-lencii želim, naročam	300
301 av-£%oj povzdigujem
302 Tafitr), i) ključarica, oskrbnica,
hišnica
303 čm-xe(D ulivam na kaj d-xygazog 2. nemešan, čist
304 ’/ßovißov, to medenica jiq6-'/oog, i) polivalnik, ročka
305 vLjitopiai — vi^o/xui umivam se nvneikov, rd kupa, čaša
306 egxog, tö ograja, dvorišče
308 fieöecov = fiedcov, o vladar xvöioTog 3. prevzvišen
309 Ufoeivog 3. vreden sočutja
315 Te?,eiog 3. dovršujoč; ve/.eiova-
Tog jt&Terjviov najzanesljivejši
proroški ptič
316 fi<)Q(pvog 3. rjav '&rjQr)Tr'iQ, rjg og lovec jtsgxvög 3. temnolisast, pegav
317 mp-ogocpog 2. visokostrešnat, vi-
sok
318 dcpvsiog 3. in 2. bogat, premožen sv-xh’/ig, töog skrbno zatvorjen dgagvla ftvgii dobro se zapirajoča vrata
319 jvteqöv, to perutnica
EiaaTo k eidofcai prikazujem se
320 diooco zaganjam se; planem, pri-
vršim
321 Idv'Ot) k ialvco gl. 119.
322 ajiEQ/öfievog 3. hlasten, nagel;
v slov. adverb §EOT0g 3. gladek, oglajen
323 Jtoo-dvoov, to prednja vrata,
preddurje aiftovoa, i) stebrska dvorana kgi-{y)dovnog 2. bučen, bobneč
324 TETod-y.vy./.og 2. četverokolesen
325 <)at-(po(ov 2. preudaren
326 Ecp-Ejvo) zasledujem; gonim, vla-
dam
328 b/.ocpvgo/nai jadikujem, objokujem
329 jroMog = ex jtdhog
330 aip-oggog 2. nazaj
331 ya/zßoog, 6 zet
332 nQo-(paivo[i.(u prikazujem se
335 ETaigi^co tovariš sem; spremljam
336 ßdoxco iter. k ßalvco; ßdax' 'tih
nuj, pojdi!
339 öidy.TOQog, 6 spremljevalec
ägyei-yövTrjg, ö Argov morilec vno-tU(o spodaj navezujem	340
jiiödov, to podplat, sandal r/fiEv . . . i/ÖE i . . . i	341
vygög 3. moker
ujtEigog = r'iJiEiQog k yala suha 342 zemlja
jtvoir\, rj (nvEv/ia) sapa, puh gdßöog, 6 palica	343
0E/.yco očarujem
vnvcbto — vm’öo) uspavam intr. 344 spim Eyeigm vzbujam
y.gaTvg, b močen, silen	345
aiav-fivrjTrig, r/gog vladar,	knez; 347
xovgog alo. knežji sin vnr)vi)Tr)g, ov bradat, ngtoTov on. 348 kateremu poganja prvi mah orj^ia, to znak, znamenje	349
mig-šg mimo, ob
y.vEtpag, tö tema	351
EJti k rjhvfte
dyyi-/io?.og 2. (uokstv) bližnji, 352 dymxöXoio od blizu (fgd^o/Liai opazujem (pgaör’ig 2. pazljiv; cpgaöiog vdov 354 ügya tetvxto.i pazljivega duha stvari so, t. j. pazljivega duha treba
()ui-ggauo (raz)trgam, uničujem 355 (inTofiai dotikam se (yovvcov) 357 prijemljem se nvy-/80fiai. zmešam se	358
yva/LiaTÖg 3. upogljiv, gibčen 359 /u/.og, to ud
Tarpd)v k ETatpov, TEdrjna strmim, 360 osupel sem tgt-ovvi,og, b blagodaren, blago-dejnik
E^-sigo/iai izprašujem	36L
m/; kam?	362
nveico = jivEO); /levta jiveioov 3(54 s pogumom navdahnjen dv-agaiog 2. protiven, sovražen; 365 tivo/AEVEsg zal dvdgoioi smrtni sovražniki dvEiag, «rog, to dragotina, zaklad 367 vic uv toi voog sir/ kako bi ti bilo pri srcu? bmjÖEO) spremljam	368
371 ilaxco (laxco) enačim 373 ny pač, nekako
375 ödoi-jiönog, 6 potnik ävn-ßo/Jü) srečavam
376 ai'oiog 2. o pravem, ugodnem
času
dy)}v6g 3. čudovit, prekrasen
377 Jtšnvv/icu (k Jtreco) razumen sem
380 dvQsximg natančno, po resnici
381 xei[ir))aov, tö dragotina
382 d?.Xo<)-njtög 3. inostranski, tuj 384 (’oQiotog = 6 ägcarog
387 (pEoiacog 3. najboljši, predober, predrag olvog, ö usoda smrt ä-noTfiog 2. nesrečen iv-Ejtco pripovedujem, govorim
392 ildaaag intrans.
393 daigco delim, trgam, prebadam
395	/mora/mi = aayojxai
39(5 iv-sgyr/g 2. trdno zgrajen, trden 400 .-rd/./.ouru vihtim; xfojgci) žrebam;
e?m/ov izžrebal sem
409	iit/.üoxl ud za udom
413
or/jzofiai gnijem, trohnim
Evfo), i) črv
415	tndfo == inOiio
dni)i-(parog 2. v boju umorjen,
—	pal
425 čv-a(ai/Aog 2. pristojen 42!) &/.bioov, to čaša, kupa 430 gvoai k gvofiai čuvam, varujem 434 nags^ ’A%dija ne da bi Ahilej vedel, za Äh. hrbtom 430 nidem) = ovMco prikračujem, utrgujem
437 Jzo/.iJz6g, ö spremljevalec
438 Ev-dvxkog skrbno, iskreno öfi-agreco hodim skupaj, spremljam
439 ovohal grajam, preziram
441 r)via, td vajeti ?.dgo/.iai prijemljem
442 čfi-jiveco vdihavam, navdajam t)v = ev k kvg vrl, blag
443 nvgyoi stolpi na obzidju, utrdbe rdcpgog, y jarek
444 v sov ravnokar, pred kratkim qiv/.ay.vr'jg, f/gog, 6 stražnik, čuvaj
novio/iai prizadevam si, opraviti si dam
ditgs k olyvvi.ii odpiram	440
dji-afteco odrivam, odpehujem <)%evg ecog, 6 zapah, zatik EŠ.arr), r) jelka, (smreka)	450
y.Eigo odrezujem, sekam y.aO-vjzEg-Oei’ zgoraj, po vrhu Egsipco pokrivam
/.ayvrjsig 3. volnat	451
ogocpog, 6 trst, trstje /.EifiMvö'&sv s travnika, na travniku
d/ndo) kosim, žanjem
avavgog, ö kol, palisada	453
e^e je zapiral
£m-ßh)g, f/tog, o zapah, zäsova s-i/.dvivog — E/.dnvog 3. (&kdvrj) 454 jelov
šm-ggrfooco porivam pred kaj, zapehujem
avaolyBaxov iter. k dv-olyvv[ii 455 odpiram, odpehujem y.b]ig, Tdog (= ümß/jjg) zapah
y toi zares, resnično	460
äfi-ßgoTog 2. nesmrten
öna£co pridružujem	461
rvvr) = av	465
imsg pri
avv-oglvco ganem, (o)mečim	467
žgvxoo zadržujem, držim	470
otxov — z/.iahjg	471
ögog, 6 mladika; služabnik	474
nomvnco sopiham; opraviti si 475 dajem
dno-Xr)yco nehavam, prestajam idcodr), ij jed, obedovanje ■/.vat k kvveco poljubljam	478
avi), r) zaslepljenost	480
or// jivv.iv)) Xafißdvsi tivd težka slepota udari koga nar gr], r) = mivgig ftdfißog, o strmenje, osuplost; 482 i)d/ißog fiE B/j-t strmim 'd’afißico strmim, zelo se čudim rr]/Jy.og = vy/jy.ovvog 3. tako star 487 jTEgi-vcučvtig, 6 sosed	488
reigco stiskam, nadlegujem, za- 489 tiram
rigr) (ao«), ?) nesreča, zlo
Aor/og, o poguba ■493 jiav-djtovfiog 2. ves nesrečen 41)8 ftovgog 3. ('O'ovQig) buren
vjto-).vo) yotipava hromim, omrtvim, (po)lomim ude 500 xQ([)r]v nedavno, pred kratkim duvvoimi jieqi vivog branim se, borim se za kaj
506 Jiaiöo-cpövog 2. sinov morilec
507 'ifiegog, 6 hrepenenje
aargog gen. obiect. k -/ooto; yo-oio prestavi z infin.!
508 yxa rahlo, nežno
510 t/.vaOdg k silvco valim; pass.
kučim, ždim 513 rsrdgjrsvo k vtgnofiai nasičam se
515 djt-ÖQvvjuai dvignem se (in od-
hitim)
dv-iavrjfii dvignem koga (/.Eigog za roko)
516 oUvsigco pomilujem jio/uog 3. siv yevEiov, rd brada
518 « <5et'As, oh revček!
522 e’iu-Jtr)g (e/ii-jzag) povsem, vendar
524 nofjfyg (.MQäfyg) f) dejanje, uspeh;
ovng JTQr/l-ig Jičhsvai yöoio nič ne koristi jadikovanje xgvsgög 3. mrzel; strahoten, bolesten
525 em-xhtö&xo pripredem; prisojam
526 £ft>co = £aa>
527 niflog, o velik vrč, kad .
ovdag, tog, rd (dat. ovöei) tlak, pod
528 iacov k svg dober
529 du,uig«g = dva-jM^ag k äva-fiel-
yw/u mešam
530 xvQco (-o/nat) — avgtco nvl nale-
tim na kaj, srečavam
531 kvygög 3. bridek hoßsvög 3. zaničevan
532 ßov-ßgo)ong, r) strašen (»živin-
ski«) glad, silna beda
535 yevEvr'i, f/ rojstvo
xalvv/xai črti vivag odlikujem se med
536 o/.ßog, ö sreča, blaginja
539 yovr’i, r) rod
miv-ad)Qiog 2. povsem negoden, 540 kratkoživen xofxi^co strežem	541
xr/ö(o skrbi pripravljam, žalostim 542 ökßiog 3. srečen	543
avoj na zgoraj, t. j. proti severu 544 tdog, to sedež Evvog znotraj Mgyco = etgyco oklepam ä-jtslQiov — ÜJiEiQog 2. neizme- 545 ren, neskončen ran/ — Eni vovg v. 535.	546
a-klaarov neprestano »	549
axa/jj/ievog k dxayitpfxat vivog žalujem po XElEXfU = KEt)TCU (xetyuu)	554
a-xr)dr)g 2. neoskrbljen, zanemarjen
&Qeftl£(o dražim	560
d/Jno/iat k dhvaivofiai vi grešim 570 zoper, pregrešim se Etp-EVjir}, 7) naročilo dvga^s skozi vrata, vun	572
£vyöcpiv — £vyov	576
xahr/vcog, ogog, ö klicar	577
xdö k sloav k xad-E^M posajam 578 ölygog, o stol (brez naslonjala) Ev-aamxQog 2. (z obroči) dobro okovan
lovu) umivam	582
dficp-ateUpto kroginkrog mazilim XQico mazilim	587
ekaiov, trd olje
ipdgog, trd mrtvaški prt	588
Ae/og, trd ležišče, mrtvaška po- 589 stelja
ovofialvio — 6vo(id£o) z imenom 591 kličem
axvd/i.alvo) (oxv^o/iai) uvi ne- 592
voljen sem, jezim se ä-ELxr’ig 2. neprimeren	594
xha/xog, o naslanjač	597
noXv-dalöaXog 2. preumeten xolyog, o stena; prestavi: ob 598 drugi steni »Jot = eco	600
oltog, o kruh, jed, hrana	602
ßiög, b lok	605
io-yiaiga, ri lokostrelka	606
ev g>6vtp konkretno: v krvi	610
621 ogyvcpog 2 blesteč, svetlobel
022	o<pdttco koljem dego) derem
&[icpi-&n(o xi imam posla okrog česa, pripravljam
623 /.uotvM.oo razkosavam, razseka-
vam
Emovafievcog modro, razumno jtsigco tivi nabadam oßsXög, o raženj
624 ojvvdo) pečem jvegi-cpgadscog zelo razumno,
preudarno eqvo/lw.1 potezam si (z ražnja)
625 em-ve^io) oddeljujem, odmerjam rodmCa, f/ miza
626 xdveov, to košarica, košek
627 övEiaQ, atog, t6 jed, živež Evolfiog 3.pripravljen, na ponudbo jigo-xst/xevog 3. ležeč pred kom,
pred koga postavljen EJi-iäXXü) dopošiljam; /slgag lotim se, z rokami segam po čem
628 Jiooig, io g (-ecog), y pijača čdrjtvg, vog, r) jed
Egog, 6 želja, poželenje
pošiljam iz; ?gov £f-is/.iai tešim si pož.
630 avta nasproti; avta sor/.a popolnoma sem podoben 632 oipig, ecog, 1) obraz
635 Uyco (Myw) polagam; peljem v
posteljo, odkažem posteljo
636 vjiö vjivo) pod spancem (ki se
kakor oblak razprostre čez oči), t. j. pod okriljem sladkega spanja
• vagncbnsfta namr. vnvov xoifiäoiiat, grem spat, zaspim
637 /ivco zapiram se ßMrpagov, tö veja, veka
635) jveooco kuham; mjdea neooco gojim, vdajam se
644 dsfiviov, to posteljnjak, postelja gfjyog, to pogrinjalo; blazina
645 otogeoai k otögvv/xi pregrinjam,
pogrinjam Efp-vuEQ'd'Ev črez tdicr)g, rjtog, 6 preproga
%/Miva, fj odeja, pregrinjalo	646
ov/.og 3. volnen
Eoaadab k Hvvi\uai oblačim se;
odevam se loav = fjeoav (f/oav)	647
<5ftog, rci baklja, plamenica £"/ - xoveco hitim; £y - y.ovsovocu 648 marljivo
čm-kEQtonE(o nagajam komu, 649 dražim; em-xsgvo/AECüv nagajivo
exröc zunaj	650
Ae£o k sMy/nr/v (Äeyco, /.e/o g) uleži se
ij Di+ug šativ kakor se spodobi; 652 kakor je običaj ävd-ßXrjoig,f) (äva-ßd/.Mo) odklad, 655 zakesnitev ävdßX. yiyvEtal tivog zavleče se kaj
kvoig, iog (ecog), f/ odkup, rešitev nooo-ri^ag koliko dni	657
fiEfiova k /u.aoficu želim, nameravam
y.T£Qet£co (y.tF.Qigco) tivd slovesno pokopavam; pogrebne slovesnosti obhajam tEcog medtem, tako dolgo 658 ts?Joai tdepov pogrebne slo- 660 vesnosti dovršiti y.£%aolOj-LEva tiihjfu tivi storim 661 komu ljubav, — uslugo öacvvto optat. prez. mesto öai- 665 vvlto k <5aivv/iai pogrebujem (pogrebščino imam) tvjxßog, ö gomila, grob	666
y.agjvög, 6 zapestje	671
ngö-do/xog, o predhišje, (= vn’ai- 673 dovay)
(fyxoifirfoavvo — (i)y.oi^'tph]aav £v-Jtr)xtog 2. (mrjyvvfii) trdno 675 zgrajen, trden ljzjio-xogvavt)g, o vozoborec 677 ÖEÖfit]/.iEvoi k da/iia^co (nav- 678 da/iatcog)
/idgrnco prijemljem	679
bg^alvco razmišljam, preudarjam 680 Isgcig 3. krepak	681
jrvXa-cogög, ö vratar, stražnik, čuvaj
683 otov da tako mirno 689 av-iavrjui postavljam gori; velevam vstati
691 Qi[i(pa lahko, urno
692 JiÖQog, ö brod
695 y.ooy.ö-nenkog 2. v žafranastem
peplu
nlövafxai = ay.eödvvv/Liai razprostiram se, razgrinjam se
696 slon' k sldco — slavvco
720 TQ7]T(>g 3. prevrtan; /.e/, vgr/vd postelja s stojali äoidög, o, fj pevec 722 ftgrjveco žalujem; prepevam žalne pesmi {froijvog)
725 alcov, ävog, ö življenje; dn’ dičovog všog dUeo mlad si se ločil od življenja xav’äxgrjg od vrha do tal
729 Jtegaeviu fut. pass, k moOo) im-oy.onog, ö čuvar, branilec,
zaščitnik
730 Qvay.ev = čovov iter. k qvo/.uu sys g držal, t. j. branil si, čuval
si
y.edvög 3. skrben, skrbljiv
731 o^eco nosim, vozim; d/jjdovvai
pass.
734 äd'Xsva) trudim se sigo = vtcbq za d-jxsihyog 2. neizprosen, trdosrčen, neusmiljen
738 d-ojrevog 2. neizrečen, neskončen ovöag, sog, to tlak, zemlja
739 ov [xsiXiyog = d-/u,slhyog datg, i(iog, i) boj (dat. dni)
741 ä-QQrjTog 2. neizrečen, nedopo-veden
776 čm-oveva) = £m-orsvdx(0 779 /.öyog, ö zaseda
tm-rf/Mo tu : odgovarjam, obe- 780 tam
myiaivü) škodujem, kaj žalega 781 prizadevam [loksZv inf. aor. II. k ßXd)ay.o) hodim, prihajam čjz-ayivšco — sjz-dyo)	784
(paeol-[ißQovog 2. smrtnikom sve- 785 teč
imavog 3. najvišji; sv jzvnf/ 787 vjtdvy (na) vrh grmade sti-ßd/./M notri mečem; nv<j zažigam
•7%tog tedaj	78!)
nvQ-y.aCr), («) y	grmada, pogo- 791
rišče
xava-aßivvviui pogašam (diJoip, o nog žareč ojxoaoov kjtsaye nvqog /išvog 792 kolikor daleč je segia ognja moč
?J;yo/.uu nabiram	si,	zbiram	793
f.ivQo/j,at, solzim	se,	jočem	794
'dakeQÖg 3. vrvroč y.cn-elßoiLiai tivog tečem s česa, po čem
?.dQva§, ay.og, i/ urna, žara, pe- 795 pelnik
y.dnsrog, i) dolbina, jama, grob 797 /Aeooi k A««c, o kamen	798
y.aTa-oTÖQVv/M (-ovqo’jvvv/äi) n tivi pokrivam kaj s čim Ttv/jvolaiv prest.: stikoma arjfia yj:m gomilo nasujem, na- 799 pravim axomig, ö stražnik jzdvvy vsepovsod
s<p-oQf.idof^ai napadam, navalim 800 ev k öalvvvvo	802
tot-xvöijg 2. preslaven
Šolska poročila.
I.
Učiteljski zbor.
1.	Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
St.	Ime in značaj	Raz- rednik v	Učil	Število ur na teden
1	Janez Gnidovec, dr. modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik, Nj. Svetosti Častni komornik, rektor kn. šk. zavoda sv. Stanislava	—	latinščino v VIII. - ;	5
2	Luka Ärh, profesor, svetni duhovnik	VII.	latinščino in gršCino v VII., slovenščino v IV. nemščino v II.	17
	 3	Anton Breznik, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, oskrboval slovensko dijaško knjižnico	—	slovenščino v V., VI., VII. in VIII.	12
4	Jožef Demšar, dr. bogoslovja, profesor verouka, svetni duhovnik, pro-povednik, varuh učiteljske in dijaške knjižnice	—	verouk v II., V., VI. in VIII., nemščino v 1 a in I. b.	18
5	Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, kn. šk. duhovni svetnik, varuh prirodoslovne zbirke, občinski odbornik in krajni šolski nadzornik v St. Vidu	VIII.	matematiko v II., III., VI. in VIII., fiziko v III. in VIII., filozof, propedevtiko v VII. in VIII.	I.	poli 20 II.poll. 21
6	Änton Koritnik, profesor, svetni duhovnik	VI.	latinščino v VI., grščino v VI. in VIII.	16
7 1	Jožef Kržišnik, profesor, svetni duhovnik, varuh zemljepisne zbirke	v. 1	zqodovino in zemljepis v i 'III. V., VI., VII. in VIII. 1	I.	poli. 20 II.poll. 19
2
St.	Ime in značaj	Raz- rednik v	Učil	Število ur na teden
8	Franc Kulovec, dr. bogoslovja, profesor verouka, svetni duhovnik, pro-povednik	II.	verouk v I. a, 1. b, III., IV. in VII., latinščino v II.	17
9	Franc Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke	—	prirodopis v I. a, I. b, II., V. in VI., fiziko (v II. polletju mineralogijo in kemijo) v IV., nemščino v IV.	18
10	Gašpar Porenta, profesor, svetni duhovnik	—	lepopis v I. a in I. b, risanje v I. a, I. b, II. (2 oddelka), III. 12 oddelka).	18
11	Anton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik,	—	matematiko v I. a, I. b, IV., V. in VII., fiziko v VII.	19
12	Franc Reböl, profesor, svetni duhovnik, oskrboval nemško dijaško knjižnico	III.	nemščino v III., V., VI., VII. in VIII.	20
13	Franc Jerfe, dr. modroslovja, namestni učitelj, svetni duhovnik -- _ 		—	latinščino v III. in V., slovenščino v III.	15
14	Jožef Prešern, namestni učitelj, svetni duhovnik	IV.	latinščino v IV., grščino v IV. in V.	15
15	Vladimir Prijatelj, namestni učitelj, svetni duhovnik	I. a	slovenščino in latinščino v I. a.	11
16	Janez Samsa, dr. modroslovja, namestni učitelj, svetni duhovnik	I. b	latinščino v I. b, grščino v III., slovenščino v I. b.	16
17	Franc Trdan, dr. modroslovja, namestni učitelj, svetni duhovnik	—	zgodovino v II. in IV., zemljepis v I. a, I. b, II. in IV., slovenščino v II.	15
B.	Za neobvezne predmete.
Vojteh Hgbašek, svetni duhovnik, je poučeval petje v 6 oddelkih po 1 uro na teden: I. a, I. b, II. (v 2 oddelkih), III. in IV. skupaj, V. in VI. skupaj, VII. in VIII. skupaj; poleg tega je poučeval cerkveno petje in glasbo.
Aleksander Jeločnik, učitelj na ljudski in obrtni šoli v Št. Vidu, je poučeval telovadbo v 9 oddelkih, v vsakem razredu po 1 uro na teden.
Profesor Franc Reböl je poučeval slovensko stenografijo v
2	tečajih po 1 uro na teden za učence iz V., VI. in VII. razreda in nemško stenografijo v 2 tečajih po 1 uro na teden za učence iz VI., VII. in VIII. razreda.
Namestni učitelj dr. Franc Trdan je poučeval italijanščino po 2 uri na teden; pouka so se udeleževali učenci iz IV., V., VI. in VII. razreda.
2.	Izprememba in dopust.
Začetkom šolskega leta 1912/13 so vstopili v učiteljski zbor Vladimir Prijatelj, Ivan Samsa, ki je bil dne 21. decembra 1912 promoviran za doktorja modroslovja, in dr. Franc Trdan. Imenovani so bili za na-mestne učitelje od kn.-šk. ordinariata z razpisom z dne 1. septembra 1912, št. 3786, in prideljeni strokovnjaškemu vodstvu profesorjev Äntona Koritnika, Luka Arha in Jožefa Kržišnika z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. novembra 1912, št. 7614.
Namestna učitelja dr. Anton Breznik in Gašpar Porenta sta bila z razpisom kn.-šk. ordinariata z dne 4. oktobra 1912, št. 4557, imenovana za prava učitelja z naslovom „profesor“; to imenovanje je c.kr. deželni šolski svet na znanje vzel z razpisom z dne 9. oktobra 1912, št. 7491.
Kn.-šk. ordinariat je dovolil z razpisom z dne 10. aprila 1913, št. 1557, dr. Fr. Jeretu dopust za čas od 14. aprila do 7. junija 1913, Jožefu Prešernu pa z razpisom z dne 23. aprila 1913, št. 1739, dopust za čas od 1. maja do 7. junija 1913.
II.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je učni načrt za kn.-šk. privatno gimnazijo v St. Vidu nad Ljubljano, ki ga je odobrilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z razpisom z dne 14. julija 1905, št. 25.500. Ta načrt se naslanja na občni učni načrt za gimnazije, ki ga je v spremenjeni obliki objavilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z razpisom z dne 20. marca 1909, št. 11.662.
2*
Obvezni predmeti.
I. razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: I. in IV. poglavje brez nauka o sv. maši. — Liturgika: Glavni prazniki cerkvenega leta; obredi sv. zakramentov.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Pravilna izgovarjava in pisava besed. Najvažnejše o ločilih (pika, vprašaj, klicaj, dvopičje, narekovaj). Pravilno oblikoslovje (vzporedno z latinskim poukom). Besedna analiza. Prosti stavek in njegova analiza. Empirično razlaganje zloženega stavka.
—	Pravilno branje; besedna in stvarna razlaga beril; obnavljanje beril in učenje na pamet. — Vsako polletje 10 šolskih nalog; izprva narekovanje za pravopisne namene; pozneje obnova beril pripovedne vsebine.
3. Nemščina (5 ur na teden). Berilo: Prav lahka celotna berila, v prvi vrsti pripovedne vsebine (kratke pripovedke in basni). Učenje besedi in rekel z vednim ozirom na njihovo tvorbo. Razgovarjanje na temelju obdelanih beril in na podlagi tega, kar so učenci videli in izkusili. Učenje na pamet in predavanje v nevezani in vezani besedi. — Slovnica: Ponavljanje in izpopolnjevanje v ljudski šoli obdelane tvarine. Nova učna snov: Najvažnejše oblike pomožnih glagolov, empirično obravnavanje krepkih glagolov na podlagi beril, sklanjatev pridevnika s samostalnikom, najnavadnejši prislovi. Pravopisne vaje po najvažnejših skupinah in najvažnejša slovnična pravila iz oblikoslovja in skladnje. — Pismene naloge: Narekovanje obdelanih beril, obnavljanje predelanih beril po vprašanjih in zdržema, izpremenjeno pripovedovanje, opisovanje navadnih predmetov, ki jih učenci vidijo. Vsak mesec
2	šolski nalogi.
4. Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s stopnjevanjem, važnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekaj važnejših predlogov in veznikov. Slovnični pouk se vrši na podlagi latinskih vadb. — Od druge polovice prvega polletja dalje vsakih 14 dni ena polurna šolska naloga.
5. Zemljepis (2 uri na teden). Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav, v začetku z ozirom na šolsko okolico, pozneje pa v vedni zvezi s predelano učno tvarino. Dozdevno gibanje solnca z ozirom na šolsko poslopje ob različnih dnevnih in letnih časih. Orien-tiranje v šolskem okolišču na zemljevidu. Prvo spoznavanje stopinjske mreže na globu. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom enega leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavne oblike kopnega in vodovja, kakor so razdeljene po zemlji, in njih opis. Lega najzna-
menitejših držav in mest z vednim vežbanjem v branju zemljevidov. Poizkušnje v risanju najenostavnejših zemljepisnih predmetov.
6. Matematika (3 ure na teden). Äritmetika: Štirje osnovni računski načini z imenovanimi in neimenovanimi števili v omejenem obsegu, ki se polagoma razširja. Rimske številke. Domači novci, mere in uteži. Decimalna števila v pozicijskem sestavu, pozneje kot decimalni ulomki. Predvaje za računanje z navadnimi ulomki. — Geometrija: Vaje v ogledovanju enostavnih teles, zlasti kocke in krogle. Vaje v rabi šestila, ravnila, trikotnika, merila in kotomera. Merjenje in risanje enostavnih predmetov. Svojstva in medsebojna zveza posameznih geometričnih likov (kot 90°, 60°, enakokraki, pravokotni, enakostranični trikotniki itd.). Vzporedne in pravokotne premice in ravnine na individualnih ploskvah in telesih. Ploščina kvadrata in pravokotnika, prostornina kocke in kvadra. — Vsako polletje tri šolske naloge. Od ure do ure kratke domače vaje.
7. Prirodopis (2 uri na teden). Prvih 6 mesecev: Živalstvo, in sicer opisovanje tipičnih sesavcev in ptic s posebnim ozirom na redne biološke razmere. Zadnje 4 mesece: Rastlinstvo, in sicer opis enostavnih semenskih rastlin, da se učenci seznanjajo z najvažnejšimi morfologičnimi osnovnimi pojmi z ozirom na najnavadnejše biologične razmere.
8. Lepopis (1 uro na teden). Vaje v latinski in nemški pisavi.
II.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: II. in III. poglavje, sveta maša, V. poglavje. — Liturgika: Razne pobožnosti, procesije, romanje; oltar in slike; cerkvena obleka, cerkvene posode, cerkvene barve in knjige: obredi svete maše.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Sistematičen pouk v oblikoslovju, posebno glagol; pregled glagolnih vrst. Osnovni pojmi o zloženem stavku. Natančen pouk o ločilih. — Branje in učenje na pamet kakor vi. — Naloge (šolske in domače se vrstijo) 9 v vsakem tečaju: Obnavljanje prostih povesti in pripovednih opisov, končno samostojni opisi.
3. Nemščina (5 ur na teden). Berilo: Lahka celotna berila pripovedne in opisne vsebine, daljše pripovedke, basni in bajke, kratki opisi, učenje besedi in rekel, razgovarjanje, učenje na pamet in predavanje kakor v I. — Slovnica: Ponavljanje šibkih in krepkih glagolov tvorne in trpne oblike vseh časov; sklanjatev pridevnikov s samostalnikom. Sistematično obravnavanje krepkih glagolov. Konjunktiv vseh časov v aktivu in pasivu. Zaimenski prislovi. Izpopolnjevanje predlogov. Pravopisne vaje in važnejša slovnična pravila, kakor vi. — Pismene naloge:
Pripovedovanje nepredelanih beril, v zvezi z berilom posnetki, vsebina, izpreminjevanje, razširjevanje beril itd.; opisovanje navadnih predmetov iz vsakdanjega življenja. Vsak mesec dve šolski nalogi.
4. Latinščina (7 ur na teden). Pravilno oblikoslovje se dopolnjuje s poukom o onih vrstah zaimkov, števnikov in glagolov, ki se niso obravnavale v L; najvažnejše nepravilnosti v sklanji, slovniškem spolu in spregi. Utrjevanje in razširjanje sintaktičnih oblik; zavisna vprašanja; accusativus cum infinitivo in enostavnejši participialni skladi. Slovnični pouk se vrši na podlagi latinskih vadb. Navajanje učencev k prepariranju latinskih stavkov in beril. Šolske in domače vaje kakor v I. Vsakih
14	dni šolska naloga za pol do tričetrt ure.
5. Zgodovina (2 uri na teden). Stari vek: Podrobnejše obravnavanje bajk. Svetovnozgodovinsko najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz zgodovine Grkov in Rimljanov.
6. Zemljepis (2 uri na teden). Dozdevno gibanje solnca v različnih zemljepisnih širinah (v zvezi s primernim popisom pokrajin), primerjano z gibanjem solnca v domačem kraju; iz tega se izvaja dokaz, da ima zemlja obliko krogle in velikost zemlje. Podrobnejši nauk o globu. — Azija in Äfrika po legi in obrisu, v goropisnem, vodopisnem, krajepisnem in podnebnem oziru. Z ozirom na zemljo in podnebje: rastlinstvo, deželne prirodnine in opravila narodov le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih zgledih. — Evropa. Pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in Velikobritanskega kraljestva z istih motrišč kakor pri Äziji in Afriki. — Vaje v enostavnih zemljepisnih obriskih.
7. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Mere in mnogokratniki. Razstavljanje števil v prafaktorje. Splošna pravila za računanje z ulomki. Pretvarjanje navadnih ulomkov v decimalne ulomke in obratno. Premo in obratno sorazmerne količine v sklepnih računih. Odstotni in enostavni obrestni računi. — Geometrija: Nazorni nauk o somer-nosti ravnih likov in teles. Načrtavanje in skladnost trikotnikov. Svojstva trikotnikov, četverokotnikov, mnogokotnikov in krogov. Najvažnejša svojstva pokončne prizme, piramide, valja, stožca in krogle. — Naloge kakor v I.
8. Prirodopis (2 uri na teden). Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer ptice ter opis glavnih zastopnikov drugih še ne opisanih razredov vretenčarjev, dalje stonoge in drugi brezvretenčarji s posebnim ozirom na biologične razmere. Pregled razdelitve vsega živalstva. — Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer opis semenskih rastlin manj enostavnega ustroja ter nekaterih trosocvetk z vednim ozirom na način življenja. Pregledna razdelitev rastlinstva.
III.	razred.
1. Verouk (2 uri na dan). I. polletje: Liturgika. II. polletje: Zgodovina božjega razodetja v stari zavezi.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Ponavljanje oblikoslovja.' O skladnosti in skladnji imena. Praktične vaje v besedotvorju. Nadaljnje vaje v stavkovi analizi. — Berilo: Umevanje notranje zveze kot podlaga za vaje v dispoziciji. Praktično izvajanje glavnih posebnosti opisa in orisa. Prosto pripovedovanje. Učenje na pamet kakor v I. — Naloge (vrstijo se šolske in domače naloge): Vsako polletje 8 nalog, večinoma opisi. Posnetki in razširjanje beril. Obnavljanje tvarine, ki se je obravnavala pri pouku v drugih jezikih ali drugih učnih predmetih.
3. Nemščina (4 ure na teden). Berilo: Obravnavanje beril pripovedne in opisne vsebine (zgodovinske pripovedke iz starega in srednjega veka), lažje pesmi pripovedne vsebine. Poleg razlage, kakor v I. in II., dispozicija, kratka vsebina, karakteristika kraja, časa in oseb, osnovna misel. Vse to se uporablja za razgovarjanje. Razgovarjanje na podlagi tega, kar so učenci videli in izkusili. Učenje na pamet kakor v prejšnjih razredih. — Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in pravopisu, ki se je vršil empirično v I. in II. Skladnja prostorazširjenega stavka.
— Pismene naloge: Na podlagi obdelanih beril posnetki itd. kakor v II. Lahki opisi, kratki podatki o tem, kar so učenci sami doživeli. Vsak mesec dve šolski nalogi.
4. Latinščina (6 ur na teden). Slovnica (2 do 3 ure na teden). Nauk o stavku: Prosti stavek s posebnim ozirom na pomen. Predlogi.
— Berilo (3 do 4 ure na teden): Čitanka z odlomki iz Kornelija Nepota in Kurcija Rufa. Vežbanje v prepariranju. V II. polletju prvi poizkusi v branju brez priprave. — Pismene vaje: Domače in šolske vaje po potrebi. Vsako polletje 5 celournih šolskih nalog.
5. Grščina (5 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, izvzemši verba liquida in verba na -fii. Prevajanje iz grščine in na grščino na podlagi vadnice. — Od druge polovice I. polletja dalje vsak mesec ena šolska naloga.
6. Zgodovina (2 uri na teden). Srednji vek in novi vek do vestfalskega miru: Svetovnozgodovinsko najvažnejše osebe in dogodki s posebnim ozirom na zgodovino Ävstrijsko-ogrske monarhije.
7. Zemljepis (2 uri na teden). Evropske dežele, ki se v II. razredu niso obravnavale (izvzemši avstrijsko-ogrsko monarhijo). Ämerika in Avstralija, z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi kar se tiče podnebnih razmer. Dopolnjujoča ponavljanja iz astronomičnega zemljepisa z ozirom na fizikalni pouk iste učne tvarine v tem razredu. Risanje zemljevidov kakor v II.
8. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Računanje s celimi občnimi števili. Kvadrat in kvadratni koren, kub in kubični koren. Razreševanje najenostavnejših enačb. Okrajšano računanje z nepopolnimi števili. — Geometrija: Enostavno primerjanje in pretvarjanje likov. Merjenje krogovega oboda in loka. Ploščina ravnih likov. Pitagorov izrek in njegova uporaba. Najvažnejše o kocki, kvadru, prizmi, piramidi, valju, stožcu in krogli. — Naloge kakor v I.
9. Fizika (2 uri na teden). Osnovni pojmi: Prostornost teles; opis treh vrst skupnosti; absolutna in specifična teža; zračni pritisk. — Iz nauka o toploti: Toplotni občutki; stopinja in množina toplote; specifična toplota; izpreminjanje prostornine in skupnosti; toplomeri; napetost par, princip parnega stroja; izvori toplote; prevod in žarjenje toplote.
—	Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in umetno narejeni magneti; magnetna igla; magnetni poli ter njih vzajemno delovanje, magnetovanje po razdelbi; zemeljski magnetizem, deklinacija, inklinacija, busola. — Iz nauka o elektriki: Elektrizovanje s trenjem in po podelitvi; prevod elektrike; elektroskopi; sedež elektrike; električna gostota; elektrizo-vanje po razdelbi; električni kolovrat; priprave za nabiranje elektrike; blisk in grom, strelovod. Enostavni galvanski členi; električni tok, njegovi toplotni in svetlobni učinki; elektroliza (razkroj vode in galvano-plastika); magnetični učinki električnega toka; brzojav; električni navod; telefon in mikrofon. — Iz akustike: Postanek in širjenje zvoka, šum in zvenk; višina tona, lestvica tonov; jakost tona; strune; glasbene vilice, piščali; odboj zvoka; sozvočenje in resonanca; človeško uho. — Iz optike: Izvori svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe, senca, solnčni in lunini mrki, temna sobica; jakost svetlobe; odboj in lom svetlobe; ravna in sferična zrcala; prizme in leče; oko; drobnogled; razkroj svetlobe; mavrica. — Iz astronomije: Orientiranje na zvezdnem nebu; lunine izpremene; navidezno premikanje solnca glede na premičnice.
IV.	razred.
1 .Verouk (2 uri na teden). Zgodovina božjega razodetja v novi zavezi.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Glagolna skladnja. Sistematičen pouk o zloženem stavku; perioda in razporedba stpvkov. — Osnovni pojmi prozodike in metrike. Berilo kakor v III. Uvod v presojevanje vednostne proze. Važnejši literarno-historični podatki. — Učenje na pamet in razumno predavanje (tudi proze). Naloge kakor v III.; zraven še orisi in primere; proste teme pripovednega značaja. Vaje v dispoziciji.
3. Nemščina (4 ure na teden). Berilo: Obravnavanje beril zlasti spisov in orisov, zgodovinska tvarina iz novega veka, lahke razprave iz deželo- in narodoslovja, pesmi pripovedujoče vsebine. Razgovarjanje
kakor v III. Učenje na pamet in predavanje kakor v prejšnjih razredih.
—	Slovnica: Sistematično obravnavanje skladnje zloženega stavka. — Pismene naloge: Opisovanje na podlagi beril in razgovarjanja, situacijske slike in razna druga uporaba obdelanih beril. Vsak mesec dve šolski nalogi.
4. Latinščina (6 ur na teden). Slovnica (2 do 3 ure na teden): Nauk o stavku: prosti in zloženi stavek s posebnim ozirom na glagol; vezniki. Berilo (3 do 4 ure na teden): Iz Cezarja „De bello Gallico“ (nekako tri knjige). V II. polletju se more Cezar zamenjati s čitanko (gl. III.). — Naloge kakor v III.
5. Grščina (4 ure na teden). Slovnica: Dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja; verba liquida in glagoli na -/«, za branje prozaikov najpotrebnejše nepravilnosti v pregibanju. Glavne točke iz skladnje. — Vsak mesec ena šolska naloga.
6. Zgodovina (2 uri na teden). Novi vek od vestfalskega miru do sedanjih časov: Svetovnozgodovinsko najvažnejše osebe in dogodki s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogrske monarhije.
7. Zemljepis (2 uri na teden). Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogrske monarhije. Statistični del se ne obravnava, pač pa tem podrobneje deželski pridelki, opravila, prometne in kulturne razmere narodov. Risanje zemljevidov kakor v II.
8. Matematika (3 ure na teden), Aritmetika: Osnovni računski načini in njih medsebojna zveza. Pretvarjanje številnih izrazov in razreševanje enačb z njih preizkušanjem. Vežbanje v funkcionalnem pojmovanju s tem, da se učenci opozarjajo, kako se izpreminja rezultat, če se izpreminjajo računski elementi. Mere, mnogokratniki; ulomki; enačbe prve stopnje z eno in več neznankami; razmerja in sorazmerja; čisto kvadratične enačbe, v kolikor se rabijo v planimetriji. Načrtavanje linearne funkcije in razreševanje enačb prve postopnje s pomočjo funkcijskih črt. — Geometrija: Planimetrija. Ponavljanje in poglabljanje prej obdelane učne tvarine po Hvklidovem definujočem in dokazujočem načinu na karakterističnih zgledih. Razvrstitev ostale tvarine v obliki nalog. Razreševanje načrtovalnih nalog po raznih splošnejših načinih (tudi z načrtovanjem algebrajskih izrazov). Računske naloge v naravni zvezi z drugo učno tvarino. — Naloge in domače vaje kakor v I.
9. a) Fizika (I. polletje, 3 ure na teden). O ravnotežju in gibanju: merjenje sil z uteži in njihovo opisovanje s pomočjo daljic. Vzvod, tehtnica, kolo na vreteno, škrpec, poševna, ploskev (statiške razmere, sestavljanje in razdeljevanje sil). Težišče. Vrste ravnovesja. Enakomerno gibanje. Prosti pad. Navpični met navzgor. Sestavljanje in razstavljanje gibanja. Grafično predstavljanje vodoravnega in pošev-
nega meta. Gibanje ob poševni ravnini. Drgnjenje. Zakoni nihanja. Sredo-bežnost. Najvažnejše prikazni pri udaru prožnih teles.
Kratka obnovitev prikazni na nebu in njihova razlaga po Kopernikovem sestavu.
O tekočinah: Lastnosti. Prevajanja tlaka. Gladina. Hidrosta-tični tlak. Občujoče posode (lasovitost). Arhimedovo počelo. Najenostavnejši slučaji za določevanje specifične teže po opazovanju vzgona. Plavanje teles, areometer z lestvico.
O plinih: Lastnosti. Tlakomer, manometer. Mariottov zakon. Vodne in zračne sesalke. Natega. Zrakoplov.
9.	b) Kemija in mineralogija (II. polletje; 3 ure na teden). Sestava zraka. Prvina, zmes, spojina. Sinteza, analiza, substitucija, redukcija, zakoni ohranitve mase in določenih utežnih ter prostorninskih razmerij na nekaterih enostavnih poizkusih. Elektroliza. Kemična pisava. Osnova, kislina, sol. Majhna izbira prvin in njihove najvažnejše spojine. Pojasnilo bistvenih znakov organskih snovi na nekaterih zgledih.
V	neprestani zvezi s	kemijskim poukom	se	opisujejo na temelju
demonstriranega materiala	najvažnejše	rudnine	in	hribine ter se končno
nakratko in pregledno ponovi cela učna snov iz mineralogije.
V.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Resničnost katoliške vere.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Splošne podlage besedotvorja, etimologija, ljudska etimologija, izpreminjanje pomena, tujke in izposojenke z ozirom na dejansko in kulturno življenje. Osnovni pojmi poetike. Ljudska poezija. Posamezno: Epika; najimenitnejši epiki do najnovejše dobe. Tropi in	figure. —	Branje	in	učenje slovenskih in
hrvaških narodnih pesmi	in umetnih	pesmi,	ki	so postale narodne.
Empirično poudarjanje razlik med hrvaškim in slovenskim jezikom. Privatno berilo: Različna dela iz novejšega pripovednega slovstva. Učenje na pamet kakor v IV. — Naloge (vrstijo se domače in šolske naloge, vsako polletje 6 nalog): Proste teme, tudi razmišljevalne vsebine, in na podlagi raznovrstne učne tvarine.
3. Nemščina (4 ure na teden). Berilo: Branje zgodovinskih, zemljepisnih, prirodopisnih in drugih znanstvenih stavkov, da se kolikor mogoče intenzivno gojijo govorne vaje. Primerni sestavki iz leposlovja, posebno pesmi pripovedni vsebine. Učenje in predavanje izbranega gradiva v vezani in nevezani besedi. — Slovnica: Ponavljanje posameznih oddelkov; besedotvorje; besedne rodbine; ljudska etimologija; tujke. - Pismene naloge: Opisovanja, razprave, orisi, raznovrstna uporaba obdelanega gradiva. Vsako polletje 5 šolskih nalog.
4. Latinščina (6 ur na teden). Berilo: 5 ur na teden. V I. polletju Ovidij, izbor, zlasti iz metamorfoz in fastov; ponavljanje najvažnejših prozodičnih pravil. Poleg tega, povprečno 1 uro na teden, nadaljevanje berila za IV. razred. V II. polletju Livij, izberoma. — Slovnično-stilističen pouk, 1 uro na teden. — Vsako polletje 5 šolskih nalog; izmed teh je zadnja, proti koncu polletja, prevod iz latinščine na slovenščino.
5. Grščina (5 ur na teden). Berilo: V I. polletju Ksenofont, Ana-basis na podlagi krestomatije. V II. polletju Homer, Ilias (izbor v obsegu dveh do treh knjig). Najpotrebnejša pojasnila o razliki epskega narečja od atiškega na podlagi berila. Poleg tega vsakih 14 dni 1 uro nadaljevanje Ksenofonta. V II. polletju prvi poizkusi v branju brez priprave.
—	Slovnica, 1 uro na teden, da se razširi in utrdi znanje atiškega narečja. Prilična jezikoslovna razmišljanja. — Vsako polletje 4 šolske naloge, premenjema iz grščine na slovenščino in iz slovenščine na grščino.
6. Zgodovina in zemljepis (4 ure na teden). Zgodovina (3 ure na teden): Navod k učenju zgodovine. Zgodovina starega veka, zlasti Grkov in Rimljanov, do bitke pri Akciju. — Zemljepis (1 uro na teden): Evropa: Splošen pregled. Ponavljanje, dopolnjevanje in poglabljanje v poznavanju dežel južne Evrope in Francoske. Kavzalne zveze zemljepisnih pojavov (navpična izobrazba in njen postanek, solnčno gibanje in podnebje; podnebje in z njim združeno rastlinstvo in živalstvo; kulturni' razvoj posameznih dežel in njih odvisnost od zemljepisnih faktorjev, gospodarske oblike in njih vzroki, trgovski promet in prometna sredstva). Avstralija in Amerika pregledno.
7. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Razširi in dopolni se aritmetična učna tvarina prejšnjega razreda. Uporaba enačb prve stopnje. Nauk o potencah in korenskih izrazih. — Geometrija: Poševna in pravokotna projekcija najenostavnejših teles; tločrt in načrt. Medsebojna lega premic in ravnin v prostoru. Lastnosti, preseki, površje in prostornina prizem, piramid, valjev, stožcev, krogle in njenih delov. Pravilna telesa; vrtenine. — Naloge in domače vaje kakor v I.
8. Prirodopis (3 ure na teden). I. polletje: Rudninstvo in glavne poteze iz geologije. Mineralogični pouk spodnje stopnje se poglablja in izpopolnjuje v morfologičnem, fizikalnem in kemičnem oziru. Osnovni pojmi geologije. — II. polletje: Rastlinstvo: Glavne poteze iz anatomije in rastlinske fiziologije. Pregled trosocvetek z morfologičnega in razvojnozgodovinskega stališča s posebnim ozirom na one rastline, ki so važne za gospodarstvo v naravi ali za človeka. Najimenitnejše družine semenskih rastlin v njihovem naravnem redu na podlagi morfo-logičnih, anatomičnih in biologičnih razmer. Obravnavajo se predvsem koristne in škodljive rastline.
VI.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Resnice katoliške vere.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Lirika in dramatika. Najimenitnejši liriki in dramatiki do najnovejše dobe. Sestava drame; pokaže se na vzornem zgledu. — Čitanje iz srbohrvaške proze. Vzporedno s tem: Vežbanje v cirilski pisavi. Branje lažjih staroslovenskih tekstov (Brižinski spomeniki, cerkvenoslovanski evangeljski teksti in podobe); poglavitne posebnosti staroslovenskega glaso- in oblikoslovja v primeri s slovenščino in srbohrvaščino; kratek pregled staroslovenskih jezikovnih virov; začetki slovenske literarne zgodovine (10.—15. stoletje). Privatno berilo iz vseh vrst leposlovja. Učenje na pamet kakor v V. razredu, posebno epičnih pesnitev Prešernovih. Naloge kakor v V. razredu, z vežbanjem domišljije in razuma.
3. Nemščina (4 ure na teden). Berilo kakor v V. razredu. Iz leposlovja lirične pesmi. Učenje na pamet in predavanje kakor v V. — Slovnica: Sistematično obravnavanje najlažjih glasovnih pravil. — Pismene naloge kakor v V.
4. Latinščina (6 ur na teden). Berilo: 5 ur na teden V I. polletju Salustijev Jugurtha ali Catilina; vsaj en Ciceronov govor „in Cati-linam“; v II. polletju Vergilijeva Eneida, izbor, tako da dobi učenec pregled celotne vsebine in sestave te pesnitve. Poizkušnje iz eklog in georgikov po učiteljevi izvolji. — Slovničnostilističen pouk (1 uro na teden) in šolske naloge kakor v V.
5. Grščina (5 ur na teden). Berilo: VI. polletju Homer, Ilias (izbor v obsegu 6—7 knjig). — V II. polletju Herodot, izbor s posebnim ozirom na perzijske vojne. Poleg tega po možnosti ena biografija Plutarhova. Slovnica in pismene naloge kakor v V.
6. Zgodovina in zemljepis (5 ur na teden). Zgodovina (4 ure na teden): Nadaljevanje in konec zgodovine Rimljanov. Zgodovina srednjega veka in novega veka do vestfalskega miru. — Zemljepis (1 uro na teden): Severna, vzhodna in srednja Evropa (razen Avstrijsko-ogrske monarhije) po načrtu v V. razredu. Afrika in Azija pregledno.
7. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Nauk o potencah in korenskih izrazih; imaginarna in kompleksna števila. Logaritmi ter njih uporaba. Enačbe druge stopnje z eno in več neznankami. Najenostavnejše enačbe višjih stopenj, ki se dado pretvoriti na kvadratne enačbe. Načrtavanje kvadratne funkcije in razreševanje enačb druge stopnje s pomočjo načrtavanja. — Geometrija: Obnovi, razširi in dopolni se stereometrija iz nižjih razredov. Trigonometrija: Kotne funkcije, njih grafično predočevanje in medsebojna zveza. Razreševanje pravokotnih in poševnokotnih trikotnikov. Goniometrijske enačbe. Uporaba trigono-
metrije pri razreševanju nalog iz planimetrije, stereometrije, zemlje-merstva, zemljepisja, astronomije itd. Naloge in domače vaje kakor v I.
8.	Prirodopis (2 uri na teden). Živalstvo. Somatologija z ozirom na najvažnejša dejstva iz fiziologije in zdravoslovja. Živalski redovi na podlagi tipičnih oblik z morfološko-anatomijskega, kjer je umestno, tudi z razvojnozgodovinskega stališča.
VII.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Življenje po katoliški veri.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Slovenska slovstvena zgodovina od 16. stoletja do Vodnika (vštevši): opozarjanje na razvoj slovenskega pisnega jezika. Branje zgledov iz slovstvenozgodovinske tvarine: Razlaganje pesmi Levstika, Koseskega in njegovih posnemavcev, Simona Jenka. — V širšem obsegu nadaljevanje srbskega in hrvaškega ter staroslovenskega berila; primerjanje slovenske, srbohrvaške in empirično obravnavane staroslovenske spregatve. Poglavitne znamenitosti iz početkov drugih slovanskih narodnih slovstev. - Privatno berilo kakor v VI. razredu, poleg tega tudi branje znanstvenih sestavkov. — Prosta predavanja učencev iz vseh strok človeškega znanja. Naloge (vsako polletje 5 nalog) kakor v VI. razredu.
3. Nemščina (4 ure na teden), a) Slovstvena zgodovina. Kratek pregled nemškega slovstva do dobe klasikov. Pregledno: Klop-stock, Wieland; natančneje: Lessing, Schiller, Goethe v zvezi s časovnimi strujami do Goethejeve smrti, b) Berilo. Deloma po berilu izbrani odstavki iz Klopstocka, Wielanda, Lessinga, Herderja, Goetheja, Schillerja; klasične drame. — Privatno berilo. Govorne vaje na podlagi prebranih snovi. Učenje na pamet in predavanje pesniških del. c) Pis-mene naloge. Kakor v V. in VI. razredu, poleg tega še karakteristike. Vrstijo se šolske in domače naloge.
4. Latinščina (5 ur na teden). Berilo. V I. polletju Cicero, prost zbor. V II. polletju: Plinijeva ali Ciceronova pisma. Nadaljevanje berila, iz Vergilija ali poizkusi iz rimskih elegikov. — Poleg prostega, nepripravljenega berila tuintam branje lažjih mest, ne da bi se prevajala.
—	Slovničnostilističen pouk, eno uro na teden; pri tem tudi vaja v tehniki prevajanja iz latinščine. Šolske naloge kakor v V.
5. Grščina (4 ure na teden). Berilo: V I. polletju Homer, Odiseja (izbor v obsegu 6—7 knjig). — V II. polletju Demosten, dva krajša politična govora ali en daljši (III. filip.); Platon Apologija. Ce je 5 ur na teden, se bero poleg tega še odlomki iz Tukidida ali ena Sofoklejeva tragedija. V vsakem polletju 3 šolske naloge, in sicer iz grščine na slovenščino. Prevajanje iz slovenščine na grščino samo po potrebi.
6. Zgodovina in zemljepis (3 ure na teden). Zgodovina novega veka od vestfalskega miru do sedanjih časov; ponavljajo se sem spadajoči deli iz zemljepisa.
7. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Aritmetične in geometrične postopice. Obrestno obrestni računi. Permutacije, kombinacije, variacije. Binomske potence. Matematična verjetnost. — Analitična geometrija točke, premice in stožkosečnic. Določanje smernih koeficentov navedenih črt s pomočjo diferencialnega koeficienta. Razreševanje algebrajskih (in najpreprostejših transcendentnih) enačb z načrtovanjem. — Naloge in domače vaje kakor v I.
8. Fizika in kemija (4 ure na teden). Uvod: Prirodni pojavi; razteznost in skupnost. — Mehanika trdniih teles: Pojem gibanja. Enakomerno gibanje; enakomerno pospeševano in pojemalno gibanje. Prosti pad. Upor sredstva. Princip vztrajnosti in pojem sile. Teža; statično in dinamično merjenje sil. Masa, Absolutni merski sestav. Zakon nezavisnosti. Vertikalni met. Delo, energija. Paralelogram gibanja. Horizontalni in poševni met. Paralelogram sil. Gibanje po strmini. Trenje. Statični moment. Dvojica sil. Težišče. Ravnotežni položaj. Stroji: vzvod, tehtnica, pritrjeni in gibljivi škripec, škripčevje, kolo na vretenu, vijak. Krivočrtno gibanje. Sredotežna in sredobežna sila. Kroženjje. Harmonično gibanje. Nihalo in nihanje. Molekularne sile; prožnost. Udar prožnih in neprožnih teles. — Hidromehanika: Obnovi in dopolni se učna tvarina nižje stopnje. Vpliv molekularnih sil na ravnotežje tekočin. Iztok, reakcija, tok po cevi, hidravlični pritisk tekočin. — Aeromehanika: Obnovi in dopolni se učna tvarina nižje stopnje. Vzgon plinov. Barometrsko merjenje nadmorske višine. Aerodinamični pritisk. Difuzija, absorpcija plinov. — Nauk o toploti:	Termometer. Razteznost vsled toplote. Mariotte - Gay -Lussacov zakon. Kalorija. Specifična toplota. Mehanični ekvivalent toplote. Hipoteze o toploti. Izpreminjanje skupnosti vsled toplote. Napetost in gostota pare. Vtekočinjenje plinov. Vlažnost. Parni stroj. Provod toplote. Izžarevanje toplote. Viri toplote. Izoterme, izobare, vetrovi.
Kemija (2. polovica II. polletja): Ponovi se učna tvarina nižje skupine, ki se izpolni in poglobi z molekularno in atomsko teorijo.
9. Filozofična propedevtika (2 uri na teden): Uvod v logiko.
VIII.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Cerkvena zgodovina.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Slovenska slovstvena zgodovina od Prešerna do novejše dobe, pri čemer se je ozirati na slovstvo drugih slovanskih narodov v točkah, katere so z njim v zvezi. Branje
zgledov kakor v VII. razredu; branje Prešernovih liričnih in satiričnih pesmi; Stritar, Gregorčič, Aškerc in izbor iz novejših leposlovcev. Rekapitulacija srbohrvaščine in stare slovenščine. Privatno berilo kakor v VII. razredu, tudi iz najnovejšega slovstva. Prosta predavanja in naloge kakor v VII. razredu.
3. Nemščina (4 ure na teden), a) Slovstvena zgodovina. Kratek zgodovinski obris novega nemškega slovstva od Goethejeve smrti do sedanjosti, s posebnim ozirom na avstrijske pesnike in pisatelje. — b) Berilo. Po berilu izbrani odstavki iz novega nemškega slovstva; razen tega nadaljevanje berila Schillerjevih dram; Goethe, „Hermann und Dorothea“, Grillparzer, Hebbel; izbor iz Stifterja, Gottfrieda Kellerja, Fr. W. Weberja. Deloma domače in zasebno, deloma šolsko berilo. Govorne vaje, učenje na pamet in predavanje kakor v VII. razredu, c) Pismene naloge. V prvem polletju kakor v VII. razredu, v drugem polletju 2 šolski in 1 domača naloga.
4. Latinščina (5 ur na teden). Berilo. Približno enako dolgo časa prost izbor iz Tacita in Horacija. — Slovničnostilističen pouk in šolske naloge kakor v VII.
5. Grščina (5 ur na teden). Berilo: En daljši in en krajši dialog Platonov ali izbor daljših odlomkov iz njegovih spisov. Nekateri poizkusi iz Aristotela. — Ena Sofoklejeva ali Euripidova tragedija. Po možnosti se nadaljuje branje Homerja (brez priprave). Šolske naloge kakor v VII.
6. Zgodovina in zemljepis (v I. polletju 4, v II. 3 ure na teden).
a) Zemljepis Avstrijsko-ogrske monarhije s posebnim ozirom na dejstva iz geologije, oro- in hidrografije, klimatologije, političnega in gospodarskega zemljepisa (produkcijske, trgovinske in prometne razmere), ki so merodajne za njen sestav, pokrajinsko sliko, podnebje in naselitev. Katero mesto zavzema monarhija v svetovnem prometu.
b) Celotna obravnava zgodovine Avstrijsko-ogrske monarhije v njenem postanku, zunanjem in notranjem razvoju kakor tudi z ozirom na zgodovino ostalih dežel in držav s posebnim ozirom na kulturnozgodovinske in gospodarske momente.
V	prvem polletju na teden 1 uro: Ponavljanje važnejših partij grške in rimske zgodovine s poudarjanjem kulturnozgodovinskih momentov.
c) Državoznanstvo: Ustava in uprava Avstrijsko-ogrske monarhije s posebnim ozirom na v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele na podlagi splošnega uvoda v bistvo in najvažnejše funkcije države v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru; pravice in dolžnosti državljanov.
7. Matematika (2 uri na teden). Obnovi se v celoti vsa srednješolska matematika, posebno še enačbe in postopice, stereometrija, trigonometrija in analitična geometrija. Posamezni oddelki se razširijo in poglobe. — Naloge in domače vaje kakor v I.
8. Fizika (I. polletje po 3 ure, II. polletje po 4 ure na teden; v
II.	tečaju se 1 uro na teden ponavlja že proučena tvarina). — Magnetizem: Osnovni pojavi. Coulombov zakon. Polova jakost, magnetno polje, magnetne silnice, magnetni moment. Elementi zemeljskega magnetizma. — Statična elektrika: Obnove se osnovni pojavi elektri-zovanja s trenjem, podelitvijo ter influenco. Influenčni stroj. Coulombov zakon in elektrostatično merjenje elektrike. Električno polje, potencial točke in potencial elektrovoda. Kapaciteta; kondenzatorji; vpliv dielek-tričnih teles. Električna energija. Atmosferična elektrika. — Električni toki: Potencialna diferenca odprtega galvanskega člena; elektromo-torska sila; galvanske baterije. Magnetno polje električnega toka; Biot-Savartov zakon; absolutna elektromagnetna enota toka; ampere. Tan-gentna busola; galvanometer. Ohmov zakon. Elektroliza, galvanska polarizacija, stalni galvanski elementi, akumulatorji. Toplotni učinki toka; Joulov zakon. Absolutna elektromagnetna enota upora in elektromo-torske sile, ohm, Voltampere, watt, kilowattska ura. Električna razsvetljava. Termoelektrični toki. Razdvajanje toka. Merjenje upora in elektro-motorske sile. Magnetno polje ravnega, sklenjenega elektrovoda. Medsebojno delovanje dveh tokovodnikov. Magnetno polje solenoida. Elektromagneti in njih uporaba. Tokovodnik v magnetnem polju. Amperemeter in voltmeter. Indukcija tokov. Dinamoelektrični stroji. Iskrni induktor. Telefon in mikrofon. Röntgenovi žarki. Radioaktiviteta. Brezžični brzojav.
—	Nauk o valovanju: Postopno transverzalno in longitudinalno valovanje. Odboj ter interferenca valov. Stojno valovanje. Huygensov princip. — Akustika: Postanek zvoka. Višina tonov. Konsonanca in disonanca. Strune. Višji harmonični toni. Barvenost tonov. Glasbene vilice, plošče. Piščali. Resonanca in sozvočenje. Človeško glasilo. Hitrost, jakost, odboj zvoka; interferenca zvočnih valov. Zaznavanje zvoka. — Optika: Razširjanje svetlobe. Hipoteze o svetlobi. Hitrost svetlobe (Römerjev in Fizeaujev način njene določitve). Fotometrija. Odboj svetlobe; ravna in sferična zrcala. Lom svetlobe. Popolni odboj. Prehod svetlobe skoz planovzporedno ploščo, skoz prizmo; deviacijski minimum; določitev lomnega kvocienta. Leče; izračunanjeinnačrtavanje lečnih slik; sferična aberacija. Razkroj barv. Kromatični odklon; akromatične leče! Mavrica. Emisijska in absorpcijska spektra; spektralna analiza. Barve teles. Fluorescenca in fosforescenca. Kemični in toplotni učinki svetlobe. Temni žarki spektra. Projekcijski aparat. Fotografiranje. Oko. Mikroskop in daljnogledi. Interferenca svetlobe: Barve tankih ploščic.
Uklon svetlobe skoz špranjo in skoz mrežo. Polarizacija svetlobe zaradi odboja in zaradi loma. Dvojni lom. Polarizacij&ki aparati.
9.	Filozofična propedevtika (2 uri na teden): Empirična psihologija.
Pregled tedenskih ur
v obveznih predmetih po posameznih razredih:
Predmeti	I. a	I. b	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	Skupaj
Verouk		2	2	2	2	2	2	2	2	2	18
Slovenščina . . .	3	3	3	3	3	3	3	3	3	27
Nemščina ....	5	5	5	4	4	4	4	4	4	39
Latinščina....	8	8	7	6	6	6	6	5	5	57
Grščina		—	—	—	5	4	5	5	4	5	28
Zgodovina . . .	—	—	2	2	2	3	4	3	I.	P- 4! II.p.3|	20 (19)
Zemljepis ....	2	2	2	2	2	1	1	—	-1	12
Matematika . . .	3	3	3	3	3	3	3	3	2	26
Prirodopis....	2	2	2	—	—	3	2	—	—	11
Fizika (in kemija) .	—	—	—	. 2	3	—	—	4	I.p.3 II.	p. 4	12 (13)
Filoz. propedevtika								2	2	4
Lepopis		1	1								2
Skupaj . .	26	26	26	29	29	30	30	30	30	256
Neobvezni predmeti.
1.	Prostoročno risanje. V tem predmetu so se poučevali vsi učenci I. razreda v oddelkih a in b in učenci II. razreda v dveh oddelkih, vsak oddelek 3 ure na teden; učenci III. razreda pa v dveh oddelkih po 2 uri na teden. V I. razredu so risali preproste iz geome-triških likov sestavljene (moderne in historične) plohe, ornamentalne mo'.ive, stilizirane naravne like, predmete v narisu in plohe oblike po naravi. Semtertja risanje iz spomina. Risbe se izvajajo s svinčnikom in čopičem v dveh do treh barvah. — V II. razredu: Perspektivno risanje po prostem opazovanju, risanje temeljnih prostorovih likov v zvezi s sorodnimi predmeti v naravi in pohištvu; nadaljevanje risanja plohih motivov. Semtertja risanje iz spomina in vaje v skiciranju. —
V	III. razredu: Nadaljevanje risanja po predmetih iz raznih tehničnih in umetno-obrtnih strok ter risanje primernih rastlinskih oblik in drugih predmetov iz narave; skiciranje preprostejših predmetov.
2. Telovadba se je gojila v vseh osmih razredih (v I. v dveh oddelkih), in sicer-vsak razred zase po eno uro na teden. Vaje so se vršile popolnoma sistematično na podlagi učnega načrta za srednje šole.
V nižjih razredih vaje na orodjih, a le lažje, telesnemu razvoju primerne vaje. Tem bolj so se gojile proste in redovne vaje, vaje z ročki, palicami in korakanje. V obili meri so se gojile mladinske igre, kakor: tekalne, skakalne igre, igre z žogo, vrvjo itd. Vadili so se telovadci v vztrajnem in hitrem teku. Gojila se je tudi športna igra: nogomel.
V višjih razredih so se vršile težje redovne vaje na mestu, z mesta in med korakanjem, težje sestave prostih vaj, vaj s palicami in ročki na mestu in med korakanjem. Gojilo se je lepo, pravilno korakanje, dalje razdeljeni korak in menjalni korak. Učenci so se vadili na sledečih orodjih: Konj (podolgem in na šir, z ročaji in brez njih), bradlja, drog, krogi, viseči drog, koza, podolgem in na šir, plezanje po drogovih, po vrvi in po viseči lestvi, navpične, poševne in vodoravne lestve. Preskakovanje dolge kolebnice. Skakanje v višino, _ odpah na nizki deski (1‘40 m), ali na prožni deski (2'20 m). Skok v globino (4 m) in skok v daljavo (4 m). Skakalo se je v višino in daljavo tudi z mesta, brez nateka in z odpahom na deski ali na golih tleh. V višjih razredih so se gojile težje borilne in tekmovalne igre. Igralo in telovadilo se je ob ugodnem vremenu tudi na prostem. Telovadili so vsi gojenci razen onih, ki so bili oproščeni na podlagi zdravniškega izpričevala.
3. Italijanščina se je poučevala po dve uri na teden. Pouka so se udeleževali učenci iz IV., V., VI. in VII. razreda; v prvem polletju 37 učencev, v drugem ravno toliko. Za podlago je služila slovnica A. Mussafia-Maddalena. Pri pouku se je oziralo predvsem na praktični st italijanščine kot živega jezika in se je izpolnjevala učna knjiga s prostimi govorniškimi vajami. Po možnosti se je skušalo, podati jasen pregled starejšega laškega slovstva, zlasti se je obravnavala doba Dantejeva. Da bi se učenci priučili pravilnemu pismenemu jeziku, so se prvi in drugi tečaj priredile po tri pismene vaje.
4. Petje. I. a, I. b razred: O petju sploh. Pevski organ. Kaj je ton in kako nastane. O dihanju pri petju. Splošna pravila za petje. Različne napake v glasu. Tvorjenje samoglasnikov in soglasnikov. Sistem, ključi, note, pavze, takt, dinamična znamenja, tempo, prestav-ljalna znamenja, intervali. Lestvica diatonična in kromatična. Vaje.
Udeležba: I. a 42, I. b 39.
II.	razred: Lestvica diatonična, kromatična in enharmonično-kro-matična. Dur- in mol-tonovi načini. Izpeljava vseh dur- in mol-tonovih lestvic (harmon. in melod.). Vaje v intervalih in petje lestvic.
Udeležba: 60.
III.	in IV. razred: Intervali harmonični, melodični, čisti, veliki, mali, zvečani in zmanjšani. Trizvok in njegove lege. Zveza trizvokov.
Udeležba: 26.
V.	in VI. razred: Trizvok veliki, mali, zvečani in zmanjšani. Glavni in postranski, stični in nestični trizvoki. Zveza trizvokov. Postop intervalov v akordih (motus rectus, contrarius, obliquus). Kadenca. Zveza nestičnih trizvokov. Napačni postopi. Vaje v poučevanju in dirigiranju.
Udeležba: 37.
VII.	in VIII. razred: Nadaljevanje v zgodovini glasbe: Srednji vek: Sv. Ambrož-Palestrina. Novi vek: Florentinci — Rih. Wagner.
Udeležba: 27.
Zbor šteje 106 pevcev, in sicer 37 sopranov, 26 altov, 22 tenorov ■n 21 basov.
5.	Stenografija. A. Slovenska. V tem predmetu so se poučevali učenci V., VI, VII. in VIII. razreda v dveh tečajih po eno uro na teden. Učna knjiga za prvi tečaj (eno uro na teden) je bila »Slovenska stenografija«, Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. Druga izdaja (1910): Nauk o črkah in njihovem zlaganju v besede (besedotvoritev); nauk o besedah, nastalih po izpeljavi in sestavi, in o besednih plemenih, njihovem pregibanju in krajšanju (besedno krajšanje). — Udeležba v I.in II. polletju: 38 učencev, — Učna knjiga za drugi tečaj (eno uro na teden) je bila »Slovenska stenografija«, Fr. Novak. Drugi del (1901): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje. — Udeležba v I. 'n II. polletju: 11 učencev.
ß. Nemška. V nemški stenografiji so se poučevali učenci VI.,
VII.	in VIII. razreda, ki so poprej že obiskovali vsaj prvi tečaj slovenske stenografije, in sicer v dveh tečajih po eno uro na teden. Učna knjiga za oba tečaja je bila »Lehrbuch der Stenographie (System Gabelsberger)«, Emil Kramsall, 8. izdaja (Wien, 1910). Prvi tečaj: Nauk
o	besedotvoritvi in besednem krajšanju (Prvi del knjige). Udeležba v
I.	in II. polletju: 8 učencev. — Drugi tečaj: Debatno pismo ali nauk o stavkovnem krajšanju (Drugi del knjige). Udeležba v I.in II. polletju: 7 učencev. — Poleg učne knjige so si učenci obeh tečajev naročili za vajo v branju »Stenographisches Übungsblatt ,Gabelsberger‘«. Redigiert vom Vereine staatlich geprüfter Stenographielehrer in Österreich. Verlag v. Adolf Becker in Teplitz-Schönau. (Vsak mesec razen avgusta in septembra ena številka.)
III.
Učne knjige,
ki bodo služile pouku v šolskem letu 1913./14.
Za I. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Janežič-Sket. Slovenska slovnica za srednje šole. 10. izdaja. Sket-Wester. Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol. 5. izdaja. Končnik-Fon. Deutsches Lesebuch.
Pipenbacher. Latinska slovnica.
Pipenbacher. Latinska vadnica za I. razred. 2. izdaja.
Pajk. Zemljepis za I. gimnazijski razred.
Kozenn - Heiderich - Schmidt. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 42. Auflage.
Matek-Peterlin. Aritmetika za nižjo stopinjo srednjih šol.
Mazi. Geometrijski nazorni nauk za I. razred.
Macher. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol.
Macher. Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
Za II. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Janežič-Sket. Slovenska slovnica za srednje šole. 10. izdaja. Sket-Wester. Slovenska čitanka za II. razred srednjih šol. 3. izdaja. Končnik-Fon. Deutsches Lesebudi.
Pipenbacher. Latinska slovnica.
Pipenbacher. Latinska vadnica za II. razred.
Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol,
II.,	2. izdaja.
Kozenn- Heideridi- Schmidt. Geographischer Atlas für Mittelschulen.
42. Auflage.
Kaspret. Zgodovina starega veka. 2. izdaja.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27.—32. Auflage.
Aritmetika kakor v I.
Mazi. Geometrijski nazorni nauk za II. razred.
Macher. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol.
Macher. Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
Za III. razred.
Stroj. Liturgika.
Karlin. Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi.
Janežič-Sket. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja.
Sket-Wester. Slovenska čitanka za III. razred. 2. izdaja. Willomitzer-Tschinkel. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 13. Auflage.
Štritof. Deutsches Lesebuch für die III. Klasse slowenisch -utraquistischer Mittelschulen. 2. Auflage.
Pipenbacher. Latinska slovnica.
Pipenbacher. Latinska vadnica. III. del.
Košan. Latinska čitanka za III. gimnazijski razred.
Tominšek. Grška slovnica.
Tominšek. Grška vadnica.
Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol.
II.,	2. izdaja.
Kozenn - Heiderich - Schmidt. Geographischer Atlas für Mittelschulen.
42. Auflage.
Mayer-Kaspret. Zgodovina srednjega veka.
Mayer-Kaspret. Zgodovina novega veka.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27.—31. Auflage.
Aritmetika kakor v I.
Mazi. Geometrijski nazorni nauk za III. razred.
Senekovič. Fizika za nižje gimnazijske razrede. 3. natis.
Za IV. razred.
Karlin. Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi.
Janežič-Sket. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja. Sket-Wester. Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. 2. izdaja. Willomitzer-Tschinkel. Deutsche Grammatik. 13. Auflage.
Štritof. Deutsches Lesebuch für die IV. Klasse slowenisch-utraquistischer Mittelschulen. 2. Auflage.
Pipenbacher. Latinska slovnica.
Pipenbacher. Latinska vadnica. IV. del.
Caesar. De bello Gallico, ed. Prammer.
Tominšek. Grška slovnica.
Tominšek. Grška vadnica.
Mayer-Kaspret. Zgodovina novega veka.
Orožen. Zemljepis avstrijsko-ogrske države za IV. razred srednjih šol. Putzger. Historischer Schulatlas. 27.—30. Auflage.
Kozenn - Heiderich - Schmidt. Geogr. Atlas f. Mittelsch. 41. Aufl. Poljubno tudi: Rothaug, Geographischer Atlas zur Vaterlandskunde, 2. Aufl. Matek. Aritmetika in algebra za IV. in V. gimnazijski razred.
Matek-Mazi. Geometrija za IV. in V. gimnazijski razred.
Fizika kakor v III.
Herle. Kemija in mineralogija za IV. razred.
Za V. razred.
Svetina. Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Prva knjiga. Janežič-Sket. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja.
Sket. Slovensko berilo za V. in VI. razred. 3. izdaja.
Willomitzer. Deutsche Grammatik. 12. Auflage.
Bauer-Jelinek - Pollak - Streinz. Deutsches Lesebuch für Gymnasien.
V.	Band. 2. Auflage. (Ohne mittelhochdeutsche Texte.)
Tominšek. Latinska slovnica.
Brežnik. Latinske vadbe za peti in šesti gimnazijski razred.
Livii ab urbe condita libri L, II., XXI., XXII., ed. Zingerle.
Ovids ausgewählte Gedichte von Sedlmayer.
Caesar. De bello Gallico, ed. Prammer.
Tominšek. Grška slovnica.
Tominšek. Grška vadnica.
Prinz. Auswahl aus Xenophon. I. Teil. Einleitung mit Text. S Tomin-škovim slovarčkom.
Homer. Ilias, ed. Christ.
Pirc. Zgodovina starega veka.
Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol
II.,	2. izdaja.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27,—29. Auflage.
Kozenn - Heiderich - Schmidt. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Auflage.
Matek. Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazijski razred. Matek-Mazi. Geometrija za četrti in peti gimnazijski razred.
Poljanec. Mineralogija in geologija za velike gimnazije.
Macher. Botanika za višje razrede srednjih šol.
Za VI. razred.
Pečjak. Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga. Janežič-Sket. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja.
Sket. Slovensko berilo za V. in VI. razred. 3. izdaja.
Willomitzer, Deutsche Grammatik. 10. - 11. Auflage. Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz. Deutsches Lesebuch für Gymnasien. VI. Band. Tominšek. Latinska slovnica.
Brežnik. Latinske vadbe za peti in šesti gimnazijski razred.
Scheindler. Des C. Šallustius bellum Catilinae, bellum Jugurthinum und Reden und Briefe aus den Historien zum Schulgebraudie herausgegeben.
Nohl. Ciceros Reden gegen L. Catilina und seine Genossen.
Klouček. Vergils Aeneis nebst ausgewählten Stücken der Bucolica und Georgica.
Tominšek.. Grška slovnica.
Tominšek. Grške vadbe.
Homer. Ilias von Christ.
Herodot. .Auswahl von Scheindler.
Pirc. Zgodovina starega veka.
Pirc-Komatar. Zgodovina srednjega veka.
Vrhovec -Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol.
II.,	2. izdaja.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27.—32. Auflage.
Kozenn - Heideridi - Schmidt. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Auflage.
Matek-Zupančič. Aritmetika in algebra za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred.
Matek. Geometrija za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred.
Poljanec. Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol.
Za VII. razred.
Pečjak. Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Tretja knjiga. Janežič-Sket. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja.
Sket. Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol.
Sket. Slovenska slovstvena čitanka za VII. in VIII. razred. 2. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik. 10.—11. Auflage.
Jelinek-Pollak-Streinz. Deutsches Lesebuch für Gymnasien. VII. Band. Tominšek. Latinska slovnica.
Cicero. De imperio Cn. Pompei; ed. Nohl.
Cicero. Pro Qu. Ligario; pro rege Deiotaro.
Vergil. Aeneis von Klouček kakor v VI.
Plinii epistulae; ed. Kukula.
Homer. Odyssee von Christ.
Demosthenes. Ausgewählte Reden von Wotke.
Scheindler. Lesebuch aus Plato und Aristoteles.
I	ominšek. Grška slovnica.
Komatar-Pirc. Zgodovina novega veka.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27.—32. Auflage.
Kozenn - Heiderich - Schmidt. Geographisdier Atlas für Mittelschulen. 40. Auflage.
Matek-Zupančič. Aritmetika in algebra za VI., VII. in VIII. gimn. razred. Matek. Geometrija za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred.
Fizika in kemija se bosta pozneje naznanili.
Ozvald. Logika.
Za VIII. razred.
Medved. Cerkvena zgodovina.
Janežič-Sket. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja.
Sket. Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol.
Sket. Slovenska slovstvena čitanka za VII. in VIII. razred. 2. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik. 10.—11.'Auflage. Jelinek-Pollak-Streinz. Deutsches Lesebuch. VIII. Band.
Tominšek. Latinska slovnica.
Weidner. Tacitus in Auswahl.
Huemer. Horatius Flaccus.
Tominšek. Grška slovnica.
Scheindler. Lesebuch aus Plato und Aristoteles.
Sophokles. Antigone; ed. Schubert-Hüter.
Domovinoznanstvo se bo pozneje naznanilo.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27.— 32. Auflage.
Kozenn - Heiderich- Schmidt. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 40. Auflage. Poljubno tudi: Rothaug, Geographischer Atlas zur Vaterlandskunde. 2. Aufl.
Matek-Zupančič. Aritmetika in algebra za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred.
Matek. Geometrija za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred.
Fizika se bo pozneje naznanila.
Dušeslovje se bo pozneje naznanilo.
IV.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
III. razred: Cornelius Nepos (ed. Košan): De Miltiade, de Themi-stocle, de Aristide, de Cimone, de Lysandro, de Thrasybulo, de Pelo-pida, de Epaminonda. Qu. Curtius Rufus: N. 1, 2. 3, 5, 6.
IV. razred: Caesar. De bello Gallico (ed. Pramer): I* II., III; privatno VII.
V. razred: Ovidius (ed. Sedlmayer): Metam.: 1, 2, 4, 5, 6, 12, 16, 17, 18, 20; Eleg.: 3, 5; Fasti: 3, 5; Tristia: 1, 8. — Privatno: Metam.: 3,
9,	10, 22, 23; Fasti: 14. — T. Livius: Liber XXI. — Privatno: Liber II. L. III. 26 - 29, 33-49, IV. 1-8, VI. 34-42, VIII. 8-11, XXVI, 9, XXXIX. 49 - 52.
VI. razred: Sallustius (ed. Scheindler) Bell. Catil., Cicero (ed Nohl) In Catil. I., Vergilius (ed. Klouček) Aeneid. I, II, Eci. I, Georg. št. I, V,
VI.	— Privatno: Sallustius Bell. Jugurth.
VII. razred: Cicero (ed. Nohl): De imperio Cn. Pompei; (ed. Kor-nitzer): Pro L. Murena; (ed. Nohl): Pro Archia poeta; (ed. Kornitzer): Laelius de amicitia. Vergil: (ed. Klouček) Aeneid, IV: Plinii Epist. (ed. Kukula): I, V, VIII, XII, XV, XXV, XXVII, XXVIII, XXIX, XXXIV, LIII, LIV, LVIII. — Privatno: Cicero, Cato Maior.
VIII. razred: Horatius (ed. Huemer): Carm. I. 1, III. 30, II. 20, II. 13, I. 6, IV. 2, IV. 3, I. 31, I. 17, III. 13, I, 7, III. 29, II. 6, IV. 12, I. 4, IV. 7, I. 28, I. 11, II. 13, I. 3, II. 10, III. 8, II. 17, I. 24, II. 7, III. 1-6; IV. 6. Carmen saec. Epod. 13, Satir. I. 1, I. 6. Epist. 1. 2. De arte poetica. — Tacitus (ed. Weidner): De Germania 1—15; Annal. I, II. Odlomki iz drugih knjig Ännal. in Histor. — Privatno: Horat. Carm. III. 9, IV. 5. Epist. I. 7, 16, 19.
B.	Iz grščine.
V. razred: Xenophon (ed. Prinz): 1 —15, 17, 19, 21. Hell. 1.; Mem. 1—5. — Homer (ed. Christ): Iliad. I., II., III.
VI. razred: Homer. Iliad. (ed. Christ) IV. 215—220, 312-346; V. 1-35, 37 - 94, 106-242; VI. 1—100, 209—491; VII. 1-12; VIII. 58-60, 178-192, 310-367; IX; XI. 1-88, 127-218, 221—225, 242 — 517. — Herodot, (ed. Scheindler) št. 1—3, 22 — 26. — Privatno: Hom. II. XVI in XVIII.
VII. razred: Homer (ed. Christ): Odyss. I. 1 — 323, II. 1 — 40, V, VI,
VII,	VIII, IX, X, XII 294—388. Demosth. (ed. Wotke): Kava <PiMjtnov
III.	Platon (ed. Schneider): ’AnoXoyla lamndvovg. — Privatno: Homer Odyss. XI, XVI, 154-303; XVII, 290-487, XVIII, 1-152.
VIII. razred: Platon (Schneider, Lesebuch) Kriton, Phaidon c. I—JVIII, LXIII —LXVII; Polit. 1. II c. XVIII —XXI; Xenoph. Mem. A IV 1-18; Aristot. Poet. 1 — 15 izbor. (O bistvu tragedije); — Sophokl. Antiqone. — Hom. Od. XIII, XIV.
V.
Pismene naloge.
A.	Iz slovenščine.
V.	razred.
1.* Jesen na kmetih. — 2. Katere pravljice in pripovedke je uporabil Jurčič v „Spominih na deda“? — 3. Glavni znaki balade (pokažite na prebranih zgledih). — 4.* Sv. večer. — 5. „Čuj, vzdrami se, vzdrami od spanja, — Kralj, vstani pa bodi naš voj“. (Aškerc, iz pesmi: Kralj
Z * so zaznamovane domače naloge.
Matijaž.) — 6* Pomen Feničanov v starem veku. — 7. Velikonočna procesija. — 8.* a) ,.Lepšega polja na svetu ni, — Nego si ti, ljubljansko polje!“ (Fr. Levec); b) Denar je dober služabnik, pa slab gospodar. —
9.	Kake junake nam slikajo srbo-hrvaške narodne pesmi? — 1Q.* Naš majniški izlet. — 11. Ali je Crtomirova spreobrnitev utemeljena? — 12* V koliko sem si razširil obzorje v peti šoli?
VI. razred.
1. Kako naj bo sestavljena leposlovna umetnina? (Po obravnavi v šoli). — 2.* Vseh vernih dan (liričen opis). — 3. Kako zveni lirična struna? (Glavni znaki lirike.) — 4* Kdor več in bolje dela, ta bolje izpolnjuje svojega življenja nalogo. (Mencinger.) — 5. Vloga Martina Spaka v „Desetem bratu“. — 6* Kakšnim narodom preti pogin? —
7.	Borba pomladi z zimo. (Alegorija.) — 8.* „Meni, častitljiva mati, ne nosi sladkega vina, — Oslabiš me in jaz bi na moč in srčnost še pozabil". (Iliada, VI.). — 9. Kakšna fabula je primerna za dramo? — 10* Padec Troje (po Vergilu). — 11. Načrti sv. Metoda po smrti sv. Cirila (v obliki vizije). — 12.* V koliko sem si razširil obzorje v šesti šoli?
VII. razred.
1.* Roža na pomlad — Si., človek mlad. (Valjavec.) — 2. „Vsem podpisal sem pokop, — Prah boste in pepel“. (S. Gregorčič.) — 3. Zima (slika). — 4* Narava sama se maščuje nad nezmernim človekom. (Mencinger.) — 5. „Viharjev jeznih mrzle domačije — Bile pokraj’ne naše so, kar, Samo, — Tvoj duh je 'zginil.“ Prešeren (oris slovenske zgodovine). — 6* Omika oddaljuje človeštvo od naravnega, nepopačenega stanja. (Stritar.) — 7. Kdo je pospeševal slovensko protestantsko književnost? — 8* „V prihodnjost svojo seme sejemo — Če delamo za močno Avstrijo." Cegnar (glede na pragmatično sankcijo). —
9. Slovensko slovstvo pred Vodnikom (popularen opis). — 10* V koliko sem si razširil obzorje v sedmi šoli ?
VIII. razred.
1* O pomenu leposlovnega slovstva. — 2. V koliko se bori Prešeren v „Novi pisariji" proti nasprotnikom upravičeno? — 3.* „Nesreča poveliča vsakega človeka". (Erjavec.) — 4. Nade slovenskega Ilirca (v obliki vizije). — 5.* Kateri slovenski klasik mi najbolj ugaja in zakaj ?
—	6. V naročju narave je pravi človekov dom. (Stritar.) —7* Zdaj klije tebi dvojni cvet — Spcmladni čas, čas mladih let. (jenko.) — 8. Le style c’est 1’ homme (pokažite na Levstiku). — 9* Slovo od gimnazije. —
10. Zrelostni izpit.	Dr.	A.	Breznik.
B.	Iz nemščine.
V.razred.
1. Die Macht der Elfen nach Uhlands Ballade „Harald“. — 2. Die absterbende Natur im Herbste. — 3. Die Macht des Gesanges. (Dargestellt auf Grund der von uns gelesenen Balladen und Romanzen.) —
4.	a) Unsere Wintervergnügungen im Freien; b) Audifax, ein emporstrebender Hirtenknabe. — 5. a) Welche Vorteile bietet ein Fluß seinen Anwohnern? b) Ein Waffenspiel im Mittelalter. (Nach dem Nibelungenliede dargestellt.) — 6. Siegfrieds hervorragendste Mannestugenden. —
7.	Das Schicksal des Schiffbrüchigen in Chamissos „Salas y Gomez“, verglichen mit dem Schicksal des jungen Hagen von Irland. — 8. a) Keine Rose ohne Dornen; b) Gudruns standhafte Treue. — 9. Es ist nicht alles Gold, was glänzt. — 10. Parzival in der Gralburg.
VI. razred.
1. Die Sage von Roland in der Weltliteratur. — 2. Wer wagt, gewinnt. — 3. Lebensgang und Charakterbildung des Haupthelden in Grimmelshausens Roman „Der abenteuerliche Simplicius Simplicissimus“.
—	4. a) Wie gelingt es der Diditerin Annette von Droste zu Hülshoff ln ihrer Novelle „Die Judenbuche“, in uns das Mitleid mit dem unglücklichen Friedrich Mergel zu erwecken? b) Das menschliche Leben ein Kampf. — 5. Der Reichtum macht die Menschen nicht glücklich. (Im Anschluß an Hallers „Alpen“ und Hagedorns „Johann der Seifensieder“.)
6.	Gedankengang der Klopstocksdien Ode „Der Zürchersee“. — 7. Die Vorfabel zu Lessings „Minna von Barnhelm“. — 8. a) Der Kreislauf des Ringes in Lessings „Minna von Barnhelm“; b) Ein Spaziergang im „wunderschönen Monat Mai“. — 9. Not entwickelt Kraft. — 10. Welches Ziel erreicht Goethe in dem ersten Akt seines „Götz von Berlichingen“ ?
VII. razred.
1. Wie erfolgt die Genesung Orests nach der Darstellung Goethes in seiner „Iphigenie auf Tauris“? — 2* Wie entwickelt sich die innere Handlung in den drei Monologen des IV. Aktes von Goethes „Iphigenie auf Tauris"? — 3. Segen der Einführung des Ackerbaus. — 4.* Der Schild des Achilles bei Homer und das „Lied von der Glocke“ von Schiller. (Ein Vergleich.) — 5. „Hyperions Schicksalslied“ von Hölderlin und Schillers „Das Ideal und das Leben“. — 6. a) Der Lorberkranz ist, wo er dir erscheint, — Ein Zeichen mehr des Leidens als des Glüdts. (Goethe, Torquato Tasso); b) Es bildet ein Talent sidi in der Stille, — Sidi ein Charakter in dem Strom der Welt. (Goethe, Torquato
Tasso.) — 7.* Wie wird in Goethes Drama „Torquato Tasso“ der tragische Ausgang in einen untragischen umgewandelt? — 8. Die An-fangsszene in Schillers „Teil“. — 9 * Die gute Sache stärkt den schwachen Arm. — 10. Wie verhalten sich die beiden Gemeinplätze zueinander „Dimidium facti qui coepit habet“ und „Von zehn Schritten sind neun erst die Hälfte“?
VIII.	razred.
1. Unheil und Segen eines großen Krieges. -- 2* In welchen Formen zeigt sich die Liebe zur Heimat in Gottfried Kellers Novelle „Das Fähnlein der sieben Aufrechten“ ? — 3. a) Anastasius Grün als Freiheitssänger; b) Rom ist nicht in einem Tage erbaut. — 4.* a) Das Bild eines mittelalterlichen Klosters. (Genau nach Friedr. Wilh. Webers „Dreizehnlinden" gezeichnet); b) Nicht der ist auf der Welt verwaist,
—	Dem Vater und Mutter gestorben, — Sondern der für Herz und Geist — Keine Lieb’ und kein Wissen erworben. (Rückert.) — 5. a) Der Edle lebt auch nach dem Tode fort — Und ist so wirksam, als er lebte. (Goethe); b) Ist Elmar ein bloß leidender Held? c) Fr. W. Webers Elmar und Franz S. Finžgars Istok. (Vergleichende Gegenüberstellung.) — 6. Der Jüngling reifet zum Manne; — Besser im stillen reift er zur Tat, als im Geräusche — Wilden, schwankenden Lebens, das manchen Jüngling verderbt hat. (Goethe, Hermann und Dorothea,
IV.	127—129 ) — 7.* Schilderung des Wallensteinschen Heeres nach „Wallensteins Lager“ von. Schiller. 8. a) Wert der humanistischen Bildung ; b) Welchen Gewinn bringt das Studium der Geschichte? — 9. Zrelostni izpit.	Fr.	Rcböl.
VI.
Prosta predavanja.
A.	Slovenska.
VII.	razred.
1.	Lovšin Vinko: Zgodovinsko ozadje Medvedovega „Kacija-narja". — 2. Dovč Ivan: Humanizem in njegovi širitelji. — 3. Gnidovec Albin: Aleksej Vasiljevič Koljcov, ruski narodni pesnik. — 4. Dolničar Vinko: Razvoj Finžgarjevega romana „Pod svobodnim solncem“ in njega kritika. — 5. Semič Ivan: Dr. Franc Hettinger in njegov nauk o človeku. — 6. Kvas Franc: Zgodovinsko ozadje Finžgarjevega romana „Pod svobodnim solncem“. — 7. Presetnik Franc: Jaroslav Vrchlicky in njegova poezija.
1. Valjavec Franc: Državni ustroj starih Slovanov. — 2. Flajnik Peter: Petar Preradovič. — 3. Peček Alojzij: Avgust Šenoa. — 4. Pintar Janez: I. Mažuranič. — 5. Lužar Franc: Puškin in njegov pomen za rusko literaturo. — 6. Urh Anton: Simon Gregorčič in njegova poezija.
— 7. Dolinar Anton: Italija, nekdanja glasbena Alma mater.
B. Nemška.
VII. razred*
1. Lovšin Vincencij: Schiller und sein Urteil über die Lehren der katholischen Kirche. — 2. Kvas Frančišek: Dantes Beziehung zu Beatrice im Leben und in der Dichtung. — 3. Soklič Jakob: Richard von Kralik. Sein Leben und Schaffen. — 4. Belec Frančišek: Einige Gedanken über die moderne Kultur. — 5. Korbar Frančišek: Klemens Brentanos Leben und Schaffen. — 6. Dolničar Vincencij: Der Widerstreit zwischen Liebe und Ehre im „braven Kasperl und schönen Annerl“ von Klemens Brentano. — 7. Gornik Anton: Der romantische Charakter der Erzählung Eichendorffs „Aus dem Leben eines Taugenichts". —
8.	Govekar Leopold: Die volkstümliche Richtung der jüngeren Romantik. — 9. Vilfan Janez: Der arme Spielmann von Grillparzer und Saars Tambi. — 10. Kern Frančišek: Der Byronismus bei den Slawen.
— 11. Gnidovec Albin: Das Duell. — 12. Dovč Janez: Das Papsttum zur Zeit der Reformation.
VIII. razred.
1.	Pogačar Valentin: Sprichwörter und sprichwörtliche Redensarten in Gottfried Kellers Novelle „Das Fähnlein der sieben Aufrechten“. —
2.	Stare Andrej’: Gedankenreichtum des dramatischen Gedichtes „Der Weltenmorgen“ von Eduard Hlatky. — 3. Svetelj Blaž: Moliere’s Leben und Dichten. — 4. Dornik Ivan: Welche Zwecke erreicht der Dichter Fr. W. Weber in seinem Epos ,,Dreizehnlinden“ mit den „Fieberträumen“? — 5. Potočnik Ciril: Hildegundens Trauer (Inhalt). — 6. Pintar Janez: Fr. W. Webers „Dreizehnlinden" und Prešerens „Krst pri Sa-vici‘‘. — 7. Urh Anton: „Des Priors Lehrsprüche" nach Inhalt und Zusammenhang. — 8. Peček Alojzij: Einfluß des Menschen auf die Natur der Länder. — 9. Gruden Ivan: Richard Wagner. Sein Leben und Schaffen. — 10. Terčelj Filip: Inwiefern werden die Charaktere in Goethes „Hermann und Dorothea“ von den Charakteren der Personen aus der Goetheschen Bekanntschaft beeinflußt?
Vif.
Učila.
I.	Gimnazijska knjižnica.
Ä. Uč i te 1 j s k a knjižnica.
Varuh: Prof. dr. Jožef Demšar.
Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 205 del, oziroma 438 zvezkov. Koncem šolskega leta 1912/13 šteje 1990 del v 4471 zvezkih.
Časopisi in zborniki:
1. Aar, Der. Illustrierte Monatsschrift für das gesamte katholische Geistesleben der Gegenwart. III. Jahrgang.
2. Allgemeines Literaturblatt. Herausgegeben durch, die österreichische Leo-Gesellschaft. XXII. Jahrgang. Erscheint am 15. und letzten jedes Monates.
3. Archiv für slawische Philologie. XXXIV. Band. Erscheint in Heften zu 10 Bogen oder Doppelheften zu 20 Bogen, je vier Hefte bilden einen Jahrgang.
4. Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Mitteilungen des Museal-Vereines für Krain. Comptes-Rendus de 1’Association du Musee de Carniole. Nova vrsta. Letnik IV.
5. Christlich-pädagogische Blätter. Monatsschrift für Religionsunterricht und Jugendseelsorge. Herausgeg. vom Wiener Katecheten-Verein. XXXVI. Jahrgang. Monatlich eine Nummer.
6. Čas. Znanstvena revija „Leonove družbe“. Letnik VII. Izhaja kot dvomesečnik.
7. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. IX. letnik.
8. Dom in Svet. Leposlovju in znanstvu. Letnik XXVI. Izhaja 25. dne vsakega meseca.
9. Geographischer Anzeiger. Blätter für den geographischen Unterricht. XIV. Jahrgang. Jährlich 12 Hefte.
10. Germanisch-romanische Monatsschrift. V. Jahrgang.
11. Hochland. Monatsschrift für alle Gebiete des Wissens, der Literatur und Kunst. X. Jahrgang.
12. Hrvatska Straža za krščansku prosvjetu. Godina XI. Izlazi svakoga drugoga mjeseca..
13. Hrvatska Skola. Mjesečnik za školstvu, prosvjetu, književnost. Godina II.
14. Kartographische und schulgeographische Zeitschrift. II. Jahrgang. Erscheint jährlich in 10 Heften mit Kartenbeilagen.
15. Katechetische Blätter. Organ des Münchener Katecheten-Vereins. Neue Folge. XIV. Jahrgang. Monatlich erscheint ein Heft.
16. Kultur, Die. Viertel-Jahrschrift für Wissenschaft, Literatur und Kunst. Herausgeg. von der österreichischen Leo-Gesellschaft. XIV. Jahrgang.
17. Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der höheren Lehranstalten. Zur Förderung der Zwecke des erziehenden Unterrichts. 1912. Erscheinen vierteljährlich.
18. Literarische Echo, Das. Halbmonatsschrift für Literaturfreunde.
15.	Jahrgang.
19. Ljubljanski Škofijski List. Leto 1912.
20. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. Letnik XXXIII.
21. Nastavni Vjesnik. Izdaje Društvo hrvatskih srednješkolskih profesora-Knjiga XXI. Iziazi jedamput svakcga mjeseca.
22. Natur und Kultur. X. Jahrgang. Monatlich 2 Hefte.
23. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. Organ der Deutschen Gesellschaft für volkstümliche Naturkunde in Berlin. Neue Folge. XII. Band.
24. österreichische Rundschau. Band XXXV. Am 1. und 15. jedes Monates erscheint ein Heft von durchschnittlich 5 Bogen.
25. Planinski Vestnik. Glasilo „Slovenskega Planinskega Društva". Leto XIX. Izhaja desetkrat na leto.
26. Slovenski Učitelj. Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih društev. Letnik XIV. Izhaja sredi vsakega meseca.
27. Stimmen aus Maria Laach. Katholische Blätter. Jahrgang 1912. Jährlich 10 Hefte.
28. Theologie und Glaube. Zeitschrift für den katholischen Klerus.
V.	Jahrgang. Erscheint jährlich in 10 Heften.
29. Über den Wassern. Jahrgang VI. Am Anfänge eines jeden Monates erscheint ein Heft mit wenigstens 4 Bogen.
30. Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht. Jahrgang 1912.
31. Zeitschrift für den deutschen Unterricht. 27. Jahrgang. Erscheint in Monatsheften.
32. Zeitschrift für den physikalischen und chemischen Unterricht. 26. Jahrgang. Erscheint sechsmal jährlich.
33. Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien. 54. Jahrgang. Erscheint zwölfmal jährlich.
Knjižnica je ud:
34. Družbe sv. Mohorja.
35. Hrvaške Matice.
36. Slovenske Matice.
37. Šolske Matice.
B. D i j a š k a knjižnica.
Varuh: Prof. dr. Jožef Demšar.
a) Slovenska se	je pomnožila za	11 del, oziroma 37	zvezkov.
Koncem šolskega leta	1912 13 šteje	591	del v 1958 zvezkih.
b) Nemška se je pomnožila	za 13 del, oziroma 45	zvezkov.
Koncem šolskega leta	1912/13 šteje	395	del v 1097 zvezkih.
II.	Zemljepisna in zgodovinska učila.
Varuh: Prof.Jožef Kržišnik.
Zbirka se je pomnožila s temi-le učili:
a) Zemljevidi: 1. Schwabe, Dr. E., das Zeitalter der Entdeckungen.
2.	Schober, K., Österreichisch-Ungarische Monarchie, physikalisch-
politische Karte.
b) Slike: 1. Hölzels geographische Charakterbilder: «) der Tafelberg mit Kapstadt, ß) Antarktische Eislandschaft am Gaußberg am Südpol.
2. Lehmanns Charakterbilder: a) das Erzgebirge, ß) der Harz, y) Wien, <3) Berlin.
3. Umlauft, Wandbilder der Völker Österreich-Ungarns: a) Nemški Tirolec, ß) Nemci iz okolice Heba na Češkem, y) Erdeljski Sasi, (5) Cehi, f) Poljaki, c) Rusini, ij) Magjari, $) Rumunci, f) Hrvatje, ■/) Bošnjaki.
III.	Prirodopisna zbirka.
Varuh: Frančišek Pengov.
Zbirka se je pomnožila z naslednjimi predmeti:
A. Zoologija.
Stereoskop s sledečimi chromoplastičnimi slikami: mala podlasica, velika podlasica ali hermelin v poletnem, jesenskem in zimskem kožuhu, lisica z mladiči, hrček v žitu, divji zajec, veverica, rjava in črna v gnezdu, jež na lovu za miško; kragulj trga na smreki ujeto jerebico, skobec in mladiči v gnezdu, zelena žolna pri delu, kukavica vtihotaplja jajce v gnezdo dveh taščic, ki branita, kobilar s samico ob umetno tkanem gnezdu, kos in samica pri mahovnatem gnezdu z jajci. Razvoj zelene žabe: mrest in prav mladi paglavci, paglavci stari ca. 4in 6 tednov, isti v starosti 8 in 10 tednov, mlada žabica stara 12 tednov, ista v dobi ca. 15 tednov. Utripače (Halteren) košeninarja (Tipula oleracea), dihal-nica (stigma) obrobljenega kozaka (Dyticus marginalis), dihalnica z vzdušnicami (trahejami), kot jih ima sviloprejka (Bombyx mori), priseski
(Saugscheibe) kakršne nosi obrobljeni kozak-samec na stopalcu, tipal-nice s 7 lističi (plojkami) pri rjavem hrošču. Trdoživnjak (Hydroidpolyp Campanularia flexuosa) 1. priraščen na skalo kot polip in 2. prosto plavajoča meduza; navadni trdoživ (Süßwasserpolyp, Hydra vulgaris),
1.	posamezna živalica, 2. polip z zarodnim brstičem; kremenasta spužva (goba, Euplectella aspergillum, Glasschwamm), apnenasta spužva (Sy-con raphanus, Kalkschwamm), a) cela kolonija, b) notranje igle; grez iz lupin pelaških mreževcev (Radiolarien) s kremenastim ogredjem; pre-katniki (Thalamöphora, gesteinbildende Foraminiferen), ki tvorijo s svojimi lupinicami po smrti	velikanske	sklade apnenca. —	Gnezdi dveh
vrst os;	opazovalni panj	za čebele	(Beobachtungsstock)	z okvirčki po
dunajski	normalni meri.	Panj stoji	v parku pred hišo,	je poln čebel,
satja in	zalege v raznih	štadijih ter je mogoče brez nevarnosti vsak
čas pregledati vse dejanje in nehanje marljivega „malega naroda“.
B.	Botanika.
Stereoskopične slike (chromoplasti): plemenite ali kaktove dahlije (georgine), palmov vrt iz Frankobroda ob Menu. Žužkojeda rastlina Nepenthes, vrtnice ovijalke (Schlingrosen), zbirke čarno-lepih tropiških orhidej, steklenjača z raznimi vrstami klinčkov, bajar s kraljevim lokvanjem (Victoria regia), zraven modra lotosova cvetlica, rudbekija (Rud-beckia laciniata), gredica lepih mečkov (gladiolus), vrt z žeravci (Geranium, Rosenkraut, Pelargonium), skupina ostrožnikov (Delphinium, Rittersporn). Sluznata alga (Stemonites typhoida, Schleimpilz), sivozelena betasta plesen (Aspergillus glaucus, Schimmelpilz), vodna plesen (Sapro-legnia, Wasserschimmel), ki uničuje ribe, spirogira (Spirogyra, Schraubenalge), ki tvori v stoječih vodah zelene blazine, nihalka (Oscillaria, Schwingfaden) tvori na kamenju v vodi modre prevlake. Iz ratlinske anatomije: rastlinske Staniče z jedri (nucleus) pri virginski tradeskanciji, pa-renhimatično staničje (Blattparenchym v. Tradescantia), prozenhima-tično staničje (Holzprosenchym v. Pinus silvestris) borovca s sitkami (Siebröhren) in strženovimi trakovi (Markstrahlen), zavojite cevi (Spiralgefäße), medstanični prostori (Intercellularräume v. Nymphaea alba) belega lokvanja s kocinami (idioblasti).
IV.	Prirodoslovna zbirka.
Varuh: Prof. dr. Ivan Knific.
Zbirka se je pomnožila s temi-le učili:
Mehanika: Äparat (3 cevi na skupnem stojalu), s katerim določamo napetost par. — Magnetizem: Prirodni magnet; inklinatori, in deklinatorij (obenem galvanoskop). — Elektrika: Stožčast kon-
4
duktor (po Kolbeju), za tolmačenje električne gostote; 2 veliki, izolirani konduktorski krogli; kondenzator (po Weinholdu). Žepni akumulator; komutator; čepovni reostat; Wheatstonov mostiček; aparat za primerjanje upora v 3 žicah; voltameter (po Bunsenu); 2 stojali z ogljenima palicama za obločno luč; elektromotor za Geißlerjeve cevi; elektromotor z dvojno -T- kotvo; model telefona; mikrofon; bobnasta kotva; stenska tabla za razlago dinamostroja. Klingerfußov induktor s kondenzatorjem, platinskim in Simonovim prekinjalom; 2 cevi za katodne žarke; 3 Crookesove cevi (s križcem, kolescem in paraboličnim zrcalcem); Teslov aparat; brezžični brzojav. — Akustika: Machov valovni stroj; velik steklen zvonec; Kundtova cev; interferenčna cev; ersonator; Königova škatljica; vrtljivo ogledalo. — O ptik a: Bunsenov fotometer; 2 normalni sveči. Mala kadička za lom svetlobe v tekočinah; votla prizma za isti poizkus; popolni odboj svetlobe v zakrivljenih steklenih palicah; 6 večjih optičnih leč; lom svetlobe v optično redkejši leči. 2 barvna tetraedra; 10 barvastih steklenih ploščic; 10 ploščic iz želatine; 2 komplementarni tekočini; površinske barve; 10 risb za optične prevare; 8 tekočin za fluorescenco; 6 snovi za fosforescenco. Newtonovi barvni krogi; steklena mreža za uklon svetlobe (s pristroji); turmalinske klešče; polarizacijski aparat z mnogimi pristroji.
Prirodoslovna zbirka šteje: a) učil za fiziko: 272 aparatov v 364 komadih, 45 utenzilij in 7 stenskih slik; b) učil za kemijo: 49 številk v 240 komadih ter 80 kemikalij.
VIII.
Zrelostni izpiti.
Za izpi-t se je oglasilo in dobilo dovoljenje vseh 30 učencev
VIII.	razreda. Pismeni izpiti so se vršili od 9. do 12. junija. Kandidatom so se predložile sledeče naloge:
1. iz latinščine (dne 9. junija): Cicero, de officiis I. III. c. x. § 45. Da-monem — c. XI. § 47. obscuret.
2. iz nemščine (dne 10. junija) na izbero:
a) Ans Vaterland, ans teure, schließ dich an,
Das halte fest mit deinem ganzen Herzen!
Hier sind die starken Wurzeln deiner Kraft.
b) Das Alte stürzt, es ändert sich die Zeit Und neues Leben blüht aus den Ruinen.
c) Das Meer eine Quelle des Wohlstandes und der Macht der Völker.
Za temo a) se je odločilo 8, za b) 13, za c) 9 kandidatov.
3. iz grščine (dne 11. junija); Platon, Gorgias 523 A — 523 C. 'Axove
örj — jiQotaatv.
4. iz slovenščine (dne 12. junija) na izbero:
a) Kateri svetovni dogodki so preobrazili Evropo?
b) Razvoj slovenskega klasičnega pripovedništva.
c) Lepa je zemlja, zakaj ne more biti človek srečen na njej? (Stritar).
Za temo a) se je odločilo 7, za b) 19 kandidatov, za c) 4 kandidati.
IX.
Važnejši odloki višjih oblastev.
1. Z razpisom predsedstva c. kr. deželnega šolskega sveta z dne
10.	februarja 1913, št. 131, se opozarja z ozirom na razpis c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 22. novembra 1912, št. 43.009, glede kinematografičnih predstav na določbe, ki zadevajo šolo in vzgojo.
2. Z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne
6.	marca 1913, št. 2357, se podeljuje za šolsko leto 1912./13. pravica javnosti kakor tudi pravica, imeti zrelostne izpite in izdajati državno-veljavna zrelostna izpričevala.
3. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 18. marca 1913, št. 1530, se opozarja, da „ne veljajo“ izpričevala, ki jih dobe v inozemstvu učenci, ki pripadajo v državnem zboru zastopanim kraljevinam in deželam.
X.
Kronika.
Šolsko leto 1912./13. se je pričelo dne 18. septembra s sv. mašo.
Ponavljalni izpiti so se vršili dne 17. septembra.
Dne 19. septembra se je pričel šolski pouk.
Dne 4. oktobra je zavod obhajal god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa. Učenci z učiteljskim zborom so se udeležili sv. maše, po kateri se je zapela cesarska pesem.
Dne 13. novembra je zavod obhajal god sv. Stanislava. Isti dan je zavod slovesno obhajal 501etnico smrti škofa Äntona Martina Slomška. V dvorani je imel rektor dr. Gnidovec slavnosti primeren govor, učene so pa deklämovali Slomškove pesmice in odlomke iz njegovih prozaičnih spisov; z lepo ubranim petjem in godbo se je slovesnost še bolj povzdignila.
Dne 19. novembra je bila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto.
H*
Dne 28. in 29. novembra, 1., 2., 3., 4. in 5. decembra je zavod nadzoroval c. kr. deželni šolski nadzornik, gospod dvorni svetnik Frančišek Hubad.
Božične počitnice so trajale od 22. decembra do 2. januarja.
Dne 15. februarja se je zaključilo prvo polletje s sv. mašo in razdelitvijo polletnih izkazov.
Dne 16. februarja se je pričelo drugo polletje; šolski pouk se je pričel dne 19. februarja.
Velikonočne počitnice so trajale od 19. do 25. marca.
Dne 19. aprila je zavod slavil 2001etnico Pragmatične sankcije. Po sv. maši, ki jo je daroval rektor dr. Gnidovec, se je vršila slavnost v dvorani. Prof. Kržišnik je imel slavnostni govor, v katerem je jedrnato opisal pomen velikega zgodovinskega dne. Koncert z lepo ubranimi orkestralnimi točkami in petjem je vodil pevovodja Hybašek. Posebno navdušenje je vladalo, ko se je pela Foersterjeva „Živela Avstrija“ in cesarska pesem, ki jo je proizvajal zbor 5 violinistov ob spremljanju klavirja in harmonija.
Binkoštne počitnice so trajale od 10. do 13. maja.
Dne 24. maja so imeli učenci majniški izlet.
Dne 8. junija je zavod obhajal Konštantinov jubilej s slavnostno prireditvijo v veliki dvorani. Slavnosti so se udeležili poleg prevzvi-šenega g. knezoškofa dr. Äntona B. Jegliča tudi visokorodni gospod dvorni svetnik grof Chorinsky, premilostni gospod škof J. Stariha, pre-blagorodna gospoda deželnošolska nadzornika: dvorni svetnik Fr3nc Hubad in dvorni svetnik Franc Levec ter mnogo drugih odličnih gostov.
Dne 13. junija je zavod obhajal god prevzvišenega gospoda knezoškofa.
Dne 3. julija so se vršili sprejemni izpiti za I. razred.
Dne 5. julija se je zaključilo šolsko leto s sv. mašo in razdelitvijo letnih izpričeval.___________________
XI.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
Preteklo šolsko leto je bilo v zdravstvenem oziru za gojence zavoda jako ugodno.
Primerna lega zavoda, svetli in zračni prostori popolnoma ustrezajo higijeničnim zahtevam. Učenci se ob raznih prilikah navajajo k temu, da bi znali ceniti zdravje. Tudi v tekočem letu se je mnogo storilo za negovanje zob.
Učenci so se mnogo gibali na prostem. Večinoma so trikrat na dan hodili na igrališče, redno trikrat na teden na izprehod.
Gojile so se pod nadzorstvom vzgojnega zavoda raznovrstne igre z ozirom na starost in učne oddelke. Iger so se udeleževali vsi učenci. Pozimi se je gojilo tudi sankanje, seveda je to veselje v pretekli zimi trajalo le kratko dobo.
Ob ugodnem vremenu se je vršila telovadba na prostem.
Med posameznimi učnimi urami so bili stalni odmori; ker traja dopoldanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci večinoma tudi ta čas na igrališču.
Dobro je služila učencem tudi domača kopel.
Za bolnike se je posebno skrbelo v primernem bolniškem traktu.
XII.
Zahvala ravnateljstva.
Za knjižnice in zbirke so naklonili zavodu lepih darov: Prevzvi-šeni g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski; g. J. Aljaž, kn. šk. duh. svetnik, župnik na Dovjem; g. J. Benedičič, župnik v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem; dr. A. Breznik, profesor v zavodu sv. Stanislava; dr. J. Demšar, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. Anton Dolinar, župnik v pok. v Kandiji; g. J. Dostal, prof. cerkvene umetnosti v bogoslovnem semenišču v Ljubljani; g. J.Gtowacki, c. kr.gimn. ravnatelj v p. v Gradcu; g. Vojteh Hybašek, pevovodja v zavodu sv. Stanislava; g. J. Janc, župnik na Colu; dr. J. Knific, kn. šk. duh. svetnik, profesor v zavodu sv. Stanislava; -f gosp. F. Knižek, župni upravitelj na Sv. Gori; g. J. König, kn. šk. duh. svetnik, župnik na Vinici; gosp. Nikolaj Križaj, župnik v p. v Kamniku; g. A. Kržič, častni kanonik, c. kr. profesor v Ljubljani; g. J. Kržišnik, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. A. Orehek, kaplan v Dobrepoljah; g. Fr. Rajčevič, župnik v Lučinah; g. Fr. Reböl, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. V. Steska, ravnatelj kn. šk. pisarne v Ljubljani; g. I. Šašelj, župnik v Adlešičih.
Vsem tem gg. dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo presrčno zahvalo. Bog povrni!
XIII.
Statistika učencev.
				V razredu						
										Skupaj
1. Število.	a.	. ! b.	II.	III.	|,	V.	VI.	VII. VIII.		
										
Koncem šolskega leta 1911/12 . . .	34	35	50	42	42	31	27	31	—	290
Začetkom šolskega leta 1912/13 . . .	42	40	62	43	37	39	26	26	30	345
Med šolskim letom vstopilo ....	—	—	—	—	—	—		—	—	—
Vseh skupaj torej sprejetih ....	42	40	62	43	37	39	26	26	30	345
Med njimi: Na novo sprejetih, in sicer:										
Iz nižjih razredov premeščenih . .	39	34	6	1						80
Repetentov		—	3	—	—	-	—	—	—	—	3
Zopet sprejetih, in sicer:										
Iz nižjih razredov premeščenih . . .	—	—	55	40	37	39	26	26	30	253
Repetentov		3	3	1	2	—	—	—	—	—	9
Med šolskim letom jih je izostalo . .	—	1	2							3
Število uCencev koncem šolskega leta										
1912/13		42	39	60	43	37	39	26	26	30	.342
Med njimi:										
Javnih uCencev		42	39	60	43	37	39	26	26	30	342
Privatistov		—	—	—	—	—	~	—	—	—	-
2. Po rojstnem kraju.										
Iz župnije Št. Vid nad Ljubljano . . .	2	1	2	—	1	—	—	1	—	7
S Kranjskega sicer		39	34	55	40	35	38	26	25	29	321
S Štajerskega		—	3	2	2	—	1	—	—	—	8
S Koroškega		—	—	—	1	—	—	—	—	—	1
S Primorskega				1						—	1
Iz drugih avstrijskih kronovin . . .	1	1								2
Iz Hrvatske in Slavonije										1	1
Iz Amerike		-		—	—	1	—	—	—	—	1
Skupaj .	42	39	60	43	37	39	26	26	30	342
3. Po materinščini.										
Slovencev		41	38	60	43	37	39	26	26	30	340
Nemcev		1	1	—	—	—	-	—	-	—	2
Skupaj .	42	39	60	43	37	39	26	26	30	342
4. Po veri.										
Rimsko-katoliške veroizpovedi vsi. .	42	39	60	43	37	39	26	26	30	342
				V razredu						
										Skupaj
5. Po starosti.	ii a.	r. b.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	
										
10 let starih		 . •	—	1										_			l
11		4	7						—	—	n
12		11	20	6	—			—	—			—	37
l'J n a 			17	10	16	2	—			—			—	45
14 „ „ . . . . 		8	1	20	11	2	—	—			—	42
15		1	-	15	20	8	5	—	—	—	49
16		1	—	3	10	14	12	3	—	—	43
17		—	—	—	—	10	12	9	1	—	32
18		—	—	—	—	3	8	10	4	2	27
19		—	—	—	—	—	2	4	10	6	22
20			—	—	—	—	—	—	—	7	12	19
21		—	—	—	—	—	—	—	3	10	13
22		—	—	—	—	—	—	—	1	—	1
Skupaj .	42	39	60	43	37	39	26	26	30	342
6. Razredba. a) Koncem šolskega leta 1912/13 je bilo, da vstopijo v naslednji višji razred (oziroma so najvišji razred dovršili): odliCno sposobnih (z odličnim u-										
spehom) 		8	6	22	6	9	12	8	12	11	94
sposobnih (z dobrim uspehom) . .	15	26	26	35	22	27	18	12	19	200
obče sposobnih		6	1	6	1	4	—	—	—			18
nesposobnih (z nezadostnim uspe-										
hom) 		13	5	5	1	2	—	—	1	—	27
Ponavljalni izpit se je dovolil . . .	—	1						1			2
Brez razredbe jih je											1
Izredni učenci		—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Skupaj .	42	39	60	43	37	39	26	26	30	342
b) Dodatek k šolskem letu 1911/12:										
Ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih	—	—	-	1	—	1	—	1	—	3
Izpit je prebilo:										
Povoljno		—	—	—	1	—	—			1	-	2
Nepovoljno (ali niso prišli) ....	—	—	-L-	—	—	1	—	—	—	1
Dodatnih izpitov je bilo dovoljenih	—	1								1
Izpit je prebilo:										
Povoljno		_							—	—	—	—	_		
Nepovoljno (ali niso prišli) ....		1								1
'	V razredu									t Skupaj
	a.	1. b.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	
Torej je končni izid za Šolsko leto 1911/12: Za vstop v naslednji višji razred je bilo (oziroma najviSji razred so dovršili): Odlično sposobnih (z odličnim uspehom) 	 sposobnih (z dobrim uspehom) . . vobče sposobnih ....... nesposobnih (z nezadostnim uspehom) 		 Brez razredbe jih je ostalo ....	9 17 2 6	14 14 1 3 1	10 34 3 3	6 30 1 5	13 29	7 23 1	9 18	12 18 1	—	80 183 7 19 1
Skupaj .	34	33	50	42	42	31	27	31	—	290
7. Udeležba pri pouku v neobveznih predmetih.										
Prostoročno risanje	 Telovadba	 Italijanščina (I. tečaj)	 Petje	 Stenografija slovenska ( I. tečaj) . . (II. » ) . . Stenografija nemSka (I. tečaj) . . . (11. „ ) ...	42 41 42	39 38 39	60 58 60	42 40 15	37 14 11	38 8 27 38	18 6 10 6 5	23 10 3 4 3 5	26 24 1 2	183 329 38 231 38 11 8 7
8. Ustanove.										
Število Štipendistov		1	1	1	4	3I	9	3	4	10	36
Skupni znesek ustanov K . .	1 ib t'-	1	1 ÖO	1 00 sr CN	J j u?	Ki 1— K3 o\ Sl	1 ih t— t—	S 5\ 1	CM |	§5 <o a\ V0
XIV.
Imenik učencev koncem šolskega leta 1912/13.
(Debeli tisk znači odličnjake.)
I. a
Bartol Friderik, Jelovec pri Sodražici.
Bogataj Friderik, Radoljica.
Cedilnik Ivan, Ljubljana.
Čampa Alojzij, Velike Poljane.
Debevec Leopold, Borovnica.
Erzar Matija, Poženik pri Cerkljah pri Kranju.
Gabrovšek Frančišek, Medno pri St. Vidu nad Ljubljano.
Gostiša Engelbert, Postojna.
Hafner Franc, Kropa.
Hrovat Tomaž, Zgornja Dobrava pri Kropi.
Jeglič Franc, Begunje pri Radoljici.
Justin Pavel, Kamnik.
Kljun Ivan, Nemška vas pri Ribnici.
Koporc Srečko, Dobrnič.
Koželj Alojzij, Grad—Bled.
Kralj Ignacij, Vrhpolje pri St. Vidu pri Zatičini.
Lavrič Aleksander, Nova vas pri Blokah.
Levstek Josip, Sodražica.
Marko Konrad, Gries (Tirolsko).
Mrzel Miroslav, Studenec—Ig.
Pečnik Janez, Bodovlje pri Škofji Loki.
Peternel Janez, Srednja vas pri Poljanah.
I.	b
Bizjak Franc, Dolenja Dobrava pri Trati.
Bohinec Jožef, Zalog pri Cerkljah.
Cvetko Pavel, Selo pri Ihanu.
Čebular Albin Anton, Mokronog.
Demšar Jožef Anton, Ljubljana.
Fister Frančišek, Brda pri Radoljici.
razred.
Poljanec Maksimilijan, Rečica pri Bledu.
Požar Alojzij, Sajevec pri Ribnici. Prus Nikolaj, Krmačina pri Metliki. Remškar Frančišek, Brezje pri Cem-šeniku.
Schnabl Stanislav, Kamnik.
Semič Bogomir, Zapuže pri Stu-riji.
Sladič Ivan, Zabrdje pri Mirni. Stare Anton, Hrastje pri St. Juriju pri Kranju.
Šarabon Alojzij, Tržič.
Sore Franc, Knežak.
Šuštar Franc, Grmada pri Dobrj niču.
Turk Adolf, Zamostec pri Sodražici.
Vilhar Albin, Postojna.
Voljč Ivan, Vrhnika.
Zgaga Frančišek, Bitnje pri Bohinjski Bistrici.
Zupan Franc, Bohinjska Bela. Žabkar Albin, Krško.
Železnik Frančišek, Podgora pri St. Vidu nad Ljubljano.
Zen Jožef, Češnjica pri Srednji vasi v Bohinju.
Zibert Jožef, Suha pri Predosljah.
Goleč Jožef, Polje pri Podčetrtku-Štajersko.
Gričar Jožef, Sv. Lenart pri Trbovljah.
Heferle Henrik Ciril Metod, Mokronog.
Janhar Frančišek, Podreče pri Mavčičah.
Jeršič Bogomir, Rovte pri Logatcu.
Kastelec Frančišek, Bruhanja vas, Dobrepolje.
Kobi Srečko Deziderij, Breg pri Borovnici.
Košir Ivan Anton, Škofja Loka.
Kralj Anton, Zagorica, Dobrepolje.
Kristanc Leon, Srednja vas pri Šenčurju.
Letnar Franc, Zgornje Stranje.
Lužovec Franc, Poženik pri Cerkljah.
Miklavčič Maks, Dolenje Ravni pri Poljanah.
Pečar Janez, Zasip pri Bledu.
Perovšck Martin, Smarije.
Polenšek Marijan, Vipava.
Potočnik Franc, Hotavlje pri Trati.
Prodnik Janez, Kregarjevo pri Stranjah.
Rant Alojzij, Reteče pri Škofji Loki.
Resman Ivan, Zgornji Otok pri Mošnjah.
Schweiger Franc Gabriel, Ormož, Štajersko.
Sever Alolzij, Stari dvor.
Slapšak Julij, Leše.
Strnad Rudolf Josip, Kranj.
Sparovic Leopold Alojzij, Planina.
Tomažin Jožef Matija, Dunaj.
Tomec Ciril, Moravče.
Vehovec Franc, Voklo pri Šenčurju.
Vodnik Anton, Podutik pri St. Vidu nad Ljubljano.
Vrhovnik Avguštin, Udmat, Ljubljana.
Zupan Adolf, Kropa.
Zupanc Simon, Zagorica pri Radomljah.
Zgank Jožef, Sv. Peter v Savinjski dolini, Štajersko.
II.	razred.
Arkar Jožef, Trebča vas pri Žužemberku.
Balanč Franc, Knapi pri Bukovščici.
Baš Jožef, Dolnice pri St. Vidu nad Ljubljano.
Bergant Mavricij, Krasce pri Moravčah.
Birk Frančišek, Preserje pri Moravčah. ,
Breznik Frančišek, Raholče pri Brdu.
Briški Alojzij, Zgornja Žaga pri Fari pri Kostelu.
Cegnar Anton, Jesenice.
Čebulj Jožef, Jesenice.
Čemažar Frančišek, Ravni pri St. Lenartu nad Škofjo Loko.
Debeljak Frančišek, Škofja Loka.
Drnovšek Frančišek, Sv. Urh pri Zagorju ob Savi.
Drolc Jožef, Jesenovo pri Cemše-niku.
Erjavec Ciril, Črnuče.
Gabriel Milan, Baška (Primorsko).
Hočevar Anton, Ambrus.
Hvastija Frančišek, Savlje pri Ježici.
Hvastija Ivan, Medvode pri Preski.
Ilovar Anton, Ustje pri Šmartnem pri Litiji.
Japelj Miroslav, Medvode pri Preski.
Jelovčan Jožef, Log pri Poljanah nad Škofjo Loko.
Jeras Janez, Šmartno nad Kamnikom.
Jerina Ciril, Sinja gorica pri Vrhniki.
Koman Leopold, Dravlje pri St. Vidu nad Ljubljano.
Koselj Jakob, Smokuč pri Breznici.
Kovačič Jožef, Martinja vas pri Mokronogu.
Kozjek Anton, Moste pri Breznici.
Kožman Viktor, Malo Polje pri Colu.
Kranjc Mirko, Borovnica.
Križman Andrej, Mlaka pri Komendi.
Kunc Frančišek, Rovte pri Logatcu.
Lah Andrej, Nadanje selo pri Košani.
Langus Jožef, Peračica pri Lešah pri Tržiču.
Lavrenčič Frančišek, Vrhpolje pri Vipavi.
Lavrič Janez, Sodražica.
Lesar Jožef, Gorenja vas pri Ribnici.
Lončar Janez, Horjul.
Mali Albin, Tržič.
Markež Frančišek, Jesenice.
Mav Alojzij, Groblje pri Mengšu.
Merše Frančišek, Moste pri Komendi.
Missia Jožef, Mota pri Kapeli (Štajersko).
Mlakar Jožef, Kozarišče pri Starem trgu..
Mlinar Jakob, Stara vas pri 2ireh.
Oblak Janez, Jama pri Mavčičah.
Pegan Vladislav, Celje (Štajersko).
Pirnat Dominik, Brnica pri Dolu.
Plestenjak Janez, Sv. Barbara pri Škofji Loki.
Pogačnik Anton, Kamna gorica.
Polenšek Rok, Podgora pri St. Vidu nad Ljubljano.
Poljanec Jožef, Bučka.
Pretnar Jožef, Rečica pri Bledu.
Prijatelj Jožef, Vinice pri Sodražici.
Rott Jožef, Dol pri Ljubljani.
Rožnik Viktor, Nova vas pri Viču.
Stanovnik Aleš, Horjul.
Sušnik Avgust, Škofja Loka.
Soklič Valentin, Bohinjska Bela.
Stupar Jožef, Benečija pri Trebnjem.
Tomažič Frančišek, Moste pri Ljubljani.
III.	razred.
Arko Jožef, Otavice pri Ribnici.
Ažman Frančišek, Podgora pri Pliberku (Koroško).
Bernot Ciril, Hrib pri Hinjah.
Čadež Janez, Delnice pri Poljanah nad Škofjo Loko.
Demšar Janko, Sestranska vas pri Trati.
Eršte Leopold, Dol. Medvedje selo pri Trebnjem.
Ferjančič Edvard, Vipava.
Garin Ivan, Laze pri Borovnici.
Guzelj Alojzij Milan, Škofja Loka.
Hočevar Anton, Velike Lašče.
Kalan Andrej, Cerklje na Gorenjskem.
Kalan Janez, Stara Loka.
Kočevar Frančišek, Podlož pri Ložu.
Košiček Jožef, Žužemberk.
Kraljič Ivan, Studenec pri Igu.
Krek Mihael, Leskovica.
Lavrič Božidar, Nova vas pri Rakeku.
Lavrič Josip, Nova vas pri Rakeku.
Magušar Valentin, Kropa.
Mencinger Franc, Gradec (Štajersko).
Mežan Ivan, Spodnji Bernik pri Cerkljah.
Mihevc Jožef, Dolenji Logatec.
Mrak Anton, Log pri Škofji Loki.
Novak Franc, Vevče pri D. M. v Polju.
Oblak Otmar, Vrhnika.
Oman Peter, Žabnica.
Oražem Jožef, Globel pri Sodražici.
Pavlovčič Jakob, Igavas pri Starem trgu.
Perjatel Josip, Skrajnek pri Velikih Poljanah pri Ribnici.
Premru Ivan, Vrhpolje pri Vipavi.
Presiček Jožef, Zdole pri Vidmu (Štajersko).
Raznožnik Janko, Lesce.
Rozman Alojzij, Sekoliči pri Suhorju.
Sevnik Franc, St. Jurij pri Str.ari-jah.
Skvarča Ludovik, Slavina.
Slabe Frančišek, Vipava.
Škerjanec Jernej, Volčji potok pri Radomljah.
Uršič Frančišek, Metlika.
Volk Alojzij, Kostel.
Vončina Emil Franc, Jesenice. Zorec Ädolf, Škofja Loka.
Žagar Martin, Spodnje Gameljne pri Šmartnem pod Šmarno goro. Zerovnik Valentin, Stranska vas pri Dobrovi.
IV.	razred.
Baškovč Ivan, Žejno pri Čatežu.
Blažič Franc, Žužemberk.
Čampa Matija, Slatnik pri Ribnici.
Češarek Josip, Nemška vas pri Ribnici.
Demšar Franc Jožef, Sestranska vas pri Trati.
Exler Max Vincencij, Kamnik.
Gerčar Feliks, Cvibelj pri Žužemberku.
Gornik Franc, Grabrovec pri Metliki.
Huč Alojzij, Gorenje Ponikve pri Trebnjem.
Jemec Valentin, Klopice pri Sv. Heleni.
Jenčič Franc, Podgorje pri Kamniku.
Jenko Mihael, Zgornji Bernik pri Cerkljah.
Jereb Jakob, Spodnji Bernik pri Cerkljah.
Kandare Ivan, Dane pri Starem trgu pri Ložu
Kastelic Josip, Šmihel pri Žužemberku.
Krašna Ivan, Dolga poljana pri Budanjah.
Krivec Franc, Sava pri Jesenicah.
Legan Ivan, Gradenc pri Hinjah.
Lovšin Josip, Ribnica.
Marinko Edvard, Komanija pri Dobrovi.
Mauer Andrej, Postojna.
Nastran Alojzij, Češnjevek pri Cerkljah.
Oblak Franc, Borovnica.
Oblak Ivan, Zgornji Bernik pri Cerkljah.
Oražem Ivan, Nemška vas pri Ribnici.
Pipan Josip, Dravlje pri St. Vidu nad Ljubljano.
Pirnat Alojzi), Zales pri Sv. Trojici.
Sever Ivan, Ježica pri Ljubljani.
Simončič Pavel, Breg pri Šmartnem pri Litiji.
Sirnik Pavel, Zgor. Kašelj pri D. M. v Polju.
Skala Ivan Alojzij, Vipava.
Stanko Jurij, Pittsburg v Ameriki.
Stanonik Anton, Sestranska vas pri Trati.
Štrukelj Alojzij, Štrukljeva vas pri St. Vidu nad Cirknico.
Urbanija Anton, Podbrdo pri Moravčah.
Žagar Ivan, Hruševje pri Hreno-vicah.
Žvokelj Ivan Stanislav, Vrhpolje pri Vipavi.
V.	razred.
Ambrožič Frančišek, Slavina. Arko Jožef, Bukovica pri Ribnici. Božič Leopold, Idrija.
Bukovič Ivan, Vipava.
Čepon Änton, Horjulj.
Gorše Ivan, Vaše pri Preski. Guzelj Vladimir Jožef, Škofja Loka.
Hribar Fr., Liplje pri Zg. Tuhinju. Jerman Anton, Krka pri Šmihelu pri Novem mestu.
Kastelic Frančišek, Metnaj pri Zatičini.
Kastelic Ivan, Vel. Pece pri St. Vidu pri Zatičini.
Kočevar Štefan, Stranska vas pri Semiču.
Koželj Jožef, Laniše pri Tunicah.
Likar Ludovik, Vojsko.
Lipovšek Ivan, Krašnja.
Lukec Gabriel, Sp. Kašelj pri D. M. v Polju.
Magajna Peter, Gorenje pri Stu-denem.
Mali Ant., Javornik pri Koroški Beli.
Marinko Ivan, Vnanje Gorice pri Brezovici.
Nadrah Ignacij, Mrzlo polje pri Zatičini.
Pavlin Frančišek, Kremenca pri Št. Vidu pri Cerknici.
Pengal Alojzij, Velike Poljane pri Ribnici.
Perko Viktor, Podnart.
Počkaj Jakob, Veliko Ubeljsko pri Postojni.
Poje Anton, Zg. Čačič pri Osilnici.
Poje Stanislav, Vrhnika pri Ložu.
Puš Ludovik, Vel. Češnjice pri St. Vidu pri Zatičini.
Raztresen Janez, Butanjeva pri Št. Joštu nad Vrhniko.
Rotar Stanislav, Šmartin pod Šmarno goro.
Savinšek Jakob, Gornji grad (Štajersko).
Strah Jožef, Velike Lašče.
Šali Andrej, Cešča vas p. Prečini.
Šifrar Andrej, Praprotno pri Selcih.
Šivavec Vincencij, Strmec pri Dolah pri Litiji.
Špenko Frančfšek, Selo pri Vodicah.
Trampuš Rafael, Seničica pri Preski.
Varl Valentin, Karuna gorica.
Vidmar Peter, Vrtača pri Semiču.
Zupanc Frančišek Jožef, Ljubljana.
VI.	razred.
Benčina Franc, Ravne pri Blokah.
Bidovec Val., Zalog pri Goričah.
Cerar Ivan, Dob pri Domžalah.
Gašperšič Jožef, Kropa.
Gerčar Jožef, Cvibel pri Žužemberku.
Grat Mihael, Dragomelj pri Št. Jakobu ob Savi.
Hladnik Anton, Zg. Kašelj pri D.M. v Polju.
Klinar Frančišek, Javornik.
Končan Anton, Domžale.
Kranjc Frančišek, Stara vas pri Postojni.
Lesar Janez, Gorenja vas pri Ribnici.
Moder Anton, Videm pri Dolu. Mrhar Fančišek, Žlebič pri Ribnici. Oblak Gabriel, Vrhnika.
Pele Jožef, Vrhpolje pri Moravčah. Perne Jožef, Povlje pri Trsteniku. Peterlin Alb., Preserje pri Homcu. Potočnik Jakob, Sv. Lenart. Rode Frančišek, Žiče pri Rovih. Škedelj Frančišek, Vrbovce pri Št. Jerneju.
Triller Janez, Virmaše pri Šk. Loki. Ude Alojzij, Križe pri Tržiču. Vadnjal Janez, Hrenovice. Verbič Frančišek, Vrhnika.
Zor Janez, Skaručina pri Vodicah. Zgur Leopold, Goče pri Vipavi.
VII.	razred.
Belec Frančišek, Glinca pri St.
Vidu nad Ljubljano.
Cundrč Jožef, Poljšica pri Gorjah. Dolničar Vincencij, Sred. Gameljne pri Šmartnem pod Šmarno goro.
Dovč Janez, Stožice pri Ježici. Gnidovec Albin, Veliki Lipovec pri Ajdovcu.
Gornik Anton, Gora pri Sodražici. Govekar Leopold, Smlednik.
Hrastelj Frančišek, Zagorje ob Savi.
Kern Frančišek, Praprotna Polica pri Velesovem.
Koder Feliks, Preska.
Korbar Frančišek, Klanec pri Komendi.
Kvas Frančišek, Zalog pri Cerkljah.
Lovšin Vinc., Jurjeviča pri Ribnici.
Milavec Ciril, Jakovica pri Planini.
Morel Rafael, Mala Pristava pri Nadanjem selu.
Pirnat Frančišek, Verd pri Vrhniki. Planinšek Mihael, Mali konec pri Polici.
Podbregar Pavel, Podbreg pri Sp. Tuhinju.
Presetnik Frančišek, Kleče pri Ježici. Radoš Martin, Radoši pri Radoviči. Semič Janez, Sturija.
Sever Friderik, Škofja Loka. Soklič Jakob, Mlino, Bled.
Šolar Valentin, Kropa.
Udir Jožef, Besnica.
Vilfan Janez, Utik pri Vodicah.
VIII.	razred.
Barle Jožef, Stranje pri Dobrniču. Dolinar Anton, Trata.
Dornik Ivan, Nevlje.
Dužnik Alojzij, Hrenovice.
Flajnik Peter, Hrast pri Vinici. Gostiša Vincencij, Ajdovec. Gruden Ivan, Idrija.
Hostnik Anton, Podroje pri Šmartnem pri Litiji.
Lužar Franc, Peč pri Polici. Meršolj Valentin, Radoljica. Naglič Karol, Smarca pri Homcu. Peček Alojzij, Rob.
Peterlin Maks, Podboršt pri Komendi.
Pintar Janez, Sv. Duh pri Stari Loki. Pivek Ivan, Idrija.
Plevnik Janez, Spodnji Kašelj pri D. M. v Polju.
Pogačar Valentin, Radoljica.
Potočnik Ciril, Zirovski vrh pri Trati.
Schrems Edmund, Crnac vSlavoniji.
Stare Ändrej, Spodnja Senica pri Sori.
Svetel) Blaž, Podgorje pri Kamniku.
Šuštar Frančišek, Kot pri Vodicah.
Terčelj Filip, Sturije.
Urbanec Franc, Stara Fužina v Bohinju.
Urh Anton, Podlipa.
Valjavec Franc, Leše.
Vilhar Janez, Rakek.
Zor Vincencij, Vaše pri Preski.
Zupanc Alojzij, Znojile pri Krki.
Žužek Jožef, Podkraj pri Velikih Laščah.
XV.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1913/14.
Za prihodnje šolsko leto se bodo učenci vpisovali dne 17. septembra. Istega dne se bodo vršili ponavljalni izpiti.
Ravnateljstvo.