GLAS
LETO XXI. ŠT. 42 (1006) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 27. OKTOBRA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Jurij Paljk
www.fran.si
  orda je najboljši in tudi najbolj živ
dokaz, kako se sami in naša družba
spreminjamo, prav jezik, v katerem
se pogovarjamo, si pišemo, se
sporazumevamo, mu preprosto rečemo
materinščina.
Kako svetovni splet, internet, spreminja
svet, drage bralke in bralci, je jasno
vsakomur, ki se ga poslužuje, prav pa je,
da to veste tudi tisti, ki še nikdar niste šli
in ne boste šli na svetovni splet. Če kot
posledico tudi spletnih trgovin
odmislimo samo zapiranje majhnih in
dragocenih trgovin, ki so bile sol
življenja v naših vaseh in mestih, pa
moramo povedati, da je svetovni splet
tudi izjemna priložnost za vse, ki v njem
delamo, se ga poslužujemo. Svetovni svet
nas spreminja in preko njega tudi mi
spreminjamo svet okrog nas, posledično
tudi jezik. Tudi naš, slovenski jezik,
namreč ni več tak, kakršnega smo se učili
v otroštvu, drugačen je, ker je živ jezik, se
razvija, postaja tudi zaradi prisotnosti na
svetovnem spletu sodoben, današnji
družbi primeren, istočasno pa tudi njen
odraz. V dobrem in slabem, seveda.
Z veseljem objavljamo daljši zapis o
novostih na slovenski spletni strani 
www.fran.si, ki so jo naši imenitni
zanesenjaki, strokovnjaki za slovenski
jezik, pred dnevi posodobili.
/ str. 16
M
  Ob 100-letnici rojstva legendarnega fotografa
Mario Magajna 
v palači Gopčević
TRST 
  pravcatem
salonu
tržaške Te-
rezijanske četrti, v
palači Gopčević, v
kateri domujejo
ugledne mestne
kulturne ustano-
ve, bo za več kot
40 dni odprta raz-
stava, posvečena fotografu Ma-
riu Magajni, sinu Trsta, Krasa in
Brega. Ob 100-letnici rojstva in
na predvečer 9-letnice smrti so
se osrednje slovenske ustanove
in mesto Trst oddolžili foto za-
pisovalcu in umet-
niku, ki je s svojo
“Rollejko” (Rollei-
flex, ki je tudi raz-
stavljen) in Koniko
posnel in doku-
mentiral več kot
polovico prejšnje-
ga stoletja s poseb-
nega “tržaškega”
zornega kota, tako velike in dra-
matične dogodke kot neštete
obraze in podobe mikro zgodo-
vine naših krajev.
/ str. 11
Davorin Devetak
V
www.noviglas.eu
Predsednik Borut Pahor prvič med Slovenci v Argentini
  V. Inzko, J. Zerzer in N. Tolmajer
Utrip življenja koroških
rojakov “pod lipami”
GORICA 
  ulturni center Lojze
Bratuž in krožek Anton
Gregorčič sta - v sodelo-
vanju z Zvezo slovenske kato-
liške prosvete - 20. oktobra or-
ganizirala Srečanje pod lipa-
mi, posvečeno rojakom na av-
strijskem Koroškem. V goste
sta povabila tri predstavnike
koroškega narodno-politične-
ga snovanja in delovanja.
/ str. 3
K
30 let misijonskega dela Danila Lisjaka
Čas je v Afriki življenje
in življenja je v izobilju!
  rideset let je misijonar
Danilo Lisjak - med
drugim velik prijatelj
našega uredništva - v celoti
predan svojemu poslanstvu,
skrbi za najbolj ranljive v
Afriki. Ob okrogli obletnici
se mu je Kulturni dom Nova
Gorica v sredo, 19. oktobra,
poklonil s posebnim
večerom Svetlo-temna Afri-
ka, s pogovorom ob projek-
ciji bogatega fotografskega
in filmskega gradiva ter s
pričevanji prijateljev.
/ str. 3
T
Svet okrog nas27. oktobra 20162
Povejmo na glas
Revščina zastruplja našo družbo
Žaveljski uplinjevalnik
Dežela FJK potrjuje, 
da nasprotuje načrtu
  b novici, ki se je pojavi-
la v slovenskih medi-
jih, naj bi Občina An-
karan tožila italijansko mini-
strstvo za okolje, ker je izdalo
dovoljenje za postavitev uplin-
jevalnika v Žavljah, Dežela Fur-
lanija Julijska krajina poudarja
svoje negativno mnenje o tem
načrtu.
Kot je že večkrat povedala gu-
vernerka Debora Serracchiani,
bi uplinjevalnik pri Žavljah ovi-
ral razvoj tržaškega pristanišča,
O hkrati pa je načrt za postavitevpovsem v nasprotju z vizijo pri-hodnosti širšega območja
Tržaškega zaliva in njegove oba-
le. To stališče je guvernerka De-
bora Serracchiani ponovila tudi
med majskim obiskom v Rimu
pri italijanskem ministru za go-
spodarski razvoj Carlu Calendi,
ki je takrat pokazal razumevanje
za argumente deželne vlade in
potrdil, da žaveljskega uplinje-
valnika ni na seznamu vladnih
prioritet.
A ob deklarativnem nasproto-
vanju je Furlanija Julijska kraji-
na ukrepala tudi po sodni poti.
Aprila 2015 je na Upravno so-
dišče v Laciju vložila priziv zo-
per odločbo o okoljski sprejem-
ljivosti, ki jo je pripravila teh-
nična komisija italijanskega mi-
nistrstva za okolje. Julija letos pa
je tej pritožbi dodala še eno ob
vnovičnem dovoljenju, ki ga je
izdalo okoljsko ministrstvo. Fur-
lanija Julijska krajina je namreč
prepričana, da podjetje Gas Na-
tural ni izpolnilo okoljevarstve-
nih pogojev.
Dežela pri svojem nasprotovan-
ju ni sama, saj so se njenim pri-
tožbam pridružili tudi uradni
protesti Pokrajine Trst ter občin
Milje in Dolina.
ARC/PV
Srečanje predsednikov krovnih organizacij in paritetnega odbora
Potrebno je sistemsko sodelovanje!
  redsednika krovnih orga-
nizacij Rudi Pavšič, SKGZ,
in Walter Bandelj, SSO, ter
predsednica paritetnega odbora
Ksenija Dobrila so se dogovorili
za tesnejše sodelovanje in skup-
no obravnavanje tematik, ki so
prvenstveno namenjene izva-
janju zaščitnega zakona. Vsi trije
so namreč stalni člani manjšin-
skega vladnega omizja na mini-
strstvu za notranje zadeve, ki ga
vodi podminister Filippo Bubbi-
co.
O tem so se pogovarjali na se-
dežu paritetnega odbora v palači
deželne vlade in si zadali tudi
nekaj operativnih nalog za na-
slednje obdobje. Najprej bi si
želeli se srečati s tržaško prefek-
tinjo, ki ravno tako sodeluje pri
rimskem manjšinskem omizju.
Trije predsedniki so bili mnenja,
P da predstavlja omizje zelo dobropovezavo z rimsko vlado, zato biveljalo v komisiji obravnavati in
spremljati postopke reševanja
vseh obravnavanih tematik.
Na zadnjem zasedanju v Rimu je
tekla beseda tudi o vprašanju ob-
nove konvencije med vlado in
vsedržavno radiotelevizijo, kar
zadeva programe v slovenščini.
In prav z deželnim vodstvom
RAI-a ter s predstavniki tako slo-
venskega uredništva kot pro-
gramskega oddelka se Dobrilo-
va, Pavšič in Bandelj želijo
srečati, da bi skupaj ocenili, kaj
je treba storiti za celovito rešitev
medijske stvarnosti.
Predsedniki so bili tudi mnenja,
da bo treba v kratkem zbrati oko-
li iste mize vse dejavnike, ki so
poklicani pri upravljanju sloven-
skih šol v deželi, začenši z dežel-
no šolsko komisijo.
Na srečanju v Trstu so predstav-
niki krovnih organizacij in pari-
tetnega odbora z veseljem spre-
jeli v vednost, da je deželna vla-
da sprejela dekret, s katerim
ustanavlja operativni del dežel-
nega urada, ki bo služil predv-
sem pri povezovanju in vzpod-
bujanju vidne dvojezičnosti v
javnih upravah. Potrebno je, da
se postopki čim prej uresničijo
in da bo urad zagotovil kakovo-
sten pristop k tako pomembne-
mu vprašanju pri izvajanju
zaščitnega zakona. V zvezi z na-
stavitvijo poslovanja Centralne-
ga deželnega urada za slovenski
jezik ostajajo še nekatere nedo-
rečenosti, ki bi jih trije predsed-
niki radi predočili deželnemu
odborniku za kulturo Gianniju
Torrentiju.
  a naše in s tem evropske vrednote iz-
gubljajo pomen, priča dejstvo, da je
vse več revščine. Povzročata jo eko-
nomska kriza in opuščanje temeljnih vrednot,
ki so edini vir srečnega življenja v skupnosti.
Vse bolj prevladuje logika velikih kapitalov, ki
grobo postavljajo na prvo mesto denar, neu-
morno podžigajo željo po bogastvu in nas na
ta način vodijo v smer vse bolj neusmiljenega
boja za materialne in s tem brezdušne dobri-
ne. Na vse to je opozoril nedavni Svetovni dan
boja proti revščini oziroma njenemu širjenju
in poglabljanju. V Evropski uniji je na robu
revščine, ki pomeni tudi socialno izključenost,
skoraj 120 milijonov ljudi, v Italiji skoraj četrti-
na prebivalstva. In prav v Italiji je močno od-
jeknil podatek, da pa je že 4,6 milijona tistih,
ki so v območju absolutne revščine, kar je dva-
krat in pol več kot na pričetku krize. Absolutna
revščina pomeni, da se družina ali posamez-
nik ne moreta več sama vzdrževati, niti kar se
tiče prehranjevanja. Poročili Karitas oziroma
Rdečega križa nadalje ugotavljata, da niso več
starejši tisti, ki jim je najbolj nujno pomagati,
ampak po novem mladi in srednja generacija
brez dela in brez prave prihodnosti. Novo je
tudi, da je na jugu države pomoči potrebnih
več Italijanov kot tujcev, dejstvo, ki je bolj
vznemirilo javnost. Podobno je povsod po
Evropi, da je namreč sredstev, namenjenih
ogroženim slojem, vse manj, kjer seveda ni
izzvzeta niti Slovenija, ki npr. namenja skladu
za brezposelne več kot dvakrat manj denarja,
kot to počne Nemčija, kjer je brezposelnost bi-
stveno nižja. V Sloveniji znaša med drugim
najnižji in s tem uradno zadostni mesečni do-
hodek v višini, ki ne dosega 300 evrov. To-
vrstno in podobno poglabljanje revščine ugo-
tavljajo statistike bolj ali manj v zadnjih petih
letih, vendar na ta vsekakor skrb vzbujajoči
pojav ni pravega odziva. Državni proračuni ne
kažejo nobene razvidne volje, da bi obubožan-
je vse večjega števila svojih državljanov države
zaustavile, kaj šele odločno omejile. Za boj
proti revščini preprosto ni sredstev, revščina
očitno nikogar ne skrbi, politika pa se očitno
zanaša na staro pravilo, da, dokler gre za pro-
bleme manjšinskega dela družbe - in revni so
na srečo še vedno v veliki manjšini -, ni nujno
zanje zares poskrbeti. Seveda pa je takšen od-
nos do ljudi v stiski zelo slabo izhodišče za
vzdušje in prostor skupnega življenja, v kate-
rem se vsi nahajamo. Lahko se niti ne zaveda-
mo, a krepitev nekakšne splošne brezčutnosti
ali pa izsiljene pozabe stvari, ki niso v redu,
prej ali slej prežame vsakega posameznika. Ta
se pač prevladujoči smeri prilagodi in se od-
makne od vrednot, brez katerih izgublja smi-
sel in lep odnos do sočloveka. Svetla točka ali
kar svetilnik v tem neprijetnem stanju je za-
gotovo dobrodelnost, dobrodelnost, ki je
močnejša in vztrajnejša, kot se zdi, in ne po-
pušča v svoji človekoljubnosti, saj kot delo-
vanje dobrega preprosto ne more in tudi noče
popustiti.
Janez Povše
D
V Sredozemlju so od minulega petka v 44
operacijah rešili več kot 5700 migrantov in
beguncev. Reševalci so našli 21 trupel. Italijanska
obalna straža je sicer v soboto sporočila, da je
koordinirala 20 reševalnih operacij in prestregla
okoli 2400 ljudi. Dan prej so poročali o 24
operacijah na morju, v katerih so rešili okoli 3300
ljudi. Sedem trupel so našli
v petek.
Okoli 463 migrantov so re -
ševalci pripeljali v prista ni -
šče Neapelj. Poleg rešenih
so v Neapelj pripeljali tudi
truplo nosečnice, ki poti ni
preživela. Trenutno je v
Italiji 165.000 prebež ni -
kov.
“Tako ne moremo nada lje -
vati, potrebujemo radi kal -
no rešitev”, je predsednik
italijanske vlade Renzi
dejal ob sobotnem obisku
na Sicil ij i .  Obenem je
spom nil na predlog za
sank cioniranje vzhodnoevropskih držav, ki
zavračajo sprejem beguncev, z zmanjšanjem
sredstev EU.
Golo poročilo tiskovnih agencij seveda ne more
prikazati drame beguncev, ki smo ji priča, pa če
hočemo ali ne. Prišleki, begunci so med nami, svet
se nam je spremenil pred očmi. In sveti oče
Frančišek ima prav, ko nenehno ponavlja, da ne
moremo biti ljudje, kaj šele kristjani, če nimamo
srca za potrebne.
Na fotografiji, ki jo je pred slabim mesecem posnela
italijanska obalna straža, je dovolj zgovorno
prikazana drama vseh prebežnikov, ki prihajajo k
nam preko morja. Veliko jih utone, veliko jih konča
v centrih, nekateri se prebijajo potem med nami,
kot sami vedo in znajo.
Prav je, da vemo, da so ljudje, prav je, da jim
pomagamo!
JUP
FOTOGRAFIJA TEDNA
Na proslavi ob Slovenskem kulturnem prazniku,
ki bo februarja 2017, bosta krovni organizaciji
Slovencev v Italiji SKGZ in SSO podelili priznanja
ustvarjalcem, poustvarjalcem in drugim
kulturnim ali družbenim delavcem, ki so z
vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim
življenjskim delom trajno obogatili kulturno
zakladnico ali so s svojim delom na drugih
področjih prispevali k uveljavitvi slovenske
identitete, kulture in jezika.
SKGZ in SSO zbirata predloge za priznanja do
30. novembra 2016. Predlogi morajo prispeti na
deželni sedež ene izmed krovnih organizacij v
Trstu. Kandidature lahko predlagajo organizacije,
društva in posamezniki. Uradni predlog mora
vsebovati življenjepis kandidata, podrobne
podatke o delu oziroma opusu, predlaganem za
priznanje, z navedbo objave, razstave ali izvedbe
ter tehtno utemeljitev predloga z ustrezno
dokumentacijo (knjiga, katalog, videoposnetek).
Priznanja ob Slovenskem kulturnem prazniku
V Špetru simpozij ob 150-letnici plebiscita v Beneški Sloveniji
Žalostne posledice
neresnega plebiscita
  a posvetu, ki je bil v Špe-
tru minuli konec tedna,
je 19 izvedencev govori-
lo o dogodkih pred 150 leti in o
domači beneški kulturi kot o
skupnem bogastvu slovenskega
naroda.
Tematike posveta so šle od zgo-
dovine do sociologije, od topo-
nomastike do slovenskega šol-
stva med drugo svetovno vojno,
od gospodarstva v Benečiji do
slovenske ljudske pesmi. Znan-
stvenoraziskovalni center Slo-
venske akademije znanosti in
umetnosti je posvet organiziral
pod pokroviteljstvom Urada vla-
de Republike Slovenije za Sloven-
ce v zamejstvu in po svetu. Soor-
ganizatorji posveta so bili Inšti-
tut za slovensko kulturo, Slori,
Narodna in študijska knjižnica,
Goriški in Tolminski muzej ter
Fundacija Poti miru v Posočju.
Simpozij je bil na dan, ko so se
pred 150 leti Slovenci iz Benečije
in Rezije ter Furlani in Veneti
udeležili plebiscita, ki je skoraj
soglasno potrdil priključitev nji-
hovih dežel kraljevini Italiji. Zgo-
dovinar Giorgio Banchig je na
posvetu zatrdil, da je bilo tisto
N ljudsko glasovanje čista goljufija,farsa in prevara. Tisto, kar se jezgodilo v Nediških dolinah, do-
kazuje, da se takrat ljudje niso za-
vedali pomembnosti tistega gla-
sovanja in so pod kontrolo itali-
janskih tajnih agentov prisilno
podprli priključitev kraljevini
Italiji.
Tisti plebiscit predstavlja začetek
križevega pota Slovencev v Be-
nečiji in Reziji, preganjanje slo-
venskega jezika s strani novih
oblasti, ekonomski nerazvoj,
emigracijo, izoliranje od ostalega
slovenskega naroda, obubožanje
kulturnega premoženja …
Kot rečeno, so se govorniki na
posvetu dotaknili številnih tema-
tik, vsaka od teh je bila zanimiva.
Lahko pa združimo njihove vse-
bine v štiri poglavja.
Branko Marušič, Salvador Žitko,
Jože Šušmelj, Robert Devetak, Pe-
tra Testen in Tanja Gomiršek so
govorili o odnosih med Beneški-
mi in ostalimi Slovenci v času Ri-
sorgimenta in še posebej o
vprašanju meje, o stikih med Slo-
venci iz Benečije in Brd, o
vprašanju Benečije, Trsta in Istre
v kontekstu velikih sprememb v
letih 1861-1866. Drugih zgodo-
vinskih tematik so se dotaknili
Gorazd Bajc, ki je govoril o šol-
stvu, Ines Beguš, ki je predstavila
administrativno in sodno avto-
nomijo Benečije pod Beneško
Republiko, in Stane Granda, ki je
govoril o narodnem preporodu
v Beneški Sloveniji in ponudil
nov pogled na vprašanje, zakaj
so se Benečani borili proti Avstri-
ji in se odločili za Italijo. Drugo
poglavje tematik je bilo namen-
jeno demografiji, ekonomiji,
življenju v vaseh na meji. Riccar-
do Rutar je predstavil strašne de-
mografske številke od časa pri-
ključitve Benečije Italiji do do-
našnjih dni. Špela Ledinek Lozej
je govorila o planinski ekonomiji
na Lubji-Miji in Matajurju; An-
drejka Ščukovt pa o strukturi Ro-
bedišč in življenju v vasi na meji
z Benečijo.
V tretjem delu so bili na vrsti kul-
tura, jezik, pesmi, pravice, topo-
nomastika Benečije kot skupno
bogastvo vseh Slovencev. Spre-
govorili so Marjeta Pisk, Barbara
Ivančič Kutin, Silvo Torkar, Da-
nila Zuljan Kumar, Milan Pahor.
J. B.
Aktualno 27. oktobra 2016 3
  V. Inzko, J. Zerzer in N. Tolmajer
Utrip življenja koroških
rojakov “pod lipami”
GORICA 
  komorni dvorani so se-
deli visoki predstavniki
Združenih narodov v BiH
in predsednik Narodnega sveta
koroških Slovencev dr. Valentin
Inzko, pedagog, jezikoslovec in
zgodovinar dr. Janko Zerzer ter
kulturni delavec in predsednik
Slovenskega narodopisnega inšti-
tuta Urban Jarnik Nužej Tolma-
jer.
Pogovor, ki ga je vodil časnikar
Marko Tavčar, se je začel s
splošno sliko stanja in organizi-
ranosti na Koroškem. Dr. Inzko
je povedal, da je položaj koroških
Slovencev paradoksalen: govori
se o dobrem vzdušju, ker so pred
petimi leti podpisali t. i. memo-
randum. To je bil “slab kompro-
mis in ni bila rešitev”. Marsikaj
je ostalo pri obljubah, sedaj pa so
razočarani. Glasbena šola, ki je
imela preko 700 učencev, jih ima
zdaj polovico manj; tudi sloven-
skih tabel še niso postavili v
občinah. Zaman čakajo tudi nov
zakon o narodnostnih skupno-
stih. Paradoks je v tem, da se je
pa klima zelo poboljšala, zdaj so
tudi nemške prireditve, kjer se
najde slovenščina, “ne da bi mi
to zahtevali”. Velik problem za
slovenske kulturne organizacije
je ta, da Avstrija že 20 let ni po-
večala podpore za manjšine. Pri
uradu zveznega kanclerja na Du-
naju imajo “na žalost” tudi od-
delek za manjšino, ki pa v bistvu
muči in sistematično šikanira
manjšino ter ovira njeno delo-
vanje. O šolstvu je Zerzer kot nek-
danji profesor in ravnatelj s po-
datki v rokah potrdil, da je bistve-
no naraslo število vpisov v slo-
venske šole, in vendar ostaja pro-
blem znanja jezika pereč. Na
južnem Koroškem imajo po za-
konu kar 59 dvojezičnih osnov-
nih šol: v dveh od teh ni nobene
prijave k dvojezičnemu pouku.
Učencev je skupno 4496, od teh
je za dvojezični pouk prijavljenih
2053, 45,66%. V Celovcu, ki je iz-
ven dvojezičnega območja, ima-
jo zasebno Mohorjevo šolo in
ljudsko šolo. V novi srednji šoli
je 284 prijavljenih. Skupno obi-
skujeta slovenski pouk v obvez-
nih šolah 2602 učenca. V višjih
šolah je skupno 980 učencev. Iz-
ven dvojezičnega območja ima
slovenščino kot prost ali alterna-
tiven predmet 722 učencev. Vseh
mladih ljudi, ki se učijo sloven-
sko v šolah, je 4304. To so prijave,
ki so v zadnjih 35 letih zrasle od
14 na 45%. “To je znak, da starši
želijo učenje slovenskega jezika”.
Vpis v obvezne šole pa jasno
kaže, da je vedno manj otrok, ki
prihajajo v šolo z znanjem slo-
venščine. V štirih letih osnovne
V šole se eni dobro naučijo jezika,drugi malo manj; večina iz Mo-horjeve ljudske šole gre v sloven-
sko gimnazijo. Pri Krščanski kul-
turni zvezi so začeli kampanjo,
da bi spodbujali uporabo slo-
venščine v družinah, kar očitno
ni samo po sebi umevno. Tistim,
ki se slovenščine učijo samo v
šoli, “manjka emocionalna kom-
ponenta, ki je edina garancija, da
bomo kot narodna in jezikovna
skupnost preživeli”.
Tolmajer, ki je zelo navezan na
naš prostor, je namenil našemu
tedniku zelo laskave pohvale, za
kar se mu iskreno zahvaljujemo.
Skoraj 40 let je bil tajnik KKZ in
vendar trpi, ko vidi sedanje stanje
na Koroškem: sprašuje se, kakšna
je bila njihova naloga, zakaj asi-
milacija napreduje, kje so bila
društva. “Ko pa ne bi bilo KKZ in
naših društev, bi bila Rezija ali
Benečija”... Društev imajo nad
60, večina jih dela z mladimi.
Razširjene so gledališke delavni-
ce in glasbene šole, pa še jezikov-
ne počitnice itd., kjer je pogovor-
ni jezik slovenski. Čim več želijo
delati z mladimi. V obrobnih kra-
jih primanjkujejo slovenski du-
hovniki, kar se še kako pozna.
Kulturno gledano so Slovenci na
Koroškem “velesila”, je dodal In-
zko. Brez tega prispevka si Ko-
roške ne moreš predstavljati! Na
vaseh so “slovenska kulturna
društva tisočkrat bolj aktivna kot
pa nemška”. In ta društva “delajo
čudeže”. Mladi se dosti ne zani-
majo za politiko, “na kulturnem
področju pa je fantastično”, sku-
pine med sabo tekmujejo. Na
vsakoletni lutkovni festival v
Šmihel prihajajo ljudje iz Češke,
Madžarske in drugod. Kar se tiče
šole, so prijave od 70. let prejšnje-
ga stoletja dalje začele rasti, toda
do leta 1958 je bilo obvezno dvo-
jezično šolstvo, ker so Angleži kot
okupacijska sila uvedli tak pouk.
Takrat je 12 tisoč južnokoroških
otrok uživalo slovenski pouk.
Zdaj jih je 4500 “in smo veseli”.
Največje dvojezično področje na
Koroškem je še vedno cerkveno,
drugo je šolstvo, tretje je dvoje-
zična televizija ob nedeljah, ki jo
gleda nad 45 tisoč oseb. V cerkvi
jih še moli 20 tisoč, zavednih Slo-
vencev pa je okrog 12 tisoč, so
povedali.
Če se v družini dosledno sloven-
sko govori, bodo tudi otroci go-
vorili slovensko. To je edina pot.
Nerazumljivo in obenem boleče
je videti ljudi, ki so nekdaj obi-
skovali slovenske šole, z lastnimi
otroki pa govorijo nemško, je de-
jal Zerzer, ki je nazorno orisal tu-
di razvejeno kulturno delovanje
KKZ. Med drugim je podčrtal, da
je lutkovno in mladinsko gleda-
lišče doseglo “tak nivo, da ga v
Sloveniji nikjer ni. Naše mladin-
sko gledališče je brez konkuren-
ce”. Imajo tudi vsakoletne semi-
narje za lutkovne skupine, festi-
val, glasbeno šolo, srečanje mla-
dinskih zborov, govorniški na-
tečaj, literarno nagrado itd.
Hudo je videti, kako naša ljudska
pesem izginja, je dejal Tolmajer.
Mnogi so jih zapisovali in shran-
jevali, pri inštitutu Urban Jarnik
si prizadevajo, da bi ne ostajale
zaprte v arhivih in omarah na ko-
rih, temveč da bodo zapisane,
objavljene in pete. Poleg tega zbi-
rajo ledinska in domača imena,
spomenike itd. Dela v KKZ je
ogromno, v oporo so dr. Zerzer
in mlajše sodelavke, zlasti tajnica
Zalka Kelih-Olip. “Sem opti-
mist”! je s svojim dobrohotnim
nasmehom zatrdil Tolmajer. Živo
se spominja dr. Kazimirja Hu-
marja ali Jožeta Peterlina, kako
sta vedno spodbujala in pozivala
k temu, da bi ljudem vlivali opti-
mizem in veselje. To potrebuje-
mo! Vasi na Koroškem se namreč
praznijo, otrok je vedno manj, iz-
gubljajo se krajevna narečja. Ne-
kateri pa še vztrajajo in kljub
težavam ohranjajo slovenski
značaj krajev. Več bi dosegli, ko
bi tri koroške organizacije Slo-
vencev bile bolj složne in bi na-
stopale bolj enotno, a “dve pogo-
sto molčita”, je dejal Tolmajer.
“Politične podpore iz Ljubljane
ne čutimo”, je med drugim po-
vedal Inzko v pogovoru z občin-
stvom. Slovenija ima namreč in-
teres, da ohranja dobre odnose z
Avstrijo, trgovski promet je “fe-
nomenalen”. Obstaja pa podpo-
ra na kulturnem področju, ki je
zelo široka. “Brez te pomoči si ne
moremo predstavljati naše dejav-
nosti na Koroškem”. O tedniku
Novice je dejal, da “ga skušamo
reševati, saj je denarja vedno
manj”. V državni pogodbi so me-
diji sicer omenjeni, podporo pa
dobivajo samo časopisi z visoko
naklado; manjšinski list mora
stalno “prositi in prositi, kot be-
rač”... Glede Slomaka je koroški
diplomat dejal, da bo novi pred-
sednik Nanti Olip gotovo dal ko-
ordinaciji dodatnih idej in
življenja; poleg tega želi vlogo or-
ganizacije okrepiti, da bi imele
manjšine v Sloveniji močno za-
stopstvo. “Nanti bo gotovo nare-
dil maksimum, ker je zelo iz-
kušen narodnostni in komunal-
ni politik, pozna našo problema-
tiko od spodaj in od zgoraj. Je pa
tudi dovolj hraber in neodvisen,
da na Dunaju ali v Ljubljani po-
ve, kakšna je zadeva, brez šminke
in kadilnice”. / DD
  Nova Gorica / 30 let misijonskega dela Danila Lisjaka
Čas je v Afriki življenje in
življenja je v izobilju!
S 1. STRANI 
  avzoči so bili sobratje sa-
lezijanci, podporniki, do-
brotniki ter številni prija-
telji in znanci, ki primorskega mi-
sijonarja z velikim srcem in
močnimi rokami iskreno cenijo.
Pogovor s povezovalko srečanja
Polono Abram je p. Danilo Lisjak
začel z zahvalnimi besedami do
prisotnih: ti so namreč le delček
teh, ki so prek njega veliko naredili
v afriških deželah. “To je dan zah-
vale in ne samohvale”! je dejal s
srčno in resnično ponižnostjo.
“Brez vas, brez tega zlatega ozadja,
zlate Vipavske doline, Goriške, za-
mejstva in Slovenije ne bi ničesar
naredil. Bil bi brneč zvon in zve-
neče cimbale... Če se hvalim, se
hvalim z vami in se zahvalim”.
Afrika “je zelena, polna upanja,
ima rada življenje. Za to delamo.
Vsi imamo radi življenje, Bog nam
ga privošči, da bi ga imeli v izobil-
ju, da bi ga znali ceniti in posredo-
vati tudi bodočim rodovom”.
Misijonar se je rodil v Saksidu pri
Dornberku v družini, ki ga je opre-
mila z različnimi praktičnimi
znanji. Kot sam pravi, je to bila
“kmečka univerza”. Študiral je v
vipavskem semenišču, Želimljah
in šentviški gimnaziji. Pri 21 letih
je stopil v red salezijancev, po teo-
loški fakulteti je bil leta 1981 po-
svečen v duhovnika. Pred 30 leti
je 16. oktobra iz Bruslja poletel na
svoje prvo misijonsko “delovno
mesto” v Ruando. Povsod je bilo
njegovo delo povezano z gradnjo
objektov, vzpostavljanjem in pove-
zovanjem krščanskih skupnosti, z
izobraževanjem mladih, s skrbjo
za najnujnejšo zdravstveno in pre-
hrambeno oskrbo ipd. Leta 1994
je bil v Ruandi neposredna priča
največjemu genocidu po drugi
svetovni vojni, kjer se je tudi nje-
gova pot skoraj sklenila. Po umiku
je nadaljeval delo v Burundiju, leta
2001 v Kongu, kjer je med drugim
doživel izbruh vulkana. Po zamen-
javi več lokacij je 1. avgusta 2010
poprijel za delo blizu mesta Gulu
na severu Ugande, kjer se je začela
izgradnja novega misijona Atede:
tam je že uresničil vrsto zahtevnih
projektov, zrasla je nova cerkev, in-
ternat za dekleta, kjer se bodo lah-
ko pripravile na boljše življenje.
Nadaljevanju dela v tem misijonu
so bila namenjena sredstva, zbrana
v Novi Gorici. Postaviti namerava
“šolo za življenje”, da bi mlade in
zavržene, ki bi sicer bile brez pri-
hodnosti, učili dostojno živeti, ka-
ko vzgajati družino, učili materin-
stva, poklica, vsega potrebnega.
Veliko je zidal: bivališča ljudem in
skupne prostore. “To je misijonski
začetek: treba je imeti prostor, kjer
se ljudje zbirajo”. Za misijonarji
bodo vajeti poprijeli domači pokli-
ci, “to je zagon, ki ti daje, da gradiš
N za ljudi, za tiste, ki te bodo nasle-dili. Tega sem posebej vesel”. Zaz-namovali so ga lepota dežele in od-
prtost prebivalcev, uspehi in težave
pri delu, ki so ga vojne, bolezni in
tudi naravne preizkušnje večkrat
hudo preizkusile. Vzorniki so mu
bili veliki pionirji, Ignacij Knoble-
har, sv. Daniel Comboni in pa mi-
sijonar Ernest Saksida. Knoblehar
je veliki pionir ponil-
skih misijonov, začet-
nik civilizacijskih po-
stopkov ob Nilu, zato
“imamo Slovenci do-
movinsko pravico”. Ko
je neko delo lepo
načrtovano, zna pri-
sluhniti tudi slovenska vlada. P. Li-
sjak je zgradil kar tri ustanove z do-
tacijo slovenske vlade, ki ji je hva-
ležen. “Previdnost je naredila
čudeže po vaši zaslugi. Vedno sem
se čutil sin domovine, ki je veliko-
dušna in me spremlja”.
Pomembno je biti vedno za člove-
ka, približati se človeku, “ne smeš
se sramovati jesti tudi s prsti”. Po-
tem začneš delati z njimi. “Ko so
sami soudeleženi pri projektu, po-
stane ta del njih samih. To bodo
cenili”. V Afriki je pomembno tudi
praznovati. Pri nas je čas denar, “za
Afriko je čas življenje. Duška moraš
dati tudi življenju. Ni samo laufan-
je, kopičenje in nabiranje! Mora-
mo se ustaviti, se usesti in si kaj le-
pega povedati”. Mi pozabljamo, da
se moramo usesti. “Druženje je
najbolj pomembno. Znajo živeti z
malim in so veliko bolj veseli, kot
če bi bili bogati”.
Maša je “kulturni, civilizacijski do-
godek”. Evangelij je po meri člo-
veka, “čutijo se nagovorjene, to je
nagovor Boga za človeka”. Ti ljudje
imajo doma paradiž. Naučimo jih
delati! Pomagajmo jim doma, se-
zidajmo jim šole, “to so svetišča.
Moj princip je: ena cerkev in dve
osnovni šoli”.
Lisjak se je znašel tudi v vrtincu
ruandskega genocida, že so ga raz-
glasili za mrtvega... Na lastne oči
je videl Kajna in Abela, v tem do-
godku “bral tudi slovensko zgodo-
vino”. Danes, hvala Bogu,
razčiščujemo, ker “vidimo, da bo
to vsem koristilo, da bomo lažje
gradili prihodnost, ko bomo
prečistili našo preteklost”.
Slovensko misijonsko središče, ki
koordinira delo 60 misijonarjev in
2,5 milijona evrov letne pomoči,
ima številke, ki ga uvrščajo v sam
svetovni vrh. Stane Kerin, ki ga vo-
di deset let, je povedal, da Slovence
spodbuja k velikodušnosti tudi tra-
dicija, zavest o velikih možeh v
preteklosti, o Knobleharju, Baragi
in drugih. “Ponosem sem, da sem
Slovenec in da je v Sloveniji toliko
dobrih ljudi, ki razumejo stisko
drugih ljudi, ki z veseljem odprejo
srce in roke in pomagajo našim
misijonarjem. Vedo, da so oni tam,
kjer prihajajo v stik z najtežjimi sti-
skami, tam, kamor ne hodijo ne
gospodarstveniki ne politiki ne
humanitarne organizacije, na kon-
cu slabih, uničenih in blatnih cest.
Skušajo priti do vsakega človeka”.
Odločitev za to, da greš v misijone,
“ni odločitev za 14 dni ali nekaj let,
ampak življenjska
odločitev”. Misijonar-
ji nagovarjajo ljudi
zaradi svojega dela in
odnosa do ljudi. Po-
magajo jim najti pot
iz težkih situacij, pot
k dostojanstvu. V
Evropi danes “pre-
večkrat povozimo
človeka in njegovo
dostojanstvo. Bojim
se, da je naša civiliza-
cija v zatonu, ker iz-
gublja čut za
človeka. To se v
Afriki še ne do-
gaja: tam je člo-
vek v ospredju”.
O Lisjaku je Ke-
rin povedal, da
je močno za-
gnan, vidi stva-
ri, ki jih je treba
narediti, in se z
vsemi svojimi
sposobnostmi
tudi usmeri v
to.
Neumorna delavka Koprske kari-
tas Jožica Ličen je poudarila, da je
Lisjak vedno delal, kolikor je zmo-
gel, “ker je vedel, zakaj dela”. Zanj
so sprožili nabirko, veliko ljudi je
želelo pomagati, nabrali so 11 kon-
tejnerjev (vsak je tehtal 20 ton!)
najrazličnejšega blaga... Trkal je
“in vedno se je odprlo”. Potreboval
je tudi ljudi... in našel sodelavce.
Ga. Jožica je videla ne le misijonar-
jevo vero in gradnje, ampak
doživela tudi njegova “čisto člo-
veška čustva”.
O medijski podpori je spregovoril
naš urednik Jurij Paljk. “Treba je
širiti dobro in lepo”! Danilo nadal-
juje “izročilo našega otroštva, ko
smo živeli v večji siromašnosti,
smo pa imeli dosti več solidarno-
sti”. Naša povezava z njim je tako
močna, da redno zbiramo darove
zanj in vsak centezim gre v njegove
roke. “Ogledalo nam postavlja, ko
opozarja, da imamo pri nas ve-
ličastne pogrebe, medtem ko se
krstov ne veselimo”.
Udeleženci večera so lahko videli
na platnu nekaj odlomkov iz filma
o Lisjakovem delu, ki ga je leta
2002 posnel Jože Možina, na kon-
cu pa še krajši film, ki ga je pred le-
tom dni posnel v Lisjakovem mi-
sijonu v Ugandi Ivo Saksida. Kot je
sam povedal, je v kamero ujel
ogromno veselih trenutkov. “Ljud-
je se znajo veseliti malenkosti in
praznovanj, kakršnih mi ne pre-
moremo več”.
In vendar Danilo Lisjak ne izgublja
upanja: “Bog bo tudi nam odprl
pot, če jo bomo skupaj gradili. Če
ne bomo pozabili na to, kar je naj-
bolj nebogljeno v tem svetu, bomo
imeli tudi sami malo žegna”. Kdor
pomaga, ima kulturo srca, bo imel
pravi pristop. Če imaš čuteče srce,
te pomanjkanje ne bo ogrožalo.
“Ogrožal te bo sosed, ki je lačen in
si zanj odgovoren”. Globalizacija
je, “da je otrok v Afriki del tvoje
družine... Postajati moramo odgo-
vorni za svojo hišo in za hišo pri
sosedu, ki ne sme goreti. “Dobrota
se vedno obrestuje”! / DD
Valentin Inzko, Janko Zerzer, Nužej Tolmajer in Marko Tavčar
J. Paljk, J. Ličen, D. Lisjak in P. Abram. Desno S. Kerin
Kristjani in družba27. oktobra 20164
  “Velik domoljub, vrl duhovnik in pravi pastir ljudstva”
Podgorski spomini na gospoda
Stanka Staniča
PRIČEVANJE 
  o obujam spomine na
podgorske župnike iz časa
svojega otroštva in svoje
mladosti, se mi lik gospoda Stan-
ka Staniča kar sam pojavi
pred očmi kot osamljen kip
med drugimi manjšimi ali
kot veliko drevo, ki sameva
v daljavi.
Župnikoval je v Podgori v
najhujših časih zadnjih
dveh stoletij, pomislimo le
na grozljiv umor Lojzeta Bra-
tuža, na trdo roko, ki je pe-
stila vse naše slovenske orga-
nizacije, slovenske družine,
celo slovensko Cerkev, po-
mislimo na prihod nemških
okupacijskih sil, na nastanek
partizanstva. O tem podgor-
skem župniku je bilo sicer že
veliko napisanega in pove-
danega, vseeno pa mislim,
da spomini osemletnega
“mulca” lahko k temu še
vedno kaj dodajo in pripo-
morejo k boljšemu pozna-
vanju tega velikega domol-
juba, vrlega duhovnika in
pravega pastirja ljudstva.
Moji spomini na gospoda
Staniča se največkrat boleče
prepletajo z drugimi, ki segajo v
medvojni čas in v tisto vas pod
Kalvarijo. Pobrskal bom torej po
še skritih kotičkih “svoje skrinji-
ce” in privlekel na dan čisto oseb-
ne dogodke, ki pa so med sestav-
nimi deli mojega otroštva in so
morda zanimivi za kakega bralca
ali redkega slovenskega Podgorca.
Kako dragocen je vsak spomin, v
njem se hrani celo naše življenje!
Že Platon in pozneje Seneka sta
znala povedati, da je spomin po-
leg razuma sestavni del človeške
duše, ki poveljuje samemu telesu,
in je kakor dragocena skrinjica, v
kateri se hranijo delci našega
življenja.
Podgorska zgodovina je zame še
kako vredna spomina in govori o
tem, kako je bil podgorski človek
zasidran v takratnem času in pro-
storu. Žal tudi tokrat govorimo o
časih, ki jih ni več. Podgora je bila
v tistih letih najbolj razvito in
močno industrijsko središče, ki je
preživljalo nekaj tisoč delavcev in
delavk - pretežno Slovencev - iz
same vasi, iz mesta ter bližnje in
tudi daljne okolice, z vsemi social-
nimi in pozneje tudi političnimi
problemi, ki se pojavljajo v takih
okoliščinah. Njeno prebivalstvo
je bilo za več kot 60% slovensko,
ostalo je bilo furlansko in italijan-
sko govoreče, in zaradi močne
slovenske prisotnosti podvrženo
hudi italijanizaciji. Z letom 1943
pa je postalo ploden teren za na-
stanek in utrditev partizanstva.
Številni Podgorci so šli ali so jih
peljali v partizane, veliko teh je
padlo, med temi tudi moj stric
Mirko, ubit med nemškim napa-
dom na Cerkno; veliko jih je bilo
interniranih v nemških tabo-
riščih. Pravili so, da najmlajši ali
eden med najmlajšimi interni-
ranci v taborišču Dachau je bil
Podgorec in jaz sem tega fanta
poznal. V vasi so bili, razen dela
italijansko govorečih, vsi bolj ali
manj naklonjeni narodnoosvo-
bodilnemu gibanju, ki je bilo v
Podgori samo slovensko.
V ulici svetega Justa, kjer smo sta-
novali, blizu farovža, je živela sa-
mo ena italijanska družina, ki pa
je z nami občevala v slovenščini;
ena ali dve sta bili mešani, ostale
pa slovenske. Doma pri nas je
“nono” Dreja večkrat uporabljal
K furlanščino, predvsem z nono Er-nešto. Kdaj pa kdaj je bilo mednjima slišati tudi nemško šepe-
tanje.
Zadnji strežnik g. Staniča v Pod-
gori
V naši hiši smo imeli fotografijo,
v formatu razglednice, Lojzeta
Bratuža, ki jo še hranim. O njem
mi je oče veliko govoril, bil je
namreč član podgorskega cerkve-
nega zbora, ki ga je vodil prav Loj-
ze Bratuž. Ne vem, ali je bil tudi
on na koru pri tisti maši na dan
sv. Štefana. Spo-
minjam se itali-
janske osnovne
šole in popoldan-
skega verouka, ki
ga je vodil gospod
Stanko Stanič po
slovensko v žup-
nijski dvorani. V
isti dvorani se je
nastanila že proti
koncu leta 1943
nemška vojaška
posadka in zato
nas je gospod Sta-
nič za uro verouka
peljal kar v svojo
pisarno.
Podnevi Nemci,
ponoči pa partiza-
ni: nam mulcem
se je to zdelo zani-
mivo. Psi so vso noč lajali, tudi mi
smo imeli pri hiši psa, ime mu je
bilo Raf, tvegano in nevarno ime,
ker so ga sestavljale začetnice an-
gleškega kraljevskega letalstva. Ko
so bili blizu nas nemški vojaki, ni-
smo smeli klicati psa. Raf je
preživel konec vojne, druge pse
pa so morali gospodarji ubiti, ker
so ponoči z lajanjem opozarjali
nemško stražo na prisotnost ali
vsaj bližino partizanov. Tak je bil
ukaz.
Dobro se spominjam nekega
nemškega oficirja, ki je v podgor-
ski cerkvi velikokrat igral na orgle
in tudi pel solo, a potreboval je
nekoga, ki bi mu “gonil” meh, za-
to je prihajal domov k nam in me
peljal na kor in tam igral in pre-
peval, največkrat Haydnov spev
Hvala večnemu Bogu, seveda v
nemščini, jaz pa sem se sklanjal
in obešal na ročaj meha.
Nekaj deset metrov po zadnji hiši
na poti na Kalvarijo, ob potoku
Stoprci, koder še danes vozi široka
steza v kaverno, v katero smo se
zatekali vsakokrat, ko je zatulil
alarm zaradi bližajočih se ame-
riških letal, so se nemški vojaki
vadili v streljanju z mausercami-
nemškimi puškami; mi mulci
smo bili vedno tam ter radoved-
no in po otročje pač gledali
tiste nemške puške, pištole
in mitraljeze. Nekaj let po
vojni so notranjost kaverne
za silo uredili in na prostoru
pred njo je bila po zaslugi ta-
kratnega podgorskega žup-
nika Bernarda Špacapana
zgrajena lepa kapelica, po-
svečena Materi Božji (na sli-
ki) . Med alarmom sva z ma-
mo raje šla plezaje kar viso-
ko nad kaverno in od tam
gledala, kako so padale
bombe na železniški most
Južne postaje in še dalje na
mirensko letališče.
G. Stanič je bil strog gospod
in vedno resen (vsaj meni se
je tako zdelo). Spominjam
se ga v talarju ali v dolgem
suknjiču. Nikoli se ni pri-
druževal nam strahopet-
cem, ko smo se med alar-
mom zatekali v kaverno ali
na Kalvarijo. On, moj oče in
še kak drug možakar so se
takrat raje sprehajali po bri-
tofu, tudi pred nemško postojan-
ko, ko so bombe padale južno na
železniški most ali bolj proti seve-
rovzhodu, na solkanski most. K
njemu je večkrat prihajal neki
drug gospod močne postave. Poz-
neje sem izvedel, da je bil to Vin-
ko Vodopivec. Večkrat sem ga vi-
del, ko je govoril z nemškimi vo-
jaki. Med nekim veroučnim pou-
kom (kdaj, se ne spomnim) nam
je gospod Stanič razlagal, da Bog
je duh in ga zato ne moremo vi-
deti. “Jaz pa ga vidim, gospod-
nunc”, sem dejal in pokazal na
razpelo, ki je viselo na steni. “A to
ni pravi Bog, to je leseni Bog in
tega Boga sem jaz naredil”, je od-
govoril gospod Stanič.
Frača ali fjonda je bila za nas, ali
vsaj zame, vsakdanja igrača. Po
Kalvariji in po “pikolitu” sem ho-
dil zasledovat ptice in jih z njo
strašil; brez nje nisem šel nika-
mor, razen v cerkev ali v mesto,
ko sta me oče ali mama peljala,
seveda peš. Nekega dne se je zgo-
dilo, da je lep okrogel kamenček
z moje frače zadel ravno okno
spodnjega prostora ali kleti žup-
nišča, kjer je zbor navadno imel
pevske vaje; šipa se je seveda ra-
zletela na tisoč koščkov. Jaz in še
drug prijatelj (morda je bil to Ivo
Bolčina) sva zbežala in se skrila.
Po nekaj dneh, proti večeru je bi-
lo, vstopi gospod Stanko k nam v
hišo in reče moji mami: “Pavla,
tega pobalina moraš boljše vzga-
jati, če ne iz njega ne bo nič”.
Nedelja popoldan, pom-
ladanski ali poletni čas. Po
“žegnu”, t. j. popoldanski
molitvi, se je gospod Sta-
nič večkrat zadrževal s
starši in z nami v cerkvi ter
se razgovarjal o našem
znanju nauka: on je stal
pred oltarjem, obrnjen
proti nam mulcem, ki
smo se kopičili vsi v prvih
klopeh. Pritoževal se je s
starši, ki so sedeli za nami,
da neradi beremo kateki-
zem. Da bi dokazal to trdi-
tev, pokliče kar ven pred oltar...
mene in začne postavljati eno
vprašanje za drugim o Božjih za-
povedih. Nisem odgovoril. Skoraj
slabo mi je bilo; na vprašanja ni-
sem odgovoril, ker nisem znal. Vi-
dite, tako znajo nauk vaši otroci.
Doma sem se pred starši opra-
vičeval, češ da sem se tako zbal,
da mi je zmanjkalo besed.
Tisto pomladno nedeljo ob 7. zju-
traj smo čakali gospoda Staniča za
jutranjo mašo. Njegova sestra Zor-
ka je že sedela v prvi ali drugi klo-
pi na ženski strani, v zakristiji sem
bil od strežnikov samo jaz že
oblečen v strežniške “paramen-
te”, pa Toni mežnar (tako smo ga
vsi imenovali in jaz sem mislil, da
je mežnar njegov priimek) in ne-
kaj drugih možakarjev, ki so pri-
hajali k maši v zakristijo, samo da
bi med pridigo šli ven skozi stran-
ska vrata, ne da bi jih kdo opazil,
in si zunaj prižgali cigareto. Dolgo
smo čakali, se vprašujoče ozirali
na gospo Zorko in od nje pričako-
vali kak odgovor
na naše neme po-
glede, a gospoda
župnika ni bilo od
nikoder, ona pa je
nemo zrla predse.
Tisto nedeljo v
Podgori ni bilo
maše. Komaj po
vojni so v vasi go-
vorili, da je neki
partizan, Podgo-
rec, gospoda Stan-
ka pravočasno ob-
vestil, da je bilo tu-
di njegovo ime na
seznamu tistih, ki
so jih partizani
mislili ugrabiti in
odpeljati, zato naj
čim prej zbeži.
Gospod Stanič je
bil vplivna osebnost med goriški-
mi Slovenci, v Podgori so ga
spoštovali tudi Italijani. Svaril je
vernike, da partizane, naše ljudi,
vodijo komunisti in tisti, ki so bili
šolani v Moskvi. Res, po zidovih
podgorske predilnice si lahko naj-
pogosteje bral povsem ruska ge-
sla, kot “živela Rusija, živel Stalin”,
in komaj nato ostala.
K njemu so prihajali na obisk brat
Viktor, tudi sam duhovnik, Vinko
Vodopivec, morda tudi Alojz No-
vak in Filip Terčelj, ki se je komaj
vrnil iz taborišča v Gonarsu, ter
še drugi gospodje duhovniki, pa
tudi civilno oblečeni iz mesta. Po
odhodu gospoda Staniča je prišel
v Podgoro župnikovat gospod
Ivan Reščič. Nekaj časa po koncu
vojne se je gospod Stanič vrnil na
Goriško, a ne v Podgoro, temveč
v Štandrež.
Zadnjič sem ga videl in z njim na
kratko govoril okrog leta 1952 v
Marijinem domu na Placuti, ver-
jetno je bil to pevski nastop. Pod-
gorski župnik Bernard Špacapan
je na prireditev peljal Iva in mene;
ko nas je gospod Stanič zagledal -
bili smo v zgornjih prostorih do-
ma -, se nam je približal in takole
pozdravil: “To sta dva mlada Pod-
gorca”.
Ko danes obujam te spomine, se
mi pojavlja v mislih tragična uso-
da, ki je doletela podsabotinskega
župnika Alojzija Obita - zanjo sem
izvedel veliko let pozneje -, ali pa
tista cerkniških duhovnikov, žup-
nika Lada Piščanca in njegovega
kaplana Slugo. Bernard Špacapan
in Lado Piščanc sta bila skupaj v
semenišču in mislim, da sta isto
leto pela novo mašo. Še danes
hranim zvezek Piščančevih Pesmi
zelene pomladi, ki mi ga je po-
daril gospod Špacapan.
In kaj naj povemo o gospodu
Filipu Terčelju? Tudi Staniču bi
se isto pripetilo, ko ne bi pra-
vočasno zbežal. Zakaj so parti-
zani preganjali in celo ubijali
svoje ljudi, zavedne slovenske
duhovnike? So bili oni res “so-
vražniki ljudstva”, ko pa so
živeli in delali samo v prid svo-
jemu ljudstvu?
Prve dni maja leta 1945 je nas
vse zajel val prazničnega vesel-
ja zaradi konca vojne. Na šte-
vilnih oknih - tudi na zvoniku
podgorske cerkve - so plapolale
slovenske zastave z rdečo zvez-
do; na nekaterih oknih samo
rdeče s srpom in kladivom, tu-
kaj stanujejo imenitni partiza-
ni, sem si mislil. Na južnem de-
lu Podgore, v “Koncu” in v
“Grapatah”, je bilo videti tudi
nekaj italijanskih zastav z zvez-
do. Fantiči od osmih let dalje smo
nosili na glavi majhne titovke, ki
jih je pripravljala neka šivilja z bri-
tofa, ali pa na jopiču kovinasto
rdečo zvezdo. Jaz se nisem zado-
voljil z zvezdo, hotel sem srp in
kladivo, ker se mi je to zdelo ime-
nitnejše in me je delalo bolj
“važnega”. Otroška zagnanost. V
petdesetih letih sem v Katoliškem
glasu bral članek, ki ga je napisal
gospod Kazimir Humar. Članek
je nosil naslov: Kajn, kje je tvoj
brat Abel? Takrat so se mi oči do-
končno odprle.
Karlo Bresciani
Misijonska nedelja in predstavitev veroučnih
skupin
Želja po spoznavanju Jezusa in bližnjega ter gojenje prijateljstva,
miru in spoštovanja sestavljata rdečo nit številnih misli in želja,
ki so jih otroci izrekli med predstavitvijo veroučnih skupin treh
župnij v sovodenjski občini. Otrok in staršev je bilo zares veliko,
tako da je bila sovodenjska cerkev polna skoraj kot ob
pomembnih cerkvenih praznikih. Bogoslužje sta popestrili
otroško petje pod vodstvom Damijane Čevdek Jug in Tine Balta
ter sodelovanje mladih pri branju beril in prošenj.
Župnik msgr. Renato Podbersič, ki je vodil sveto mašo v
sovodenjski župnijski cerkvi sv. Martina škofa, je v pridigi razložil
pomen misijona in vlogo misijonarjev pri oznanjevanju
evangelija v daljnih deželah. Poudaril je, da tako kot oni moramo
tudi mi imeti odprto srce do naših bližnjih in ne držati skrito
veselo novico v predalih našega srca.
Predstavitev treh starostnih skupin je bila na vrsti pred
blagoslovom. Najprej se je predstavila skupina, ki se skupaj z
veroučiteljicama Mojco Terčič in Lucijo Ciglič pripravlja na
zakrament svete spovedi. Sledila je skupina, ki je z veroučiteljico
Moniko Quaggiato začela pripravo na prvo sveto obhajilo.
Predstavitev se je končala s skupino otrok, ki so meseca maja
prejeli prvo sveto obhajilo in nadaljujejo verouk z veroučiteljico
Vereno Čevdek. Vsak je povedal svoje ime in prebral misel
oziroma željo za letošnje veroučno leto. Doživeto in lepo
obiskano misijonsko nedeljo je še dodatno obogatilo prijetno
družabno srečanje pred sovodenjsko cerkvijo. / Julijan Čavdek
Sovodnje
Kristjani in družba 27. oktobra 2016 5
  četrtek, 13. oktobra 2016, je
izšla poslanica papeža Frančiška
za 103. svetovni dan migrantov
in beguncev, ki ga bomo obhajali 15.
januarja 2017. Dokument nosi naslov
Mladoletni migranti, ranljivi in brez
glasu. V ospredje postavlja
problematiko otrok in
mladostnikov migrantov, ki so
nezaščiteni v trojnem
pomenu: kot mladoletniki, kot
tujci in kot nemočni, ker so iz
različnih razlogov prisiljeni
živeti daleč od svoje domovine
in ločeni od družinskih vezi,
opozori papež na začetku
poslanice.
Najranljivejša skupina
Migracija danes ni pojav,
omejen samo na nekatere dele
planeta, ampak se dotika vseh
celin ter vedno bolj postaja
“svetovno vprašanje”. Prav
tako ne gre samo za osebe, ki
iščejo dostojno delo in boljše
življenjske pogoje, ampak tudi
za moške in ženske, ostarele in
otroke, ki so “prisiljeni zapustiti svoje
domove, da bi se rešili in drugje našli
mir in varnost”. Na prvem mestu so
ravno mladoletne osebe, ki plačajo
visoko ceno emigracije, ki jo skoraj
vedno povzročajo “nasilje, revščina in
okoljske razmere”. Papež opozori na
trgovino z otroki, izkoriščanje in
zlorabe mladoletnikov ter na splošno
kršenje njihovih pravic do otroštva, ki
so jim zagotovljene z mednarodno
Konvencijo o otrokovih pravicah.
Med migranti predstavljajo otroci
“najranljivejšo skupino, saj so nevidni
in brez glasu”: nimajo dokumentov in
tako ostanejo skriti pred svetom;
odsotnost odraslih, ki bi jih spremljali,
jim onemogoča, da bi se slišal njihov
glas. Mladoletni migranti tako z
lahkoto “končajo na najnižjih ravneh
človeške degradacije, kjer nezakonitost
in nasilje uničita prihodnost
premnogih nedolžnih, medtem ko je
mrežo zlorab mladoletnih
oseb težko raztrgati”.
Migracija kot znamenje
časov
Papež poda nekaj
konkretnih smernic, kako se
spoprijeti s takšnimi
razmerami. Najprej se je
treba zavedati, da migracijski
pojav ni iztrgan iz zgodovine
zveličanja, ampak je njen del.
Predstavlja “znamenje časov”, ki govori
o previdnostnem delovanju Boga v
zgodovini in človeški skupnosti v luči
univerzalnega občestva. Cerkev zato
spodbuja, naj se prepozna Božji načrt
tudi v tem pojavu, z gotovim
prepričanjem, da “nihče ni tujec v
krščanski skupnosti, ki obsega vsak
narod, raso, ljudstvo in jezik. Vsak je
dragocen, osebe so pomembnejše od
stvari in vrednost vsake ustanove se
meri v načinu, kako ravna z življenjem
in dostojanstvom človeka, predvsem v
najranljivejših pogojih, kot je to v
primeru mladoletnih migrantov”.
Usmeriti se je treba na “zaščito,
integracijo in trajne rešitve”, poudarja
papež. Mladoletnim migrantom je
treba zagotoviti “varstvo in zaščito”,
kajti ti fantje in dekleta pogosto
končajo na ulici, prepuščeni so samim
sebi, postanejo žrtve izkoriščevalcev
brez vesti, ki jih spremenijo v predmet
fizičnega, moralnega in spolnega
nasilja. Sveti oče opozarja, da je meja
med migracijo in trgovanjem z ljudmi
pogosto zelo tanka. Med različnimi
dejavniki, ki povzročajo ranljivost
migrantov, še posebej mladoletnih,
papež izpostavi tudi povpraševanje in
ga opredeli kot najmočnejši faktor
izkoriščanja in zlorab
otrok.
Nujno je, da
imigranti, ravno v
dobro svojih otrok,
vedno tesneje
sodelujejo s
skupnostjo, ki jih
sprejema. Frančišek
spomni na mnoge
cerkvene in civilne
ustanove, ki za zaščito
mladoletnikov
naredijo veliko.
Pomembno je, da
prihaja do vedno bolj
učinkovitega in
vključevalnega
sodelovanja, ki sloni
na izmenjavi
informacij in prav tako na okrepitvi
mrež, ki omogočajo pravočasno in
razvejeno posredovanje.
Integracija otrok in mladih migrantov
Na drugem mestu papež Frančišek
poudarja, da si je treba prizadevati za
“integracijo otrok in mladih
migrantov”. Ti so namreč v vsem
odvisni od odraslih, pri čemer sveti oče
opozarja, da pomanjkanje finančnih
virov pogosto preprečuje sprejetje
ustreznih politik na področju
sprejemanja, pomoči in vključevanja.
Namesto da bi se pospeševalo
družbeno vključevanje mladoletnih
migrantov ali pa varno vračanje v
njihovo domovino, se usmerja samo v
preprečevanje njihovega vstopa, s
čimer pa se podpira zatekanje k
ilegalnim mrežam.
Položaj mladoletnih migrantov je še
slabši, kadar se znajdejo v prekrških ali
so vpleteni v organiziran kriminal.
Prav tako je temeljno, da se sprejmejo
ustrezni narodni postopki in načrti za
sporazumno sodelovanje med
državami izvora in državami, ki
migrante sprejmejo, da bi se tako
odstranili vzroki za prisiljeno
emigracijo mladoletnikov.
Sprejeti trajne rešitve
Na tretjem mestu papež poziva k
sprejetju “trajnih rešitev”. Med razlogi
za problem mladoletnih migrantov
navede vojne, kršenje človekovih
pravic, korupcijo, revščino, naravno
neravnovesje in naravne nesreče. S
temi vzroki se je treba spoprijeti v
državah izvora. Vsa mednarodna
skupnost se mora zavzeti za razrešitev
konfliktov in zaustavitev nasilja, ki
osebe silijo v beg. Zastaviti je treba
dolgoročni načrt, pripraviti ustrezne
programe za območja, kjer prihaja do
največjih krivic in nestabilnosti.
Papež ob koncu poslanice nameni
besede še osebam, ki spremljajo otroke
in mladostnike po poteh emigracije.
Opogumi jih, naj se ne utrudijo
pogumno živeti pričevanje o
evangeliju, ki jih poziva, da v
najmanjših in najranljivejših sprejmejo
Gospoda Jezusa.
V
Papeževa poslanica za svetovni dan migrantov in beguncev 2017
Mladoletni migranti, 
ranljivi in brez glasu
Goriška27. oktobra 20166
Sv. Ivan v Gorici / Občni zbor SZSO
Člani deželnega vodstva Slovenske zamejske skavtske organizacije
so imeli 23. oktobra v Gorici redni občni zbor. V cerkvi sv. Ivana so
se zjutraj udeležili nedeljske svete maše, ki je za skupnost
Slovenskega pastoralnega središča pomenila tudi uvod v novo
katehetsko leto: s katehistinjami so se namreč lepo predstavili mladi
iz različnih skupin “veroukarjev”, ki so med drugim vse navzoče
prosili, naj molijo zanje. Župnik Marijan Markežič je pri obredu
blagoslovil skavtska znamenja. Deželni voditelji iz Tržaške in Goriške
so nato v bližnjih prostorih skupaj kosili, v prvih popoldanskih urah
pa jim je spregovoril znani teolog, filozof in bloger, klaretinec Brane
Cestnik, tudi sam skavt. Kot je za radio Trst A povedal deželni
načelnik Peter Špacapan, je članov SZSO okrog 300, hujši upad pa
doživljajo v vrstah voditeljev, ki zaradi visokošolskega študija ali
službe v številnih primerih zapuščajo svoje domove in torej tudi
udejstvovanje v vzgojni organizaciji.
Čezmejni “Kaiser Karl festival”
Od srede oktobra do srede novembra prireja Primorsko orgelsko
društvo pet koncertov, t. i. Čezmejni festival, posvečen blaženemu
cesarju Karlu za mir med narodi. V sredo, 26. oktobra, je v goriški
stolnici igrala slovenska organistka Nina Frank. V petek, 4. novembra,
bo ob 20.30 v cerkvi sv. Leopolda v Krminu recital francoske
organistke Aurore Baaal. V sredo, 9. novembra, ob 20. uri bo na
Mirenskem Gradu koncert italijanskih glasbenikov, harfistke Patrizie
Tassini in flavtista Giorgia Marcossija. 16. novembra ob 20.30 bo v
župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi igral organist Lorenzo Ghielmi.
Vabljeni!
Dekanija Štandrež / Zimski urnik prazničnih
bogoslužij
Sobota: Gorica-Marijine sestre 17.15, Jazbine/sv. Subida 17.45,
Gabrje pri Vipavi 18.00, Pevma/Štmaver 19.00, Štandrež 19.00.
Nedelja: Gorica-Šolske sestre 8.00, Rupa/Peč 8.45, Jamlje 9.00,
Pevma/Štmaver 9.00, Podgora 9.00, Doberdob 10.00, Gorica-sv.
Ivan 10.00, Sovodnje ob Soči 10.00, Štandrež 10.00, Števerjan
11.15, Vrh Sv. Mihaela 11.30, Gorica-sv. Ignacij 18.00.
Turizem: milijon evrov za oglaševanja
letališča v Ronkah
Deželna vlada je dodelila milijon evrov za promocijo letališča v
Ronkah. Pomoč bo služila za oglaševalno akcijo, ki bo potekala v
več mestih, zlasti tistih, ki so letalsko povezana z letališčem Furlanije
Julijske krajine bodisi posredno bodisi s prestopanji. “S tem bomo
dodatno izpilili oglaševalno strategijo ustanove PromoTurismo Fvg”,
je pojasnila deželna odbornica za promet in infrastrukture
Mariagrazia Santoro. Pri tem je naštela pozitivne učinke preteklih
oglaševanj, ob pomoči katerih je v zadnjem letu število potnikov iz
Milana, Neaplja in Rima naraslo za nekaj odstotkov. Največji porast
so zabeležili pri letih iz italijanske prestolnice. / ARC/PV
Števerjanska sekcija SSk o ustavni reformi
Ustavne reforme, za katero bomo poklicani na glasovanje 4.
decembra letos, ne gre podpreti, ker slovenski narodni skupnosti ne
prinaša nobenih izboljšav, obratno, na novo zasnovana poslanska
zbornica in senat ne zagotavljata slovenske prisotnosti, ampak še
otežita to možnost. To je jasno stališče števerjanske sekcije
Slovenske skupnosti, ki je zasedala v ponedeljek, 10. oktobra.
Števerjanska sekcija SSk je tudi izrazila mnenje, naj se stranka čim
prej odločno opredeli za NE in na tak način pokaže lastnemu
volilnemu telesu in vsem pripadnikom slovenske narodne skupnosti
jasno stališče, ki je nujno potrebno ob tako pomembni volilni
preizkušnji. Zasedanje sekcije je uvedel predsednik Milko Di Battista,
nato sta o reformi spregovorila sekcijski tajnik Marjan Drufovka in
pokrajinski tajnik Julijan Čavdek. Iz razčlenjene in živahne razprave
je izšlo, da, čeprav je reforma obširna, so glavne točke na novo
zasnovana poslanska zbornica in senat ter nova opredelitev
pristojnosti med državo in deželo. Za poslansko zbornico in senat je
že znano, da je za Slovence nesprejemljivo dejstvo glede očitnega
poslabšanja oziroma izničenja možnosti izvolitve. Glede nove
razdelitve pristojnosti med državo in deželami pa je seveda jasno,
da gre to v prid državi in v škodo deželam. To pa je skrb vzbujajoče
in pri tem je še obremenilno dejstvo, da je reforma vsiljena, saj bi
take korenite spremembe potrebovale bistveno več časa. V zvezi s
tem imamo v deželi FJK kar nekaj izkušenj, ki se še najbolj kažejo
pri izvajanju zakona 26/2014 o reformi krajevnih uprav.
Zaskrbljenost vzbuja tudi sum, da bodo kmalu pod udarom tudi
dežele s posebnim statutom. V nadaljevanju zasedanja sekcije je
županja Franka Padovan seznanila prisotne s potekom upravnega
dela na občini. Povedala je, da ostaja še odprto vprašanje glede
odnosa do goriške medobčinske zveze, h kateri nista pristopili ne
Števerjan ne Sovodnje ob Soči. V tem smislu bi bilo še najbolj
koristno, da bi se obe slovenski občini dogovorili za skupno strategijo
nastopanja.
Razstava del Slavka Furlana v goriškem
Kulturnem domu
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava del slikarja
Slavka Furlana z naslovom Dela iz poznega obdobja; razstava spada
v projekt “Slavko Furlan - Pittur Vagante (1952-2007) ”. Furlan je
živel in ustvarjal v Šempetru pri Gorici kot slikar in grafični oblikovalec.
Njegovo sodelovanje s Primorskim dramskim gledališčem Nova
Gorica pomeni enega izmed vrhuncev oblikovanja gledaliških
plakatov v Sloveniji. Razstava, ki jo prirejajo Kulturni dom Gorica,
Kulturni dom Nova Gorica in Slovensko narodno gledališče Nova
Gorica, bo odprta do 5. novembra 2016 od ponedeljka do petka od
9. do 12. in od 16. do 18. ter v večernih urah med prireditvami.
Kratke
  O premalo poznanem rojaku
Andrej Vendramin se je
vrnil v rodni Štmaver
ŠTMAVER 
  ulturno društvo Sabotin
iz Štmavra je 16. oktobra
priredilo 27. jesenski po-
hod na Sabotin. V lepem jesen-
skem vremenu se ga je udeležilo
krepko čez sto ljudi, med njimi
veliko mladih in tudi otrok. Ne-
deljsko mašo je med razvalina-
mi cerkve sv. Valentina daroval
g. Marijan Markežič, s petjem jo
je popestril moški zbor Štmaver
pod vodstvom Nadje Kovic.
Praznično razpoloženje se je na-
daljevalo na sedežu društva v
Štmavru, kjer so nato domačini
prijazno pogostili udeležence.
Prav tam je na predvečer poho-
da potekalo prijetno kulturno
srečanje, ki ga je z dvema pesmi-
ma uvedel domači moški pev-
ski zbor, sklenil pa domači de-
kliški zborček ob kitarski sprem-
ljavi Petre Feri. Predsednik
društva Gabrijel Figelj je z zado-
voljstvom povedal, da se dela za
obnovo prostorov šole po
požaru bližajo koncu. Veliko je
bilo narejenega s prostovoljnim
delom članov: brez njih bi se
obnova ne končala. To so ljudje,
je dejal, “ki stojijo v ozadju in so
vedno pripravljeni priskočiti na
pomoč in dati vse od sebe ter
nameniti kakšno uro svojega
prostega časa društvu”. Izrecno
je omenil Jožefa Devinarja, ki je
vložil veliko truda in časa, za kar
si je na štmavrskem večeru tudi
prislužil topel aplavz.
Vsebinsko je večer močno zaz-
namoval lik enega izmed “slo-
venskih Schindlerjev”, učitelja
Andreja Vendramina (1891-
1978), rojenega v Štamvru, čigar
zgodba in usoda sta doslej
le malo poznani. Zgodovi-
nar Renato Podbersič je - v
pogovoru z domačinko
prof. Slavico Radinja - o
njem povedal veliko zani-
mivega, saj ga je v bistvu
prav on izbrskal iz pozabe.
In prepričan je, da je njego-
va zgodba “neverjetna, na-
ravnost filmska”! Vendra-
min je imel razgibano pot:
maturo na učiteljišču je
opravil nekaj dni pred začet-
kom prve svetovne vojne.
“Kljub vojni je bil učitelj”.
Po vojni se je oženil in imel tri
otroke. Bil je eden izmed 400
K
primorskih
učiteljev, ki jih je
italijanska šolska
oblast z dekre-
tom poslala v no-
tranjost Italije:
prestavili so ga v
kraj Nonantola
blizu Modene,
kjer je poučeval
od jeseni 1929 do
konca vojne
1945. “Bil je
izredno prilju-
bljen in spošto-
van”. Vsi so pa vedeli, je dejal
Podbersič, “da doma govorijo
čuden jezik, ki ga nihče ni razu-
mel”. Tisti “čudni jezik” je odi-
gral ključno vlogo med drugo
svetovno vojno, ko so v Villi
Emma, podeželski palači v
bližini vasi, namestili čez 70 ju-
dovskih otrok in mladostnikov
brez staršev, ki so v dveh skupi-
nah prišli z območja balkanskih
držav, ko so bežali pred nacisti.
Najmlajši je imel 6 let, najsta-
rejši 17. Pod vodstvom župnika
Arriga Beccarija, zdravnika Giu-
seppeja Morea-
lija in seveda
učitelja Andreja
Vendramina so
vaščani mlade
Jude skrivali,
zanje skrbeli,
jim nosili hrano
in naposled po-
magali zbežati v
Švico; tako so
jih rešili pred
nemškimi tabo-
rišči. Po vojni so
se razselili po
vsem svetu. O zgodbi že obsta-
jajo knjige in film, ki ga je po-
snel Rai, a Vendramina ni zra-
ven, ker se je takoj po vojni vrnil
na Goriško in se je za njim izgu-
bila vsaka sled. Tu ga je zavez-
niška vojaška uprava postavila
za učitelja v Podgoro; leta 1946
je šel v Solkan, kjer je še naprej
poučeval do upokojitve leta
1960 in tam tudi umrl. “Ni bil
človek, ki bi si znal peti hvalo,
ki bi hlepel po priznanjih; o svo-
ji zgodbi ni pripovedoval, razen
sorodnikom, ki še živijo v Sol-
kanu”.
Njegova zgodba je ostala zapi-
sana zlasti v njegovem sinu
Cvetku, ki je dolga leta prihajal
v Štmaver za praznik sv. Valen-
tina in je ponosen, da v njem
teče štmavrska kri. Večera, po-
svečenega njegovemu očetu, je
bil vesel in je po Renatu Podber-
siču tudi pozdravil udeležen-
ce.
Različni narodi imajo ra-
zlična imena za t. i. pravični-
ke, ne-Jude, ki so po vsej
Evropi nesebično reševali Ju-
de med drugo svetovno voj-
no, je poudaril Podbersič.
Vseh pravičnikov je 26.120 in
prihajajo iz 51 držav. “Ven-
dramin še ni pravičnik: za
njega poteka postopek”, ki
ponavadi traja 3 ali več let.
Novemu pravičniku posadijo
drevo v aleji pravičnikov v
spominskem parku Yad Va-
shem v Jeruzalemu, kjer ga
počastijo tudi na zunanji način.
Med pravičniki je 671 italijan-
skih državljanov in doslej osem
Slovencev. “Upam, da se jim bo-
sta v zelo kratkem času pri-
družila še dva Slovenca, Andrej
Vendramin in Ciril Kotnik”. Za-
nimivo je, da Solkan že ima eno
pravičnico (to je tudi prav Slo-
venka na judovskem sezna-
mu!), Zoro Piculin, rojeno leta
1911. Drugi “slovenski Schin-
dlerji” so Ivan in Ljubica
Župančič, Ivan Breskvar, Andrej
Tumpej, Uroš Žun in Martina
Levec Markovič.
Na Slovenskem se za zgodbo o
Andreju Vendraminu dolgo ni
nihče zanimal. Šele nekdanji
solkanski župnik Vinko Paljk, ki
ga je dobro poznal, jo je omenil
Podbersiču, ki je po različnih ar-
hivih in drugih virih zbral ter še
zbira mozaične kamenčke. Ko
je zgodba prišla na dan pred 3-
4 leti, so jo povzeli vsi slovenski
časopisi. Spoznali so jo tudi v
Ljubljani in so jo lani že uvrstili
v knjigo, ki govori o osmih
slovenskih pravičnikih.
Vendramin je bil ponosen
Slovenec, a skromen člo-
vek, ki je ljubil svoj učitel-
jski poklic. Po vojni je živel
v osamljenosti, ni pisal
spominov, ni bil družbe-
no-politično aktiven. Zara-
di vsega tega je bil dolgo
pozabljen. “Goričani pa
smo lahko upravičeno po-
nosni, da je bil naš rojak”,
je zatrdil Podbersič, kajti -
kot pravi judovska mo-
drost - kdor je rešil eno
življenje, je rešil ves svet. / DD
več fotografij na www. noviglas. eu
  ezona 2016/2017 dekliške
vokalne skupine Bodeča
Neža se je začela z vso paro.
Zvrstilo se je že nekaj koncertov
in mnogo se jih še bo. Začelo se
je z intenzivnimi vajami v prvih
dneh septembra. Že takrat je
dišalo po Božiču, saj se je Bodeča
Neža takoj lotila svojega jesen-
sko-zimskega projekta – sneman-
ja svoje četrte zgoščenke, ki bo
posvečena božičnim skladbam.
Dekleta so še posebej ponosna,
da bo častna gostja pri snemanju
CD-ja tudi znana mezzosoprani-
stka Bernarda Fink.
Božične melodije so spremljale
pripravo na druge pomembne
koncerte, ki jih je imel zbor ob
začetku sezone. 26. septembra se
je zbor v okviru cikla koncertov
Glasbeni september predstavil v
tržaški stolnici svetega Justa z
S
opusom hvalnic materi vseh
mater, Mariji. Na orgle je zbor
spremljal tamkajšnji organist Ro-
berto Brisotto. Vabilo zamejske-
mu zboru na cikel koncertov vo-
kalne in intrumentalne glasbe
Glasbeni september (Settembre
musicale) je bilo pomembno
priznanje in dosežek: tudi itali-
janski zborovski svet se namreč
vedno bolj odpira slovenskemu
in mu želi prisluhniti. Uspešen
koncert DVS Bodeča Neža je nav-
dušena in številna publika na-
gradila z dolgim aplavzom.
Naslednji izziv letošnjega ustvar-
jalnega leta bo gostovanje pri
zboru Cor de Orfeo de Catala, ki
je bil gost Bodeče Neže v prejšnji
sezoni. Pevke se ta teden odpra-
vljajo v Barcelono, kjer se bodo
predstavile publiki s tremi kon-
certi: prvi bo v Convent de les
Amas, drugi v znani dvorani Or-
feo Catala Palau de la Musica,
tretji pa v Alcoverju. Dekliška
zbora bosta predstavila dela raz-
nih klasičnih in sodobnih avtor-
jev (Donati, Kocsar, Biebl, Casals,
Vila i Casanas, Durufle', Miski-
nis), Bodeča Neža pa se bo še po-
sebej poklonila slovenskim skla-
dateljem (Lebič, Merku', Čopi).
Dekleta bodo poleg petja na
koncertih namenila tudi čas
druženju, primerjavi drugačnih
pogledov na glasbo, gotovo pa
tudi spoznavanju novih katalon-
skih in španskih besed.
ET
Projekti dekliške vokalne skupine Bodeča Neža
Začetek sezone s polno paro!
Goriška 27. oktobra 2016 7
17. Koroški kulturni dnevi na Primorskem / Srečanje glasbenih šol
Razveseljujoč nastop
mladih glasbenikov
  eževno oktobrsko popol-
dne v četrtek, 20. oktobra
2016, so v mali dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž v
Gorici z nešteto zvočnimi barva-
mi obarvali učenci različnih ra-
zredov Slovenske glasbene šole
dežele Koroške, Glasbene matice
Trst in Gorica ter Slovenskega cen-
tra za glasbeno vzgojo Emil Ko-
mel iz Gorice. Koroški kulturni
dnevi na Primorskem, ki so jih le-
tos 17. po vrsti priredile Zveza slo-
venske katoliške prosvete iz Gori-
ce, Slovenska prosveta iz Trsta in
Krščanska kulturna zveza iz Ce-
lovca, so kot po tradiciji postregli
tudi z očarljivimi zvoki velikih
glasbenikov iz raznih obdobij. Iz
svojih glasbil so jih izvabili nasto-
pajoči učenci. Teh je bilo šestnajst,
pet iz SCGV E. Komel, ki je bil so-
organizator srečanja (Athena Pi-
cech - klavir, Vida Boškin - flavta,
Antje Gruden - harmonika, Bar-
bara Devinar – violina in Lorenzo
Tomada iz razreda Sijavuša Gad-
jieva, ki je na klavir ponudil že
pravo “koncertno” poslastico), tri-
je iz SGŠ na Koroškem (Ana Mo-
schnitz - prečna flavta, Helena
D Gregorn – klavir, Jakob Slavkov -prečna flavta, s suvereno interpre-tacijo Fantazije G. Faureja; en
učenec je ostal doma zaradi
poškodbe), osem z Glasbene ma-
tice iz Trsta in Gorice (Gregor An-
toni - klavir, Milena Gergolet –
klavir, z odločnim izvajanjem
Scherza A. Diabellija, Zala Košiček
- klavir, Agatha Možina – klavir,
Ema Vitez in Lea Skočaj, duo flavt,
in Katarina Visintin – klavir).
Nastopi mladih glasbenikov, ki so
pokazali, kako obvladajo izbrane
instrumente in do kod že sega nji-
hovo znanje, so se končali z ra-
doživim, a obenem zelo discipli-
niranim petjem Mladinskega pev-
skega zbora Emil Komel. Pod na-
tančnim vodstvom Damijane
Čevdek Jug in ob klavirski sprem-
ljavi Elisabette Cavaleri so zapeli
dve znani ljudski narodni, Mlin v
priredbi Radovana Gobca in Čuk
se je oženil v priredbi Walterja Lo
Nigra, in pri tem izkazali vse svoje
veselje do petja.
Nastopajoče mlade glasbenike, ki
so bili hkrati tudi pozorni po-
slušalci, in občinstvo, ki je dobro
zasedlo malo dvorano KCLB, je
pozdravila ravnatejica SCGV E.
Komel Alessandra Schettino in
naglasila pomembnost teh gla-
sbenih stikov med našimi zamej-
skimi glasbenimi šolami.
V dvorani so bili navzoči koroški
gostje, ravnatelj koroške glasbene
šole Roman Verdel, tajnica iste
šole Sonja Kuchling, dr. Janko Zer-
zer, pedagog, jezikoslovec, zgodo-
vinar, dolgoletni predsednik, zdaj
častni predsednik Krščanske kul-
turne zveze in Nužej Tolmajer,
dolgoletni tajnik Krščanske kul-
turne zveze, zdaj predsednik Inšti-
tuta Urban Jarnik, pa tudi ravna-
telj GM Bogdan Kralj in predsed-
nica ZSKP Gorica Franka Padovan.
IK
Prva Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v šolskem letu 2016 /2017
Lepo je deliti skrivnost s prijatelji!
  o zapihajo prve mrzle sa-
pice in se topli sončni žar-
ki umaknejo sivim megli-
cam in dežnim kapljicam, se v
prijazno, toplo domačnost mla-
dinske sobe v Feiglovi knjižnici
na Verdijevem korzu 51/1 v Gori-
ci vrnejo Pravljične urice. Te že
kakšna tri desetletja razveseljujejo
otroke in jih vabijo v prostore
knjižnice, da bi spoznavali svet
knjige, ki je prav tako neizmeren
kot pravljični, in da bi postali
pridni bralci. Drobna in velika
K pravljična bitja iz slovenske insvetovne književnosti za otrokebodo najmlajši spoznali najprej
na štirih srečanjih, ki bodo v ok-
tobru in novembru. Po praz-
ničnih decembrskih dneh, v ka-
terih se vrsti že cel kup prireditev
tudi za male cicibane, se bodo uri-
ce spet oglasile v januarju 2017.
Na prvo Pravljično urico v le-
tošnjem šolskem letu, v ponedel-
jek, 10. oktobra 2016, je prišlo
nad 25 otrok, ki jih je nagovorila
knjižničarka Luisa. Večina je bila
Izidi volitev v štirih občinah FJK
Ronke in Neme imajo
novega župana
  okončni volilni izidi v
štirih občinah Furlanije
Julijske krajine, v kate-
rih so potekale županske volit-
ve, kažejo, da so novega župana
dobili le v Ronkah in v Nemah,
kjer zaradi manjšega števila pre-
bivalcev ni predviden drugi
krog. V Codroipu in v Tržiču,
kjer je število prebivalcev večje
od 15.000, pa bodo župana iz-
brali čez dva tedna, saj nihče od
kandidatov ni presegel polovice
glasov.
V največji občini, v kateri so bile
volitve, Tržiču, je Anna Maria
D Cisint ob podpori sedmih de-snosredinskih list, dobila 5.256glasov, kar je skoraj polovica
vseh preferenc (49,53%). V dru-
gem krogu se bo pomerila z do-
sedanjo županjo Silvio Altran, ki
je s koalicijo štirih levosredin-
skih list zbrala 3.612 oz. 34,04%
glasov. Ostali kandidatki Elisa-
betta Maccarini in Suzana Ku-
lier sta dosegli 11,21% oz.
5,22%.
Dosedanji župan Codroipa Fa-
bio Marchetti je ob podpori šti-
rih list (Forza Italia, Lega Nord,
Fratelli d'Italia in Viviamo Co-
Obvestila
SKD Hrast iz Doberdoba organizira
v četrtek, 3. novembra, predavanje
naturopatinje Erike Brajnik na
temo o imunskem sistemu. Večer
bo v župnijski dvorani v Doberdobu
ob 20.30.
Občina Števerjan obvešča, da bo
polaganje vencev 1. novembra
potekalo pred števerjanskim
spomenikom na trgu Svobode po
sv. maši, ki se bo začela ob 9. uri,
in ob 11.15 pred spomenikom
padlim na Jazbinah.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča udeležencem
martinovanja, da bo v soboto, 5.
novembra, odpeljal avtobus v kraj
Castions di Strada ob 17. uri iz
Gorice s trga Medaglie d'oro / z
Goriščka, nato z običajnimi
postanki.
V vili De Finetti v zaselku Corona
(Mariano del Friuli) je do 6.
novembra na ogled razstava del
Tullia Fantuzzija pod naslovom
“Naturalmente”.
V petek, 7. oktobra, so v hotelu
Europalace v Tržiču odprli razstavo
“Percorsi” Marie Grazie Persolja in
Armanda Pizzignacha. Likovna
umetnika razstavljata dela, ki sta
jih ustvarila v zadnjih petih letih;
navdih sta našla v naših krajih.
Razstava bo odprta do 31.
oktobra.
Zveza slovenske katoliške
prosvete in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica obveščata,
da je urad odprt po naslednjem
urniku: ob ponedeljkih in sredah:
od 8. do 18. ure nepretrgoma,
torek, četrtek in petek: od 8. do 14.
ure.
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569.
Z veseljem vam zašijem in
popravim oblačila, izdelam zavese
in druge šivane izdelke. Lahko
pridem tudi na dom. Vida, telefon
00386 31 721 243
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na 00386
41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali
oskrbo starejših oseb, potrebnih
pomoči. Tel. 00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju. Tel.
00386 41 729548.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev.
00386 30 325 558.
Darovi
Za Novi glas daruje Marinka 100
evrov.
Čestitke
Draga Martina Valentinčič, ob
tako pomembnem življenjskem
dosežku ti želimo še veliko
uspehov in ti iz srca čestitamo
člani SKPD “F. B. Sedej”, župnijsko
občestvo in števerjanska uprava.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 28.10. 2016 do 3.11.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 28. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Nedelja, 30. oktobra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 31. oktobra (v studiu
Stefania Beretta): Le spomin...
Torek, 1. novembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 2. novembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Goriški mučenik Izidor Zavadlav -
Izbor melodij.
Četrtek, 3. novembra (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
predšolskih malčkov, ki so kot
uročeni poslušali, pravzaprav gle-
dali pravljično dogajanje pod na-
slovom Velika skrivnost franco-
skega avtorja Erica Battuta v pre-
vodu Mojce Medvedšek. Tokrat se
je mladinska soba namreč spre-
menila v pravo malo gledališče –
knjižničarka Breda je poskrbela
tudi za scensko ozadje -, saj sta
Sanja Vogrič in Karin Vižintin, di-
jakinji petega razreda goriškega
znanstvenega liceja, odigrali gle-
dališki prizorček. Obe sta se že kar
nekajkrat pokazali, da se znata ze-
lo privlačno vživeti v pravljične
like in z njimi osvojiti pozornost
najmlajših. Sanjo sicer pri nas do-
bro poznamo kot vneto ljubitel-
jsko igralko – v zadnjem času tudi
kot režiserko -, ki je zelo uspešno
odigrala kar nekaj vlog kot člani-
ca mladinske skupine O’Klapa iz
Gorice in gostja v Dramski
družini iz Števerjana. Tokrat je
živahno poosebila – tudi v ko-
stumski preobleki, seveda! –
miško Frančiško, ki je odkrila ja-
blano, polno jabolk. A to svojo ve-
liko skrivnost ni hotela deliti z ni-
komer. K njej so prišli prijatelji
želva Vilma, žaba Žana, ptiček
Matiček, ježek Jernej, veverica Ve-
ra in zajec Mihec ter jo vprašali,
ali ima kaj za pod zob, ker so bili
zelo lačni. Vsem je zelo sebično
prikrila svojo veliko skrivnost, re-
koč, da nima prav nič. Ko pa je
nastopila zlata jesen in so jabolka
padla z jablane, se je miška zave-
dela, da nima več prijateljev, s ka-
terimi bi delila toliko sočnih sa-
dežev. Lekcija ji je sicer dobro
služila, saj je jabolka vsa vesela
razdelila med otroke in jih prosi-
la, naj bodo oni zdaj njeni prija-
telji. Mali poslušalci so z veseljem
sprejeli njeno povabilo in zado-
voljno grizli jabolka. Gotovo so
razumeli, da je lepo in prav biti
radodarni!
Sanja je pravljičen prizorček pre-
predla z glasbo ob spremljavi kla-
viatur, na katere je sama igrala.
Njena miška je namreč po vsa-
kem odhodu razočarane živalice
zapela. Refren se je ponavljal in
Sanja je vsakič vabila otroke, naj
pojejo z njo. V miškine prijatelje
se je prisrčno preobražala Karin
Vižintin; vsakič so kostumski de-
tajli razpoznavno označevali
značilnost nastopajočega bitja iz
živalskega sveta.
IK
droipo) dobil 3.926 glasov oz.
47,42%. Z njim se je v drugi
krog uvrstil Alberto Soramel s
3.107 glasovi (37,53%). Podpira-
jo ga štiri liste, in sicer Altre pro-
spettive, Partito democratico,
Fare Comunita' in Progetto Co-
droipo. Tretji kandidat Graziano
Ganzit je dobil 15,05% glasov.
Zmagovalec volitev v Ronkah je
Livio Vecchiet, ki je ob podpori
treh list (Lista Civica Insieme
per Ronchi, Cittadini contro la
fusione in Amici per Ronchi)
dobil 1.906 glasov oz. 35,45%.
Enrico Masara' je zbral slabih
sto glasov manj in dosegel
33,72%, medtem ko sta Lorena
Casasola in Giovanni Degen-
hardt prejela 18,75% in 9,35%.
V Občini Neme so za novo
županjo izbrali Glorio Bressani.
Ob podpori liste Rinnova Nimis
je prejela 685 glasov, kar odgo-
varja 46,94%. Ostala kandidata
Walter Tosolini in Gabrio Vac-
carin sta prejela 29,79% oz.
23,29% preferenc. V Nemah so
volili že junija, a ob eni sami
županski kandidaturi se je voli-
tev udeležilo manj kot polovica
volilnih upravičencev. To je bil
razlog, da so na čelo občine po-
stavili komisarja in razpisali no-
ve volitve. Tokratnih se je ude-
ležilo ščepec več volivcev od po-
lovice, a tudi v obratnem prime-
ru volitev ne bi bilo treba pono-
viti, saj sta že dva kandidata do-
volj, da odpade vsakršna
zahteva po kvorumu.
V vseh štirih občinah je svoj glas
oddalo nekaj več kot polovica
upravičencev. Največjo ude-
ležbo so zabeležili v Codroipu,
in sicer 57,29%, v Ronkah nekaj
čez 55%, v Tržiču nekaj čez 51.
ARC/PV
Vljudno ste vabljeni na 
XXVIII. REDNI OBČNI ZBOR
SKPD “F.B. Sedej”
v ponedeljek, 31. oktobra 2016, ob 20. uri v prvem sklicu
in v sredo 2. novembra 2016, ob 20.30 v drugem sklicu
v mali dvorani župnijskega doma “F. B. Sedej” v Števerjanu. 
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Zaposlimo mladega potnika med 28 in 35 leti 
v sektorju zobozdravstva.
Obvezno je dobro znanje slovenskega jezika.
Višja izobrazba, izkušnja v prodaji ter znanje hrvaščine 
bodo v izboru preferenčni kriteriji.
Zainteresirani naj bo dinamičen, proaktiven ter vešč 
v načrtovanju in v organizaciji dela.
Kandidat naj pošlje svoj CV na info@medimpeks.si
Foto DP
Kultura27. oktobra 20168
Knjiga o popisu iz l. 1754 
Dragocenost, ki kliče po
posnemanju
  obili smo knjigo, ki je
izjemnega pomena za
slovensko rodoslovje.
Še bolj izjemnega, kajpada, za
Gorenjsko. Zajetna knjiga
Gorenjske družine v
18. stoletju prinaša
prepis popisov pre-
bivalstva dveh duca-
tov župnij iz leta
1754.
Zgodovinski rodo-
slovni viri za prvo
polovico 18. stoletja
so razmeroma redki.
Posebej v primerjavi
z 19. stoletjem, ko si
lahko prednike
poišče tudi človek,
ki ne ve veliko o zgo-
dovini in ne pozna
tujih jezikov. Pred le-
tom 1800 pa je vse
precej drugače. Naj-
večji problem je je-
zik. Latinščina,
nemščina, itali-
janščina. Stare pisa-
ve so različne od da-
našnjih, pisana goti-
ca je sleherniku sko-
rajda nerazumljiva.
Ko ne gre za lepopis,
pa še posebej. Zato
tudi strokovnjaki, na
katere se ljubiteljski
rodoslovci obračajo
po nasvet, želijo videti celot-
no stran dokumenta, ne le
nerazumljivo besedo.
Glavni vir za rodoslovno ra-
ziskovanje so matične knjige.
D A teh ponekod niso začeli pi-sati pred koncem 18. stoletja.Zato si pomagamo z drugimi
viri, ki niso nastali v okviru
rimokatoliških župnij. Precej
pomagajo katastri, terezijan-
ski, jožefinski in franciscej-
ski), ki pa za Slovenijo žal ni-
so v celoti ohranjeni. Še bolj
redki in še slabše dostopni pa
so popisi prebivalstva.
Popis iz leta 1754, ki ga je
ukazala cesarica Marija Tere-
zija, izvedli pa so ga župniki,
je izredno dragocen, a za na-
vadnega človeka prak-
tično nedostopen. Tu-
di če ga v roke dobi
zgodovinar, si bo z
njim težko pomagal,
če ne bo specialist za
rodoslovje 18. stoletja.
Pa tudi poznavalec bi
za iskanje in pregledo-
vanje izgubil ogrom-
no časa.
Zato je še toliko bolj
pomembno, da je gra-
divo dobil v roke arhi-
var Tone Krampač,
drugi človek Nadško-
fijskega arhiva Ljublja-
na, ki ve, kako se tej
reči streže. 24 popi-
snih pol gorenjskih
župnij je pregledal,
obdelal in prepisal. In
dodal slovarček. Knji-
go na kar 744 straneh
so izdali Celjska Mo-
horjeva družba, Insti-
tut Karantanija in Slo-
venska matica.
Podatki v popisu so
razmeroma natančni.
Vsi člani družine so
navedeni z imenom
in starostjo. Vsaka vas je na-
vedena posebej, kar je zelo
dragoceno, saj je velikokrat
za iskanje korenin v 18. sto-
letju treba napraviti rekon-
strukcijo vseh družin v posa-
mezni vasi. Locirana so tudi
zemljiška gospostva, kar je za
laične rodoslovce velikega
pomena.
Tovrstnih knjig – v ljubljan-
skem nadškofijskem arhivu
hranijo še popise 50 drugih
kranjskih, koroških in štajer-
skih župnij – si seveda lahko
samo še želimo. Posebej to
velja za edino primorsko žup-
nijo, ki ima v tem fondu
ohranjene podatke, Godovič.
Za druge primorske župnije
pa popisi na veliko žalost ni-
so ohranjeni. Verjetno so bili
uničeni v času prve svetovne
vojne. So pa ohranjeni popisi
za devet župnij, ki so danes v
Avstriji. Verjetno ni treba po-
sebej poudarjati, da je prav
tak popis zelo pomemben
dokaz o obstoju slovenstva in
slovenske večine v krajih, kjer
je vidne slovenščine le še za
vzorec. Asociacija na začetek
digitalizacije arhivov na Go-
riškem je povsem na mestu.
Sodobna tehnologija odpira
nacionalni in lokalni zgodo-
vini neslutene možnosti.
Nadaljevanja dela si je želeti
ne le s stališča ljubiteljskih ro-
doslovcev, ampak še bolj s
stališča ohranitve narodne
dediščine. Dragocenih doku-
mentov namreč ne bo več
treba dajati v “neposvečene”
roke, saj imajo na voljo pre-
pis, verjetno pa tudi skenira-
ne dokumente. Bog daj čim
več tega!
Vsak rodoslovec bi si želel do-
ma imeti kakšno matično
knjigo, kar doslej, kakopak,
ni bilo mogoče. Po novem pa
si lahko lično oblikovano
knjigo, ki bo v ponos vsaki
knjižnici, omisli za pičlih
38,50 evra.
Tino Mamić
Mednarodni filmski festival v Trstu
Petnajstič tisoč oči
  udi letos smo si lahko
ogledali nekaj biserov na
tržaškem mednarodnem
filmskem festivalu Tisoč oči, ki
ga že petnajsto leto prireja Sergij
M. Grmek Germani skupaj s fil-
mskimi navdušenci in sopotniki
Milo Lazić, Olafom Möllerjem,
Robertom Turigliattom, Fulviom
Baglivijem, Cecilio Ermini, Si-
monejem Staracejem in Dariom
Stefanonijem. Avtorica lepe in iz-
virne celostne grafične podobe
je kot vedno Cristina Vendramin.
Novost je, da je postal predsednik
društva Anno uno, ki prireja fe-
stival, Michele Zanetti, nekdanji
predsednik Pokrajine Trst, velik
podpornik in izvajalec reforme
Franca Basaglie.
Letos je bil v ospredju Slovenec
Vlado Škafar, subtilen in globok
režiser, deležen nagrade Anno
uno, ker njegov “film reagira
T vedno na smrt”. Iz del, ki smo jihlahko videli, preveva nekakšnanedorečena in včasih nerazum-
ljena zmes poezije, etike, sociale,
sočutja, nedolžnosti, volje po
življenju in lepoti. Škafar je dolga
leta delal in vodil slovensko ki-
noteko, od tod njegov nedvomni
in kultivirani čut za filmski jezik
in pripoved, včasih soprizadet in
igriv kot pri velikih in angažira-
nih interpretih otroške in mla-
dinske osebnosti (Vigo', Rossel-
lini, Truffaut), včasih herme-
tičen kot Tarkovskij. Ocena je
lahko dvorezna: nekateri njegovi
utrinki so izredno neposredni,
“živi”, ganljivi, kot denimo v an-
tropoloških delih Otroci in Oča,
drugi pa preveč cerebralni in sa-
mo-referenčni kot npr. v zad-
njem delu njegove “trilogije”,
Mama, ki ga je posnel lani v Be-
nečiji.
Med odmevnejšimi dogodki fe-
stivala sta bili predstavitvi Škafar-
jevih del. Zadnji večer s slavno-
stno podelitvijo nagrade Anno
uno je potekal ob udeležbi
omenjenega avtorja ter koprodu-
centa Igorja Prinčiča, predstavni-
ka Transmedie, ki je s slovenskim
Gustav filmom in bosansko pro-
dukcijo ter evropskimi sredstvi
izpeljal večletni projekt Mama,
po uspehu Zorana in Dancing
with Maria. Dan prej smo bili
priča srečanju dveh dam sloven-
skega filma in gledališča, Štefke
Drolc in Ivanke Mežan z Borisom
Pahorjem in Markom Sosičem,
ob predstavitvi filma Deklica in
drevo. Prava jesenska elegija
občutij in spominov,
nasmehov in blagogla-
snih pogovorov dveh
velikank slovenskega
odra in ekrana, v Škafar-
jevi režiji. V Mieli se je
polno slišala slovenska
beseda, kot že dolgo ne,
pred številnim občin-
stvom, ki je nagradilo
občutljivost pobudni-
kov Lazićeve in Grme-
ka.
Režiserja je spremljala
žena in umetnica Joni
Zakonjšek, ki ji je festi-
val namenil razstavo
haiku-slik v samem gle-
dališču in v galeriji
DoubleRoom, v ul. Ca-
nova 9, kjer je na ogled
do 28. oktobra med 17. in 19.
uro.
Letošnja jubilejna izdaja je z
deželnim financiranjem in pri-
spevkom tržaške fundacije Ka-
thleen Foreman Casali ponudila
sedem polnih dni projekcij v gle-
dališču Miela in raznih dogod-
kov (v kavarni San Marco, palači
Gopcevich), v Rimu pa običajni
enodnevni program projekcij v
kinu Trevi s pomočjo državne ki-
noteke. Sodelovanje s to in dru-
gimi uglednimi kinotekami - fil-
mskimi centri po Italiji (Humin,
Bologna, Rim) in Evropi
(Ljubljana, Locarno,
Frankfurt, Berlin) - je
omogočilo tudi letošnji
zelo bogat program, ki
je kot vedno vseboval
številne redkosti in ne-
poznane bisere iz fil-
mske zgodovine in so-
dobnosti. Saj to je prav-
zaprav najlepša značil-
nost tega festivala, da
združuje aktualnost z
neaktualnostjo v ber-
gsonovskem “konti-
nuumu”, kjer se
srečujejo in soočajo naj-
bolj prikrite in pozablje-
ne tradicije s kriki in iz-
zivi današnjih najbolj
zanimivih, a malo poz-
nanih izrazov filmske
in ne le filmske umet-
nosti.
Med letošnjimi “odkritji” Olafa
Möllerja smo lahko občudovali
portret Berte von Sutter, nepoz-
nane nemške pionirke evropske-
ga pacifizma v desetletjih pred
prvo svetovno vojno, v filmu Ha-
ralda Brauna Herz der Welt
(1952), in nenavaden vzorec po-
vojnega nemškega “neorealiz-
ma” Solange du da bist H. Brau-
na iz leta 1953. Francozinja Jac-
kie Raynall je predstavila filmske
samoportrete “očeta” ameriške-
ga eksperimentalnega in neodvi-
snega filma Reminescences of
Jonas Mekas (2015) in Notes on
Jonas Mekas (2000).
Poseben dogodek med filmom
in poezijo je predstavljalo srečan-
je z osebnostjo furlanskega dra-
matika, pesnika, scenarista in po-
SNG Nova Gorica / Poslovil se je Boro Vujičić
Dne 16. oktobra 2016 se je za vedno poslovil Boro Vujičić, ki je
petintrideset let vestno in skrbno opravljal službo vodje predstav
v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Naposled je
klonil pred zahrbtno bo lez ni -
jo, s katero se je boril že dalj
časa. V hvaležnem spominu
ga bodo ohranili vsi v novo -
goriškem gledališkem hra -
mu, pa tudi gledalci, ki smo
ga zmeraj prijaznega sre če -
vali na predstavah. Še naj -
bolj ga bo seveda pogrešala
njegova ljuba žena Mira
Lampe Vujičić, dolgoletna,
izvrstna članica igralskega
ansambla SNG Nova Gorica,
ki je pred nedavnim končala
svojo poklicno pot, a dolgo -
letni spremljavalci umet ni -
škega snovanja SNG Nova
Gorica upamo, da jo bomo
tudi kot upokojenko še kdaj
lahko videli na odrskih de -
skah. Z gospo Miro Lampe Vujičić sočustvujemo tudi gledalci iz
zamejstva in ji izrekamo iskreno sožalje. / IK
Patricija Jurinčič Finžgar nagrajena 
na Borštnikovem srečanju
Na 51. Borštnikovem srečanju v Mariboru je Borštnikove
nagrade za mladega igralca ali igralko bila deležna Patrizia
Jurinčič Finžgar za vlogo
Hane v uprizoritvi
Dogodek v mestu Gogi v
izvedbi Slovenskega
stalnega gledališča Trst
in Glasbene matice. V
utemeljitvi je komisija
takole zapisala:
“Patrizia Jurinčič Finžgar
v vlogi Hane v Dogodku v
mestu Gogi prepriča s
krhkostjo, z ranljivostjo in
bogastvom notranjega
sveta, ki zasije v de kon -
strukciji uprizoritve. Med
preigravanjem različnih
vlog in situacij nas njena
Hana najde nepri prav ljene in morda zato toliko bolj dovzetne za
odmeve Grumovega sveta”.
Kratke
dravnatelja tretje radijske mreže
RAI Sira Angelija, ki se je rodil v
karnijskem Čezklancu. Študiral
je na normalki v Pisi in postal
znan kot scenarist in protagonist
filma Maria Zef, prvega filma v
produkciji RAI 3 in (za zdaj) edi-
nega v furlanščini, ki ga je l. 1981
posnel režiser Vittorio Cottafavi.
V lepi pogovorni oddaji Odore di
terra (Vonj po zemlji), ki jo je Er-
mes Dorigo realiziral za VideoTe-
leCarnia leta 1990, smo spoznali
prepričljivega, samoniklega lite-
rata, ki se ni izneveril izvirni kul-
turi in je avtor več dram in pe-
sniških zbirk, tudi v furlanščini.
Na sporedu je bil dokument o
potresu v Furlaniji, radijska od-
daja 55'' come secoli (55 sekund
kot stoletja), ki jo je uredil sam
Angeli; nenavadno je bilo “gle-
dati” v Mieli zvočni zapis omen-
jene oddaje. Niz je zaokrožil Cot-
tafavijev film Avanzi di galera iz
l. 1954, z Valentino Cortese, Wal-
terjem Chiarijem, Antonello
Lualdi, Arnoldom Foajem, pri ka-
terem je bil scenarist tudi Siro
Angeli.
Prav tako dragoceno je bilo
srečanje s Paolo Olivetti iz turin-
skega filmskega arhi-
va o odporništvu
ANCR, ki je predsta-
vila knjigo spisov o
filmu Paola Gobettija
in tudi video
pričevanje imenova-
nega filmskega stro-
kovnjaka, sina ene
od prvih žrtev fašiz-
ma, Piera Gobettija,
ki je med prvimi v
Italiji začel upora-
bljati filmski in video
zapis kot vir za doku-
mentacijo sodobne
zgodovine.
Ob tej priložnosti je
gostoval tudi goriški
odvetnik, senator in
obenem filmski nav-
dušenec ter predsed-
nik nagrade Sergio
Amidei, Nereo Battello. Ob pred-
stavitvi njemu posvečene knjige
s podnaslovom “Memorie di un
cinefilo” je sugestivno orisal svo-
jo filmsko strast, ki traja več kot
70 let. Zbirko njegovih spisov za
filmske revije, pogovorov z njim,
dopisov in drugih dokumentov
sta uredili Mariapia Comand in
Sara Martin, založila pa družba
Transmedia letos poleti ob 35.
nagradi Amidei.
Zanimivo je, da je pobudnik
omenjene nagrade, goriški socio-
log in filmski ljubitelj Darko Bra-
tina, bil v svojih mladih turin-
skih letih velik prijatelj Paola Go-
bettija in da je zahajal v njegov
krog filmskih in politično an-
gažiranih izobražencev v Turinu
vseskozi do svoje prerane smrti.
Davorin Devetak
Direktor festivala 1000 (o)či Sergij Grmek, režiser Vlado Škafar 
in producent Igor Prinčič (s predstavitve filma Mama)
Paola Olivetti, vodja filmskega
arhiva odporništva (ANCR) iz Turina
Kultura 27. oktobra 2016 9
Oktober
Mokri vrtovi bleščijo
v zlatu večernem. Temnijo
že skednji rjavi, s slamo kriti.
Deževne kapljice šumijo
v vetru večernem na tla.
Tiho, žalostno je sredi srca.
Sadovi pobrani, latniki prazni,
v njih še zadnje listje gori,
lastovke so raz stolpove odletele,
v temni daljavi še ptič se glasi.
Vse je tiho, vse umira
v zlato melanholijo večera.
Polje temni, v srcu tesnó
se odraža zeleno nebo.
Srečko Kosovel (1904 – 1926)
Prva zamisel za pisanje rubrike se mi je
porodila prav ob pesmi Srečka Kosovela,
v septembru pred šestimi leti, ob vonju
njegove pesmi Ciklame, v letu 90. oblet-
nice njegove smrti pa se že tretjič vračam
k temu izjemnemu pesni-
ku. So namreč liriki, h ka-
terim se radi znova in zno-
va vračamo, ker njihove
verze čutimo kot del sebe,
kot neločljivo povezane s
svojim duhovnim svetom.
Zame so to Prešeren, Gre-
gorčič, Kosovel – pesniška
triada mojega srca.
Branje. / Tiho branje. / Po-
gled na verze. / Prelet be-
sed. /
Bilo bi dovolj. Ali z vrtan-
jem v besedne plasti pe-
smi odvzemam nepo-
srednost Kosovelovi
liriki? Ali pa s tem še
bolj poudarjam njeno
globinsko preprostost
kot izraz umetniškega
mojstrstva? Povedati
preprosto in estetsko
dognano in človeško
presunljivo zmorejo
le ustvarjalni veleu-
mi, kot je bil naš Ko-
sovel. Njegova lirika
si zasluži sam evropski Parnas tudi zara-
di dejstva, da je pesnik v tako kratkem
življenjskem preletu, kot je bil dan
kraškemu Ikaru, poletel od impresioni-
stičnih čutno-čustvenih kraških pej-
sažev preko eksplozivnosti ekspresioni-
stičnih krikov in vizij do avantgardnih
pesniških manifestov, ki predhajajo čas.
Vedno aktualen, vedno poveden –
Umetnik z veliko začetnico!
Ko se v jesenskih dneh sprehajaš med
kraškimi skalami in bori, vidiš, kako se
v tihem umiranju
narave razbohoti v
zadnjem žaru bar-
vitosti njena lepo-
ta: zato je oktober
lep, rumeno zlat,
rjav, a še vedno ze-
len, čeprav v te-
snobni slutnji
bližajoče se jesen-
ske sivine in zime.
V zgornji pesmi je
v ospredju vas, z
vrtovi, skednji in latniki: podoba besed-
nega slikarja se te dotakne z vizualnimi
in slušnimi efekti, z melanholično me-
lodijo jeseni. To je pesniški impresioni-
zem. Oko se trenutek pomudi na mo-
krih vrtovih, morda začutiš na koži
deževne kapljice v šumenju vetra. V ver-
zih se čutne zaznave razpenjajo med na-
sprotja bleščanja in teme, šumenja in
tišine. Vriva se občutek praznine, tesno-
be, ujet v zadnji blišč zlate in zelene.
(Pomislim, pa saj ti dve barvi ne simbo-
lizirata žalosti, propadanja … bolj
izražata neko “zlato melanholijo
večera”. Bolj predstavljata življenje,
to pa je vpeto v nasprotja vzponov in
padcev, prazničnega veselja in tesno-
be, upanja in bolečine.)
Oktober: sadovi so pobrani, grozdje
potrgano – mimo je veseli vrvež trgat-
ve, zdi se, da vse umira v temno
tišino. Iz ježic so odpadli kostanji,
mošt vre in ni daleč do svetega Mar-
tina. Kmalu bo november... in siva
pokopališča bodo zažarela v pisanih
krizantemah ter v soju utripajočih
sveč.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Gorica / Koncert ob koncu projekta Opus Emila Komela
“Emil Komel je še prisoten in
deluje kot motor”
  e en praznik glasbe na Go-
riškem! V soboto, 22. oktobra
2016, je Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica v mestni stol-
ni cerkvi priredilo koncert in pred-
stavitev zbirke ter DVD-ja ob koncu
projekta Opus Emila Komela skla-
datelja in pedagoga.
Gre za pomemben dogodek, je v
imenu odbora ZCPZ uvodoma dejal
predsednik Dario Bertinazzi. Pred-
stavili so namreč sadove “dvoletne-
ga raziskovanja, zapiso-
vanja, tekanja po raznih
predelih našega zamej-
stva in Slovenije in pisan-
ja sporočil”. Ena sama
oseba je sprožila “veliko
moči, dela, truda in
vztrajnosti”. To je znak,
da je “Emil Komel še pri-
soten in deluje kot mo-
tor”. To je dokaz, da ni
bil le profesor glasbe,
ampak glasbenik in
umetnik v pravem po-
menu besede. Njegov lik
je pomemben za vso Goriško: lju-
bezen do glasbe je posredoval ne le
Slovencem, ampak tudi prijateljem
furlanskega in italijanskega jezika.
Spoštovali so ga člani vseh jezikov-
nih in narodnih skupnosti našega
območja, ki je od nekdaj večjezično.
Čeprav so škvadristi uničili del nje-
govega opusa, mu je ljubezen do
glasbe dala moč, da je presegel vsa-
ko - tudi bolečo - preteklo preiz-
kušnjo. Zato Bertinazzi upa in
pričakuje, da bodo mestne oblasti
posvetile Komelu ulico ali park in
tako “dokazale, da Gorica je Evropa,
tista Evropa, ki se je rojevala v tem
mestu že v prvih letih 20. stoletja,
pa so nezreli časi to onemogočili”,
je še dejal. Pri projektu so vztrajno
iskali in brskali po arhivih, župnij-
skih korih in podstrešjih, doživeli
tudi kakšen odklon oz. poskus trgo-
Š
vanja z notnimi
zbirkami in zapuščinami... Danes je
delo končano, “brez kompromisov
in kupčij”, v imenu “najvišje umet-
nosti, ki nam jo je Bog dal zastonj”.
Ta glasba “še danes živi med nami
in trdno se je moramo oklepati, da
bi se ne zopet izgubila”. Navdihov
in dela ne manjka! Poskrbimo, da
ne bo zmanjkalo delavcev pri takih
projektih, “pa tudi pri delovanju
naših cerkvenih pevskih zborov, ki
so srce našega združenja”, je sklenil
Bertinazzi.
Prof. Ivan Florjanc se je izrecno zah-
valil posameznim članom “zelo le-
pe ekipe”, ki je uresničila projekt, in
koordinatorju Albertu Devetaku.
“Naše delo ni hotelo biti raziskovan-
je Komelovega življenja, pač pa smo
se osredotočili na to, kar je material-
nega, fizičnega ostalo za njim”. Emil
Komel “ni samo v
teh treh tiskanih
knjigah, ampak je
bil veliko več. Bil je
predvsem to, kar tu
ni zajeto... Emil Ko-
mel je povsod, razen
v teh knjigah”. Ni
delal umetnosti za-
radi umetnosti, “bil
je oko v svojem
težkem in temačnem času”. Videl je
v globino problemov, zelo široko,
“zato je bil krog njegovih prijateljev
zelo ozek”. Delo so strnili v tri knji-
ge, “četrta knjiga” je v DVD-ju, ki za-
jema vsa njegova do danes doseglji-
va dela. Prva knjiga (Harmonija in
glasbena priloga s praktičnimi vaja-
mi) je objavljena v obliki faksimila,
po drugi knjigi bodo z lahkoto segali
organisti in pianisti, tretja knjiga
vsebuje izbor vokalnih del. “Nemo-
goče bi bilo natisniti vsa njegova de-
la”, vsa pa so skenirana in tako do-
segljiva. Če so bile nekatere note
težko čitljive, so skladbe prepisali v
čitljivo obliko in jim tako “podaljšali
dobo za 200-300 let”.
Glavno besedo je na koncertnem
večeru imela Komelova glasba.
Občinstvo je lahko slišalo več pre-
ludijev, ki jih je na orgle zaigral g.
Federico Mirko Butkovič; organist
Silvan Zavadlav pa je spremljal ne-
katere zborovske skladbe. Združeni
pevski zbor ZCPZ Gorica je pod vod-
stvom Tiziane Zavadlav zapel pesmi
Vsi zbori zadonite in Ecce sacerdos
magnus, pod vodstvom Mirka Fer-
lana pa sklepno osemglasno Vsta-
jenje, na Bevkovo besedilo, ki velja
za eno njegovih zahtevnejših
skladb. Tudi ta dokazuje, kako je Ko-
mel hotel biti “črn kruh” svojim ro-
jakom, ki so živeli v težkem času, je
dejal Florjanc. Ferlan je dirigiral tudi
tri stavke iz Misse pro defunctis, ki
jo je na koru odpel Združeni ženski
zbor ZCPZ, in instrumentalno pri-
redbo Invencija v C duru za godala,
pihala in trobila. Mešani mladinski
pevski zbor, ki nosi ime po Komelu,
je pod taktirko Davida Bandlja odpel
Trnjev venec. Izvajalci so izvrstno -
profesionalno in hkrati z dušo -
opravili svoje delo: prisluhniti raz-
nolikim biserom iz Komelove za-
kladnice je bil namreč pravi užitek.
Iskrena pohvala naj gre ZCPZ-ju za
navdih in opravljeno delo, ki rešuje
pozabe ustvarjalnost naših predni-
kov, tokrat nepogrešljivi opus enega
največjih Goričanov. / DD
SNG Nova Gorica / Premiera: Podsvet
Strašljive pasti
virtualnega sveta
  naslovom Vzporedni svet,
pod katerim se v Sloven-
skem narodnem gledališču
Nova Gorica vrstijo predstave le-
tošnjega abonmajskega progra-
ma, se grozljivo dobro ujema no-
va koprodukcijska uprizoritev
Podsvet (The Nether, 2013). So-
dobno dramsko delo ameriške
dramatičarke Jennifer Haley je v
jasnem, klenem prevodu Tine
Mahkota odličen slovenski odrski
krst doživelo na malem odru SNG
Nova Gorica v sredo, 19. oktobra
2016, še prej pa v Prešernovem
gledališču Kranj, pod režijsko tak-
tirko Dušana Jovanovića, ki ima
za takšna zapletena besedila na
račun etičnih vprašanj in kritike
današnjih družbenih zablod še
posebno subtilen čut. S svojim
režijskim konceptom je, tudi ob
pomoči asistentke Klavdije Zupan
in dramaturginje Tereze Gregorič,
jasno razčlenil ta kompleksni
tekst srhljive kriminalke, ki razpi-
ra mnogo zelo perečih vprašanj
današnjega časa, med drugimi
predvsem okrog pedofilije v vir-
tualnem svetu. Ali je ta moralno
bolj “sprejemljiva” kot tista v re-
sničnem življenju, ker se pač do-
gaja le v domišljiji posameznika?
Toda, do kod lahko sega ta “svo-
boda” domišljije? Je res bolj ne-
dolžna? Kaj pa če ta pedofilska
nagnjenja in zablode preidejo iz
“navideznega” sveta v realnega?
In kdo se sploh skriva pod vsemi
uporabniki virtualne spolne po-
nudbe? Saj je znano, da le-ti prev-
zemajo poljubne oblike in tako
spreminjajo svojo identiteto, kar
se dogaja tudi v virtualnem svetu
igre Podsvet. Tu so za vsemi “ava-
tarji” – odraslimi gosti in dečki in
deklicami - le odrasle osebe, kot
zatrjuje glavni protagonist Sims,
v namišljenem svetu z imenom
Papa, preiskovalki, le na videz
neoporečni “moralizatorki”, ki
zbira podatke za njegov sodni pre-
gon in dokončno zaprtje njego-
vega virtualnega kraja spolnih
ponudb. V njem je Sims, v real-
nem svetu uspešen poslovnež,
zvodnik in spodbujevalec spolnih
apetitov gostov. Vse skupaj je le
igra – odločno razlaga Sims – spo-
razumna igra med odraslimi ose-
bami, kar po njegovem ni kazni-
vo. Sicer pa nihče se v tej igri ne
kaže takšnega, kakršen je v resni-
ci. Na videz neoporečna detektiv-
ka, ki naj bi branila moralno
etična načela, je prav tako
sprevržena kot ostali. Profesor na-
ravoslovja, najbolj krhek vozel te
zapletene virtualne štrene, ki je
ustvaril “skrivališče” po Simsovi
želji in se skriva pod krinko “si-
joče deklice”, pretrga svojo
življenjsko nit prav zaradi ra-
Z zočaranja ob iskanju potrditvesvojega resničnega ljubezenskegačustva v virtualnem svetu. Tu pa
bi načeloma ne smelo biti čustev,
saj je vse le igra!
Avtorica postavlja zgodbo v neki
prihodnji, ne tako oddaljeni čas,
v katerem bo tehnika tako napre-
dovala, da bo skorajda zbrisana
meja med realnim in izmišljenim
prostorom. Fantazijski podvset bo
bolj resničen od resničnega. Obi-
skovalci spletnih strani, ki ponu-
jajo potešenje strasti v družbi
otrok, bodo tudi fizično doživljali
ugodje, kot npr. potenje rok v
pričakovanju naslade, vonj tele-
sca ali celo okus po krvi. Saj spol-
na igrica na skrajnem robu ponu-
ja tudi to, da njen uporabnik s se-
kiro pokonča otroka, s katerim je
občeval. Ta bo itak takoj spet
oživel in bo čutil le toliko bo-
lečine, kot sam hoče! O vseh teh
prizorih, ki jih avtorica provoka-
tivno tako kruto ponuja v razmi-
slek, k sreči, teče v predstavi le be-
seda, saj je celotno dogajanje po-
dano zelo “korektno”, skoraj
“uradno” – posebno v utrinkih iz
resničnega sveta - z nekim moral-
nim čutom do vsega, kar se raz-
pleta med protagonisti. Te učin-
kovito pooseblja izredno skrbno
izbrana igralska ekipa petih igral-
cev, dva iz ansambla novogoriške-
ga gledališča, Peter Harl in Urška
Taufer, dva pa iz kranjskega, Ve-
sna Slapar in Miha Rodman. Med
njimi pa resnično kraljuje, v vseh
vidikih, kot čudovit izoblikovalec
karakterjev, ki zaživijo skozi
prečiščeno izgovornjene besede,
mimiko, geste …, pač ob celo-
stnem igralskem izrazu, nosilec
Borštnikovega prstana (2004),
gost Bine Matoh, ki je bil dolga
desetletja nesporni prvak Primor-
skega dramskega gledališča Nova
Gorica, nato pa Slovenskega na-
rodnega gledališča Nova Gorica –
tega ni zapustil niti, ko se mu je
ponujala pot v ljubljansko Dra-
mo! Tudi tokrat je izjemno iz-
brušeno, kremenito in tako na-
ravno izklesal svoj lik Simsa/Pape,
da ta stoji polnokrvno pred nami.
Njegov Papa tako preračunljivo
nagovarja dekletce Iris in brez ni-
kakršnih moralnih zadržkov za-
govarja svojo resnico pred za-
sliševalko, ki tudi sama spretno
skriva svoj pravi obraz. Imenitno
jo je poosebila Vesna Slapar. V de-
klico Iris, vso ljubeče predano
svojemu Papaju, se je prepričljivo,
v kretnjah in mimiki, otroško
naivno in iskreno vživela Urška
Taufer, ki pri vsaki novi vlogi ra-
zodeva neslutene odtenke svojega
igralskega izraza.
/ str. 15
Iva Koršič
Urška Taufer in Bine Matoh
Dario Bertinazzi
Ivan Florjanc
Tržaška27. oktobra 201610
Predaval bo v ponedeljek, 31. oktobra 2016
Predavanje znanega časnikarja, urednika in zgodovinarja Jožeta
Možine na temo Nova spoznanja o izvoru medvojnega razkola
na Slovenskem, ki je 10. oktobra odpadlo zaradi predavateljeve
bolezni, bo na sporedu na prihodnjem ponedeljkovem večeru
Društva slovenskih izobražencev 31. oktobra ob 20.30 v
Peterlinovi dvorani v Trstu.
Kot smo že pisali, se je Možina, ki ima 48 let in z družino živi v
Ljubljani, doma pa je iz Dobravelj v Vipavski dolini, uveljavil že
kot član notranjepolitičnega uredništva Televizije Slovenija. Zelo
odmevne so zlasti njegove dokumentarne oddaje, za katere je
dvakrat prejel Jurčičevo nagrado, nagrado iz Prešernovega
sklada (2014) in še druga priznanja. Nekaj naslovov: Dosje -
Slobodan Milošević; Slovenski plebiscit; Zločin, ki ne zastara (o
povojnih pobojih v Slovenski Bistrici); Zamolčani - moč preživetja
(o potomcih civilnih žrtev partizanskih umorov); Pedro Opeka,
dober prijatelj (o znamenitem slovenskem misijonarju na
Madagaskarju). Od poletja 2014 pripravlja niz daljših tedenskih
oddaj Pričevalci, v katerih intervjuva rojake iz matice, zamejstva
in zdomstva, ki so v življenju marsikaj izkusili in razmislili.
Možina je bil v letih 2006-10 direktor Televizije Slovenija, bil je
urednik revije Ampak in več let član Komisije Vlade Republike
Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Svoj prvotni študij in izjemno zanimanje ter poznavanje naše
polpretekle zgodovine je prav pred kratkim kronal z
znanstvenim doktoratom iz zgodovine na ljubljanski Filozofski
fakulteti. Njegovo tržaško predavanje o začetkih tragičnega
medslovenskega spopada v času druge svetovne vojne bo
slonelo na dokumentih, ki jih je prvi uporabil pri pisanju svoje
obsežne doktorske disertacije. Nekaj o tem je že javno navedel
v dneh okoli prekopa žrtev iz Krimske jame.
Prihodnji teden Jože Možina v DSI
  O nadzoru Udbe nad zamejskim gospodarstvom
Kdor je vodil Safti in TKB, mora 
izreči samo “mea culpa”!
DSI 
  aja 1945, po umiku ju-
goslovanske armade iz
Trsta, v katerem je vla-
dal popoln kaos, so jugoslovan-
ske institucije skušale vzpostaviti
kontrolo nad gospodarstvom v
Trstu. Tako je nastala Uvozno-iz-
vozna zadruga UIVOD, ki je vo-
dila podjetja in pospeševala uvoz
in izvoz iz Trsta in Jugosla-
vije. Leta 1946 je jugoslo-
vanski minister za trgovi-
no Petrovič izvedel neza-
konit posel, in sicer v Nea-
plju je odkupil šest ton sa-
dik za konopljo. Te bi mo-
rali pretovoriti v
Jugoslavijo. Tako je začel
iskati denar za nakup s
prodajo cigaret v Trstu. Po-
sel je propadel, nato so
ustanovili podjetje Eksport
v Ljubljani, legalno po-
družnico UIVOD, preko
katere je potekal pretok ka-
pitala in blaga. Uprava
državne varnosti je poklia-
la majorja Nika Kavčiča, ki
je leta 1950 postal vodja
oddelka za trgovino. Cen-
traliziral je ilegalno trgovino, ki
je postala preglednejša in eko-
nomsko učinkovitejša. Povečal je
število skladišč v coni B in okre-
pil ilegalne kanale. Iz njegovih
podrobnih poročil z imeni je
prvič jasno dokazano, katera
podjetja na Tržaškem in Go-
riškem so bila pod nadzorom
Uprave državne varnosti oz. Ud-
be.
O nastanku, resnični vlogi in
koncu tržaških podjetij, ki so bila
v času Jugoslavije pod nadzorom
Službe državne varnosti, je na
rednem ponedeljkovem večeru
Društva slovenskih izobražencev
spregovoril raziskovalni časnikar,
ekonomist in kolumnist Rado
M Pezdir. Sergij Pahor je uvodnopredstavil temo kot neskončnozgodbo organiziranega gospo-
darstva slovenske manjšine v Ita-
liji, vezano na Tržaško kreditno
banko, ki se je razvila v močno
institucijo in imela politični izraz
v Slovenski kulturno gospodarski
zvezi ter ustvarila pogoje za delo
številnih manjšincev. Da je tema
očitno še vedno zelo zanimiva, je
pokazala prepolna Peterlinova
dvorana.
Niko Kavčič je bil dober fi-
nančnik in je vse popisoval. Usta-
novil je dva odseka, za legalno in
ilegalno trgovino. Prvi je regene-
riral finančno družbo Saf in ugo-
tovil, da so podjetja majhna, a
lahko delujejo; ne morejo pa po-
sojati denarja. Tako so dokapita-
lizirali Saf, UDV pa je odkupil
98% njenih delnic. Najbolj lik-
vidno podjetje leta 1950 je bilo
Runimex, ker so zamejci, ki so se
izselili v ZDA, pošiljali pakete v
Trst in iz Trsta v Slovenijo, zato
je bilo veliko denarnega toka. V
Švici so nato ustanovili Colcom-
merz, da bi se izognili plačevanju
previsokih davkov, pa še Col-
commerz v Liechtensteinu. Ta-
krat je bilo veliko davčnih oaz,
na primer v Panami, Liechten-
steinu, na Cipru, na Deviških
otokih itd., v katerih je denar iz-
ginil. Kavčič je ugotovil, da se za-
služi veliko denarja s pre-
kupčevanjem cigaret, zato je po-
stavil skladišča zanje po Sloveniji,
in sicer v Ankaranu, na Vrhniki
in zraven Gorice. Od Italijanov je
kupoval cigarete in jih preproda-
jal v Avstrijo in Nemčijo.
Udba je celo naredila shemo o
vsem denarju, ki je krožil. Imela
je nadzor nad računi vseh strank
- tako od Tržačanov kot jugoslo-
vanskih državljanov - Tržaške
kreditne banke, o katerih je pre-
jemala mesečna poročila. Po pre-
davateljevem mnenju je zgodba
TKB zelo zanimiva, saj se je na t.
i. avtonomnem računu ustvaril
presežek sredstev, ki so ga prene-
sli na TKB, kjer se je obrestoval.
Nato so denar vrnili, obresti so
potovale naprej, točneje v Lie-
chtenstein, in spet nazaj v Trst
kot pomoč manjšini, ki je bila na
pravi politični strani.
Po predavateljevih besedah je fi-
nančna skupina KB 1909 nastala
iz Kmečke banke, ki je bila v lasti
Udbe. Dokument iz leta 1989, ki
je v Arhivu
RS, namreč
priča, da je bil
Safti lastnik
Kmečke ban-
ke. Prav Safti
je preko
hčerinskega
podjetja Mark
Medical pro-
dal Klinične-
mu centru
Ljubljana ne-
kajkrat pre-
cenjene srčne
zaklopke.
Rado Pezdir
je namenil te-
mu delu eko-
nomije in
naše zgodovi-
ne, ki je še neraziskan, v arhivih
RS eno leto. V Sloveniji pa ni in-
teresa za take informacije. Čeprav
“stara” Udba ne obstaja več, ob-
staja pa še vedno stara skupina
ljudi, ki še vedno deluje. Tako je
neka finančno-ekonomska
mreža, ki je obstajala v zamej-
stvu, preživela in se regenerirala
v današnjo obstoječo skupino, v
prvi vrsti KB 1909. Kot je končal
svoje izčrpno poročilo Rado Pez-
dir, smo dolžni zanamcem iskre-
no spregovoriti o tem in napisati
zgodovino, kot je treba, na re-
sničnih in trdnih temeljih. Kdor
je vodil Safti in TKB, pa mora
izreči samo “mea culpa”.
Metka Šinigoj
70 let Radijskega odra
Simpozij ob natečaju 
za izvirno radijsko igro
  aša javnost dobro pozna
in, upamo, tudi ceni,
razvejano delovanje Ra-
dijskega odra, radijske igralske
družine; prav tako pozna tudi
dejstvo, da praznujemo letos 70-
letnico, ki smo je veseli in smo
ponosni nanjo. Prav zaradi te
obletnice smo v dogovoru z No-
vim glasom, ki se mu zahvalju-
jemo za izkazano pozornost,
sklenili, da bomo bralce našega
tednika s posebno pozornostjo
N obveščali o vseh naših pobudahvse do 5. februarja 2017, konačrtujemo sklepno slove-
sno akademijo.
Načrti za bogato praznovan-
je sedemdesetletnice segajo
že v začetek letošnjega kole-
darskega leta, ko smo ves
načrtovan program predsta-
vili na tiskovni
konferenci. V
zimski sezoni
smo v spomin na
dolgoletno igral-
ko in režiserko Marjano Pre-
peluh razpisali natečaj za iz-
virno radijsko igro. V spomla-
danskih mesecih je stekel Tečaj
lepe govorice za naše najmlajše,
ki so ga navdušeni otroci kronali
tudi z nastopom. Poleti se je od-
vijala Mala gledališka šola Matej-
ke Peterlin, ki je letos naletela na
velik odziv, saj se je je udeležilo
- v skladu z našo sedemdesetlet-
nico - kar sedemdeset otrok.
Na naš natečaj za izvirno radij-
sko igro, ki je tudi naletel na ne-
pričakovano velik odziv, je pri-
spelo kar 30 radijskih iger. Stro-
kovno komisijo, ki je de-
la ocenjevala, so sesta-
vljali Marij Čuk, Janez
Dular, Maja Lapornik,
Lučka Susič in Franko
Žerjal. Imena nagrajen-
cev bomo razkrili v
četrtek, 10. novembra
2016: ob 17.00 bo v
tržaškem Narodnem do-
mu najprej potekal sim-
pozij o radijski igri. S
svojimi razmišljanji in
pogledi na ta posebni li-
terarni žanr in na tradi-
cijo radijske igre v slo-
venskem in tudi našem
prostoru bodo razmišljali Jani
Virk (Besede v zraku in na tleh),
Primož Jesenko (Naše zvočno
bogastvo), Jože Faganel (Žlahtni
govor), Janez Povše (Kaj pomeni
za pisatelja pisati za radio?), Mar-
tina Repinc (Radijska igra na Ra-
diu Trst A), Franko Žerjal (Radij-
ska režija kot izziv), Lučka Susič
(Radijska igra za naše najmlajše)
in Manica Maver (Glas, govor,
beseda: srce radijske igre). Pogo-
vor bo vodila Maja Lapornik. Po
simpoziju pa bo na vrsti še na-
grajevanje zmagovalcev na-
tečaja, ko bomo lahko prisluhni-
li tudi nekaterim odlomkom na-
grajenih del.
Prepričani smo, da je živa, a kul-
tivirana beseda naša nezamenlji-
va moč, še posebno ko je tudi
izraz naše življenjske moči, iz-
kušenj, spoznanj, pa seveda tudi
sanj in upanja. Želimo si, da bi
veliko naših poslušalcev zaplo-
skalo sodelujočim na simpoziju
in vsem nagrajencem, pa seveda
tudi našim igralcem.
Maja Lapornik
Tradicionalni praznik v Zgoniku
Doživeto praznovanje
farnega zavetnika
  udi letos smo konec sep-
tembra v Zgoniku počasti-
li župnijskega zavetnika
sv. Mihaela nadangela. Slavje se
je začelo v petek, 23. septembra,
z glasbenim večerom, v sodelo-
vanju z ZCPZ iz Trsta, na kate-
rem sta nastopala
MlPZ Vesela
pomlad
z Opčin
in orga-
nist g.
Mirko
Butko-
vič, ki sta
presene-
tila števil-
ne prisot-
ne z viso-
ko kakovo-
stjo iz-
vedbe in
uvedla
župnij-
sko
skup-
nost v
slavje.
V če tr -
tek, 29. septembra, na dan sv.
Mihaela nadangela, se je liturgi -
čni praznik nadaljeval s slove-
snim pritrkovanjem zvonov
kontovelskih pritrkovalcev, ki se
jim iskreno zahvaljujemo. Sledi-
la je praznična večerna sveta
maša, ki jo je daroval domači
župnik, g. Jože Markuža. Med
mašo je navdušeno zapel dru žin -
ski župnijski pevski zbor Mavri-
ca. Sledilo je družabno sre ča nje
z bogatim bolšjim sejmom in
odprtjem razstave B. Rebca Svete
podobe, podobice in spominki,
na kateri si lahko ogledamo na-
božne slike, natisnjene s tehniko
kromolitografije, in stare podo-
bice. Kromolitografija je način
tiskanja, ki je nastal leta 1837 in
prvič omogočil tudi preprostim
družinam nakup barvnih slik z
nabožno tematiko, saj so bile res
poceni. Najbolj razširjene so bile
seveda podobe Jezusa in Marije,
zavetnikov in drugih svetnikov,
za otroške sobe pa je bil najbolj
priljubljen angel varuh.
Razstavljene podobice so iz 19.
in 20. stoletja. Starejše so črno-
bele, nekatere so ročno pobarva-
T ne, od druge polovice 19. stolet-ja dalje pa so že natisnjene v bar-vah. Nekatere so obrobljene s
papirnatimi čipkami, druge ima-
jo obliko križa; na nekaterih je
napisanih le nekaj besed, na
drugih cele
molitve.
Posebno za-
nimive so
tudi podo-
bice s
pomemb -
nej ših
božjih po-
ti. Romar-
ji so jih
kupovali kot
darilo za
dru ži no
ali pri jate -
lje. Pone-
kod so kot
spominek
prodajali
tudi poseb-
ne podobi-
ce s kovin-
skim okvi-
rom. Zbirali
so jih otroci, kmečka dekleta so
jih lepila na pokrove svojih
skrinj, žene so jih hranile v mo-
litvenikih. Šele v novejšem času
se je razširilo sistematično zbi-
ranje, mnogi so namreč spoznali
njihovo vrednost, saj so priče
krščanske kulture naših krajev in
vere naših prednikov. Prav to du-
hovno sporočilo je bilo čutiti ob
ogledu eksponatov.
Praznovanje se je končalo v ne-
deljo, 2. oktobra, s slavnostno
mašo, na kateri sta bila prisotna
kar dva zbora: župnijski iz Zgo-
nika, ki ga vodi organistka Zulej-
ka Devetak, in MePZ Rdeča zvez-
da iz Saleža, ki je pod vodstvom
zborovodje Rada Miliča zapel
Sanctus in Oče naš.
Zaradi slabega vremena je po
maši, žal, odpadla predvidena
procesija z blagoslovom po vasi.
Dež pa ni onemogočil proslavit-
ve 70. obletnice vaškega spome-
nika padlim v NOB, ki stoji pred
cerkvijo, s polaganjem vencev in
blagoslovom g. Markuže. Prosla-
vo so spremljali glasovi MePZ
Rdeča zvezda iz Saleža.
B+M
Foto damj@n
Tržaška 27. oktobra 2016 11
Obvestila
V petek, 28. oktobra, ob 18. uri bo v dvo -
rani Krožka za družbena vprašanja “Virgil
Šček”, v ulici Giacinto Gallina 5 - (III.
nadstropje), četrto srečanje Sloven šči na
z empatijo. Izhodišča za razmi šlja nje bodo
travmatična doživetja naših prednikov v
obdobju fašižma. Srečanje bo dvojezično.
Vstop je prost. Vabljeni! Informacije: Elena
Cerkvenič, tel. štev.: 00 39 3290224074
ali e-naslov: elenacerkvenic@gmail. com
Društvo slovenskih izobražencev vabi v
ponedeljek, 31. oktobra, v Peterlinovo
dvorano v ul. Donizetti 3 v Trstu na sre ča -
nje s časnikarjem, urednikom in zgo do -
vinar jem dr. Jožetom Možino, ki bo pre -
daval na temo Nova spoznanja o izvoru
medvojnega razkola na Slovenskem.
Začetek ob 20.30.
Ob dnevu spomina na rajne bo tra dicio -
nalna slovenska sveta maša na tržaškem
pokopališču v nedeljo, 30. oktobra, ob
14.30 v cerkvi na pokopališču. Soma ševa -
nje bo vodil ravnatelj Slovenskega
pastoralnega središča Klemen Zalar, pel
pa Združeni pevski zbor Zveze cerkvenih
pevskih zborov.
Mednarodno združenje delavnice
molitve in življenja vabi na uvodno sre -
čanje Učimo se moliti, da se bomo naučili
živeti v petek, 11. novembra, ob 17. uri v
Marijin dom ul. Risorta 3 v Trstu. Info na
tel. 3403864889.
Župnijska cerkev na Opčinah
Novi mozaik patra Rupnika
  dor je zadnje čase obiskal
župnijsko cerkev na
Opčinah pri Trstu, je go-
tovo opazil prijetno novost: v
niši, ki stoji na sredini cerkve,
čisto nasproti stranskih vrat in je
pred njo krstilnica v obliki škol-
jke, stoji nov mozaik.
Postavili so ga v petek,
23. septembra letos,
brez posebnih cere-
monij: naslednjo ne-
deljo so ga lahko ver-
niki občudovali in z
veseljem ugotavljali,
da gre za pomembno
obogatitev domače
cerkve.
Zgodba o tem mozai-
ku pa je kar dolga, le-
po in zanimivo je, da
se je končala v svetem
letu usmiljenja 2016.
Med nedeljsko sveto
mašo 25. septembra je
Bruna Cijak Štekar
vernikom razložila,
kako je prišlo do po-
stavitve mozaika. Ide-
ja se je porodila do-
mačemu župniku g.
Francu Pohajaču že
pred več kot devetimi
leti: krstilnica v open-
ski cerkvi je bila nam-
reč zelo lepa, a z neko-
liko praznim oz. go-
lim ozadjem, saj je rja-
vo-rdečkasti marmornati okvir
in krstni kamen obdajal le beli
zid. Tako so na župnijskem svetu
18. januarja 2007 sprejeli župni-
kovo zamisel in odobrili sklep,
da bi nišo zapolnili z mozaikom.
Nekateri člani openskega župnij-
K skega sveta osebno poznajo patraMarka Ivana Rupnika še iz časov,ko je deloval med zamejskimi
Slovenci (pretežno na goriškem
območju). Kot znano, je pater
Rupnik v Rimu sodeloval pri
ustanovitvi centra Aletti, ki so ga
odprli na pobudo svetega očeta
Janeza Pavla II. leta 1991 (center
spodbuja sožitje pravoslavnih ter
katolikov vzhodnega in latinske-
ga obreda, da bi tako vsakdo rasel
v svoji Cerkvi, v ljubezni edinega
Kristusa, center ima torej tudi ve-
lik ekumenski pomen). Študijsko
– raziskovalni center Aletti se je
zelo posvetil umetnosti in še po-
sebno ikonografiji, ki jo izraža s
posebnimi, modernejšimi mo-
zaiki, ki so zasloveli po celem
svetu. Na ta način skuša naš ro-
jak, ki je sicer
iz reda jezui-
tov, spregovo-
riti čim
širšemu števi-
lu ljudi, ne le
vernikom,
ampak tudi
naključnim
obiskovalcem
cerkva, z
umetnostjo v
liturgični go-
vorici o lepoti
božjega nau-
ka. Po risbah
in idejah p.
Rupnika so ta-
ko umetniki
in izvajalci
centra Aletti
uresničili
mnogo mo-
zaikov in obo-
gatili veliko
cerkva in ro-
marskih sre-
dišč po celem
svetu, kot na
primer v Rimu
(papeška ka-
pela Redemptoris Mater), Lurdu,
Fatimi, Pietrelcini, Bariju, Mila-
nu, Parizu, Madridu, Ljubljani,
Beogradu, Washingtonu, da niti
ne omenjamo najrazličnejših
manjših cerkva in kapelic (npr.
nam bližja cerkev sv. Primoža in
Felicijana v Vrhpolju), ki so
razpršene po Slovenskem in
drugje. V Trstu je bil do zdaj edi-
ni tovrstni mozaik v cerkvi sv. Te-
rezije Deteta Jezusa (stoji v ul.
Manzoni, malo niže od Sloven-
skega stalnega gledališča), kjer je
tudi okrašena krstilnica, z veliko
podobo Jagnjeta Božjega. Pater
Rupnik je sprejel povabilo Open-
cev in si osebno ogledal nišo, ki
naj bi jo opremil, 18. januarja
2009, nato so 1. julija 2010 po-
slali v Rim vse potrebne meritve
in skice lokacije, kjer naj bi stal
mozaik (naredil jih je geometer
Aleks Sosič). Treba je bilo le še
počakati, kdaj bo lahko na vrsti
delo, posvečeno openski cerkvi,
saj imajo “obrtniki” centra Aletti
ogromno naročil z najra-
zličnejših delov sveta in se mo-
rajo posvečati najrazličnejšim iz-
zivom. Medtem je Rupnik izrisal
idejo, ki bi se najbolj skladala z
že obstoječo strukturo krstilnice
v župnijski cerkvi sv. Jerneja na
Opčinah. In nenadoma je iz
večnega mesta prišla novica, da
bi lahko dokončno postavili mo-
zaik na Opčinah. V dveh dneh
intenzivnega dela so letos sode-
lavci “mozaičarji patra Rupnika
postavili umetnino, delček za
delčkom, košček za koščkom, kot
si ga je umetnik zamislil in pred-
stavljal.
Jezuit Marko Ivan Rupnik ni le
“mozaičar”, ampak tudi teolog
(predava na Gregorijanski uni-
verzi v Rimu in tudi na drugih
papeških inštitutih v Rimu), tako
je openskemu župnijskemu svetu
poslal tudi strokovno razlago, za-
kaj si je zamislil tak mozaik, kot
so ga ustvarili na Opčinah.
/ str. 14
Mitja Petaros
  retesno dvorano Bazlen, bližnji
prostor, v katerem je bilo družab-
no srečanje, in tri razstavne pro-
store v pritličju ugledne zgodovinske
stavbe na Kanalu so napolnili Mariovi
prijatelji, slovenski in italijanski kolegi
fotografi ter časnikarji, umetniki in kul-
turniki, športniki in navadni ljudje iz
mesta in s Krasa, iz Gorice, ki jih je Mario
osrečil s fotografijo, ob kulturnem ali
športnem dogodku, na predavanju ali
političnem shodu, “šagri”, šolski, javni
ali tudi zasebni prireditvi. Vsi govorniki
na petkovem odprtju, ki je bolj kot slo-
vesno bilo izrazito prisrčno, so poudarili
dragocenost tega izjemnega arhivarja
naše polpretekle zgodovine: v arhivu Od-
seka za zgodovino in etnografijo NŠK je
ohranjenih 260 tisoč negativov. A tudi
mnogo naših družinskih arhivov bi bilo
bolj revnih brez fotografij,
ki nam jih je velikodušno
podaril.
Po pozdravu gostujočega
ravnatelja gledališkega mu-
zeja Schmidl Stefana Bian-
chija je v imenu Občine
Trst pozdravil odbornik za
socialo Carlo Grilli; priso-
ten je bil tudi prejšnji od-
bornik za kulturo Paolo
Tassinari, ki je prvi podprl
pobudo. Rudi Pavšič, pred-
sednik SKGZ, je spregovoril
še v imenu ostalih glavnih
prirediteljev razstave Slo-
venskega kluba, NŠK, KD
Bubnič Magajna in dal
spodbuden predlog, da bi
tržaška občina poimenova-
la ulico po njem, saj je bil
res “foto-oko” celega mesta. Claudio Er-
ne', fotograf in novinar, ki ga zelo ceni,
je ob smrti zapisal za Il Piccolo članek:
“Umrl je Mario Magajna, fotograf, ki je
pripovedoval zgodovino Trsta”.
Predsednica SK Poljanka Dol-
har, ki je tudi povezovala do-
godek, je predstavila projekt
z nazivom Mario Magajna
100, ki je bil deležen financi-
ranja Dežele FJK in sodelovanja institu-
cionalnih partnerjev, kot Urad vlade za
Slovence v zamejstvu in po svetu RS ter
Občina Dolina, medijskih partnerjev Pri-
morski dnevnik in deželni sedež RAI FJK.
Pri tem je poudarila bistveno vlogo za iz-
vajanje in usklajevanje obsežnega dela,
od same raziskave in postavitve razstave
do ureditve kataloga in priprave bogate-
ga koledarja povezanih dogodkov, Mar-
tine Humar (za NŠK), Martina Lissiacha
(SKGZ), kuratorjev Andreja Furlana in
Robija Jakomina. Onadva sta orisala vse-
bino in strukturo razstave. Od približno
260 tisoč posnetkov, zbranih v fotoarhi-
vu NŠK in doslej objavljenih 50 tisoč, je
delovna skupina (tudi Sergio Ferrari, Me-
ta Krese in Franko Vecchiet) najprej pre-
gledala 180 tisoč posnetkov od časov
pred vojno do l. 1982, ko se je Magajna
uradno upokojil. Po prvi selekciji 600 po-
snetkov so dokončno izluščili izbor 115
črno-belih fotografij, ki so na ogled v
treh dvoranah palače Gopčević.
Ob svojem rednem in trdem delu vsa-
kodnevnega zapisovalca dogodkov jav-
nega interesa, ki so bili objavljeni v Pri-
morskem dnevniku (od l. 1945 do l.
1993), je Magajna dobil čas za še nešteto
umetniških, priložnostnih, družabnih,
krajinskih, reportažnih posnetkov in an-
tropoloških izrezov iz mestnega in vaške-
ga življenja, sveta
otrok, skratka tenut-
kov lepega, ki so zdaj
razstavljeni. Razstava
je razdeljena na več
sklopov: na posnetke
zgodovinskopolitične-
ga in manjšinskega po-
mena za časopis, na
“umetniške” skice in
elegije, ki jih opleme-
niti zelo osebna raba
črno-belih kompozicij-
skih iger. Izraziti so
portreti in upodobitve
znanih in neznanih
ljudi: npr. Pinkove in
Danijeve mame Eme z
lastno materjo pred
Tomažičevo vilo, pisa-
telja Bartola in prijatel-
ja Bubniča ali pristno lepega para, ki se
odpravlja na volišče.
Tu ni prostora za bolj razčlenjeno obrav-
navo o Magajnovi umetniški vrednosti
in dokumentarnih eksponatih, ki so v
raznih vitrinah (npr. odlikovanja
Društva slovenskih novinarjev, italijan-
ske in slovenske države, Občine Dolina).
Za ikono razstave izbrani posnetek sa-
motnega šolarja s torbo na pomolu, ki
ga pokriva morje, z malo papirnato lad-
jico v ospredju in parnikom na obzorju,
spominja na lirično “štimungo” Cartier-
Bressona. Pa vendar, kot zgled njegovega
nezamenljivega reportersko - umetniške-
ga sloga bi raje omenil posnetek iz skoro
ptičje perspektive prve Kraške ohceti, slo-
vesne, živahne, razigrane, iz katere se je
rodila tudi zdajšnja direktorica potovalne
agencije Aurora Viaggi Vera Kermez.
Takšen je bil Mario Magajna: uspelo mu
je vedno povezovati zgodovino z življen-
jem. Turistična agencija, ki jo je ustanovil
Egon Kraus (z Edijem Šelhausom naj-
večji Magajnov sotovariš v prvih letih
Primorskega dnevnika), je med partnerji
projekta skupaj z goriškim Kulturnim
domom, KD Ivan Trinko iz Čedada in Za-
družno kraško banko. Kmetija Parovel je
poskrbela za degustacijo, zadnji partner,
goriški Kinoatelje, pa bo posnel celod-
nevno zbiranje spominov na Magajno 5.
novembra. Razstava, ki si jo je do zdaj
tedna ogledalo že 1000 obiskovalcev, bo
odprta do nedelje, 4. decembra, vse dni
razen ponedeljka, od 10. do 19. ure ne-
prekinjeno. Strokovna vodstva po razsta-
vi bodo v četrtek, 3. novembra (ob 17.
uri slov. in 18. uri ital.), soboto, 12. no-
vembra (ob 17. uri ital. in 18. uri slov.) in
nedeljo, 27. novembra (ob 10.30 ital. in
11.30 slov.).
Na sporedu so še drugi dogodki. Dne 16.
novembra bo projekcija filma Marka So-
siča, Mario Magajna, fotograf svojega
časa (ob 17.00 ital. in 18.00 slov.), ki ga
je pred kratkim predvajala tudi STV Rai.
Sledil bo še Videoportret Maria Magajne
v režiji Jadrana SterIeta. 25. novembra
bodo predstavili ob 18.00 monografijo v
založbi ZTT in Comunicarte, z zapisi zgo-
dovinarja Gorazda Bajca, zgodovinarja
fotografije Claudia Dominija, časnikarja
Dušana Kalca in fotografinje Mete Krese.
Več informacij o še drugih dogodkih in
lep izbor razstavljenih fotografij na splet-
ni strani projekta: www.magajna.eu. Za
rezervacijo dodatnih vodenih ogledov,
zlasti za šole in druge skupine, se lahko
piše na info@magajna.eu.
“Poezija v črno-belem”
- spremne razstave v
Repnu, Gorici in Dolini
V tem času je tudi prišlo
do odprtja (v okviru
projekta Mario Magajna
100) treh razstav “zgo-
dovinskih” fotografij, ki
jih je tiskal sam avtor za
svojo samostojno razsta-
vo v tržaški galeriji Scor-
pione leta 1951. To
predstavlja nekakšen
unikum za tiste čase, saj
so v tej galeriji (kot na
splošno drugod) pravi-
loma razstavljali le eta-
blirani umetniki in sli-
karji, npr. De Chirico,
Morandi, Vedova, ali pa
naši Cesar, Černigoj,
Hlavaty, Saksida... Spacal, lastnik galeri-
je?, ki je dal zamisel za “pionirsko”
ovrednotenje našega fotografa-umetnika
v omenjeni galeriji.
Gre za prave bisere, ki nam povračajo
“avro” umetniških utrinkov in doku-
mentov časa, “afriških” posnetkov, po-
snetkov iz Budimpešte, Škedenjskih
krušaric, sprehajalca iz Ljudskega vrta...
Sugestivne vintage fotografije, ki so bile
na ogled v galeriji Studiofaganel goriške-
ga slikarja Marca Faganela, umetniškega
sina slikarja-starinarja Roberta in brata
slikarja-arhitekta Davida, so sedaj v Pa-
lači Gopčević. Razstava v Kraški hiši v
Repnu je odprta samo še v nedeljo, 30. t.
m., od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do
17.00. Razstava na dolinskem županstvu
pa bo na ogled do konca leta, ob uradnih
urah: v ponedeljek, sredo in petek od
8.30 do 10.30, v torek in četrtek od 10.
do 12.15, ob ponedeljkih tudi popoldne,
od 14.30 do 16.45.
P
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta 
vabi v okviru Koroških dnevov na Primorskem na 
SREČANJE MLADINSKIH 
PEVSKIH ZBOROV
v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta v Trstu
v soboto, 29. oktobra, ob 20. uri
Sodelujejo: iz Celovca Mladinski zbor Jamzi, ki ga vodi Edi
Oraže, Mladinski zbor župnije iz Vrhpolja, ki ga vodi Petra
Bajc Curk, Mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, ki ga vodi Mojca
Maver Podbersič. V pozdrav bo zapel Mladinski zbor župnije
sv. Ivana iz Devina. 
S 1. strani
Mario Magajna ...
Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske je gotovo poznana, verjetno pa je
manj znano, da smo njen celostni slovenski prevod dobili šele pred nekaj
leti. Temu velikemu prevajalskemu izzivu je namenjen večer, ki ga SPD
Mačkolje prireja v petek, 28. oktobra, ob 20. uri v dvorani vaške Srenjske
hiše. Tomaž Čeč, pobudnik te zahtevne zamisli in založnik knjižne izdaje,
bo spregovoril o Valvasorjevem delu in prevajalskem trudu družine
Debenjak in sodelavcev, ki so Slavo prelili v sodobno slovenščino.
Upoštevaje pravil leposlovnega in znanstvenega prevajanja je delo ohranilo
starinskega duha, pristen pečat mu dajeta baročna skladnja in knjižna
oblika, ki v paginaciji in grafičnih podrobnosti zvesto sledi originalu.
Prisrčno vabljeni v Mačkolje!
Aktualno27. oktobra 201612
  o se naši šolarji vrnejo v
šolske klopi, se v veliko
dvorano Kulturnega cen-
tra Lojze Bratuž vrne Goriški vrtil-
jak, gledališki abonma za male
obiskovalce gledališča, ki ga pri-
reja Kulturni center Lojze Bratuž
v sodelovanju s Slovenskim na-
rodnim gledališčem Nova Gorica,
pa tudi z ravnateljstvoma Večsto-
penjskih šol iz Gorice in Dober-
doba ter s finančno pomočjo
Dežele FJK in Fundacije Goriške
hranilnice. Letošnja sezona je ju-
bilejna, saj Goriški vrtiljak praz-
nuje 20-letnico. Toliko let je mi-
nilo od tedaj, ko je razigrano “pre-
skočil” mejo in se
iz novogoriškega
gledališča preselil
tudi k nam. Za to
ima zaslugo tudi
režiser Emil
Aberšek, ki si je za-
mislil ta abonmaj-
ski niz predstav za
otroke; v Novi Go-
rici je bil najprej v
Kulturnem domu,
nato v Primorskem
dramskem gleda-
lišču, zdajšnjem
Slovenskem narod-
nem gledališču No-
va Gorica, potem
pa še v Šempetru in
Desklah, pod dru-
gačnim imenom pa tudi v Trstu.
Goriški vrtiljak je tako postal vsa-
koletna gledališka ponudba za
najmlajše; otroke navaja k zaha-
janju v gledališče in odkrivanju
dramskih umetnin iz domače in
svetovne literarne zakladnice. Pri-
kazane vsebine vselej razkrivajo
dragocene vzgojne poante, ki po-
magajo otrokom odkrivati svet
okrog sebe na večkrat strmi poti
odraščanja.
Goriški vrtiljak je v jubilejnem le-
tu v četrtek, 13. oktobra 2016, naj-
prej povabil v veliko dvorano
K KCLB malčke iz zadnjega letnikavrtcev in prvošolčke, katerim sose na prvi jutranji ponovitvi po-
gumno pridružili tudi najmlajši,
ki obiskujejo slovenske jasli Tika
Taka na severnem delu našega
mesta in bodo prišli kar na vse
abonmajske predstave Malega
polžka. Kot so povedale njihove
učiteljice, so tiho in mirno sprem-
ljali pravljično igro, v kateri je bil
protagonist deček Jahim v daljni
afriški deželi. Jahim nima staršev
in sploh ob sebi nobenega odra-
slega. Njegovi prijatelji so afriške
živalice, s katerimi se rad igra. Ob
tem pa sanja, kako bi bilo lepo, ko
bi bil velik, ker bi zmogel napra-
viti marsikaj. Morda tudi doseči
luno … Ko pa to res postane, spoz-
na, da je skoraj boljše biti majhen,
saj tudi to ima svoje prednosti.
Ljubko predstavo, prepredeno z
glasbo, plesom, lutkami in igro,
si je zamislila in zrežirala igralka,
plesalka, filmska in lutkovna ani-
matorka, od l. 2008 samozaposle-
na v kulturi, Lea Menard, ki tudi
nastopa v vlogah raznih afriških
živali, oblečena v privlačne kostu-
me, ki na hudomušen način pri-
kazujejo značilnosti protagoni-
stov, seveda s
človeškimi la-
stnostmi. Njen
soigralec v vlo-
gi Jahima je Jo-
se, raper, vsestranski glasbenik in
odličen igralec v lutkovnih pred-
stavah za otroke. S svojo naravno
čokoladno barvo kože je pravi
zvedavi afriški fantič. Drobna
igra, primerna za tako starostno
stopnjo gledalcev, je privlačna in
jim s svojevrstno pisano scensko
zasnovo podari droben izrez
afriškega sveta, kot se lahko pri-
kaže v otroški domišljiji.
Pred obema ponovitvama je v
imenu prirediteljev malim gledal-
cem in njihovim spremljevalcem
izrekla dobrodošlico Tamara Ko-
sič.
IK
V foajeju KCLB
so bile razsta-
vljene velike ri-
sbe, s katerimi
so vrtci in
osnovne šole
sodelovali na
nagradnem li-
kovnem na-
tečaju, ki ga je
razpisal Kultur-
ni center Lojze
Batuž ob 20-let-
nici Goriškega
vrtiljaka. Na
prvonagrajeni
risbici je gusar-
ska ladja z
živahno posad-
ko morskih ro-
parjev, z morskimi bitji ter prizo-
rom na afriških tleh; izdelali so jo
otroci iz goriškega vrtca Sonček in
krasi programski kartonček Male-
ga polžka. Pisan vrtiljak s polžki
različnih velikosti – namesto kon-
jičev – bogati programski kar-
tonček Velikega polžka. Ta poseb-
ni vrtiljak je izšel iz domišljije
učencev tretjega razreda OŠ Peter
Butkovič Domen iz Sovodenj ob
Soči. Zmagovalcem in vsem osta-
lim pridnim risarjem naj gredo
iskrene čestitke z željo, da bi še na-
prej tako radoživo sukali barvice.
Izola / Kiparska razstava društva LIK v Mestni knjižnici
Morje kot življenje
  ikovni umetniki iz Izole
so se v kulturno društvo
povezali že leta 1975.
Leta 1976 so se vključili v Zvezo
likovnih skupin Slovenije, leta
1996 pa ustanovili društvo LIK.
Danes v tem društvu delujejo
tri skupine: za moderno
slikarstvo, za klasično
slikarstvo in za keramiko. Člani
društva večkrat presenečajo
tudi z različnimi nenavadnimi,
duhovitimi in
inovativnimi
instalacijami, ki
jih ustvarjalno
umeščajo v
galerijski
prostor, pa tudi
na ulice, trge in
ob obalo.
V oktobru si
lahko v Mestni
knjižnici
obiskovalci
ogledajo
nekatere izdelke
iz keramike,
siporeksa in
stirodura, ki so
nastali v
skupnem
slikarsko
kiparskem likovnem projektu
Morje kot življenje. Celotna
razstava je bila do nedavnega
na ogled v izolski galeriji Alga.
V vitrini ustvarjalnosti v
knjižnici so svoja dela razstavili
L Milenka Arsenov, DraganaDada Čurin, Zorko Dežjot,Oskar Jogan, Snežica Krajnc in
Edo Lesjak.
Edo Lesjak je izdelal keramične
doprsne portrete v slogu
slikarja Modiglianija, ki jim
pridih nežnosti, krhkosti in
prosojnosti daje bela glazura.
Dva manjša kipca predstavljata
ribjo čorbo in deklico, skupina
manjših skulptur pa ogromne
kipe z Velikonočnih otokov, ki
so del svetovne kulturne
dediščine. Ustvarjalno se je
pošalil tudi na račun turistov.
Turista je prikazal kot nekoga,
ki se sprehaja s pivom v eni in
z mobitelom v drugi roki, pred
soncem ga ščitijo sončna očala
in slamnat klobuk, pred
morjem pa rešilni pas. Milenko
Arsenov in Snežico Krajnc so
navdihnile morske deklice.
Oskar Jogan je v svojem
izčiščenem slogu prikazal
eleganco ribe. Riba fosil in
obmorska eksotika so očarali
tudi Dragano Dado Čurin.
Zorko Dežjot je z barvami
prikazal odseve svetlobe na
lupini leščurja in školjke.
Razstavo si lahko obiskovalci
ogledajo v času, ko je odprta
knjižnica.
ŠP
  riimek Klemenčič je nastal iz imena Klemen.
Klemenčič je sin ali potomec nekega Klem-
na. Druga možnost pa je, da je nastal iz
priimka Klemenc. Le-ta je kakopak tudi nastal iz
imena Klemen. Na enak način so nastali tudi
priimki Klemen, Klemše in Klemenšek. Ime Kle-
men je latinskega izvora in pomeni milostljiv ali
nežen. Če se poigramo z be-
sedami, bi lahko rekli, da je
priimek Klemenc enak
priimku Milost, Klemenčič
pa Milostniku.
V matičnih knjigah, ki so na-
stale v Kamnjah, najdemo za-
pis priimka v različnih obli-
kah: Clemen, Clemencig,
Clemens, Clemenzhig, Cle-
menziz. Za žensko pa najde-
mo enkrat celo Clemenziza,
torej Klemenčica.
Priimek ima več gnezd. Nosi ga 2392 ljudi, na Pri-
morskem pa le 157. Na Vipavskem najdemo Kle-
menčiče pod Čavnom, pri Stomažih. Od tam je do-
ma tudi znani novinar in urednik msgr. Drago Kle-
menčič. A zanimivo, priimka v najstarejših knjigah
ne najdemo. Priimek je v vas prinesel Jakob Kle-
menčič malce pred letom 1713, ko se je poročil z
domačinko Jedrt Črnigoj. Kaj ga je prineslo pred
tremi stoletji pod Čaven in od kod je prišel, ni zna-
no. Priimek je v tistih časih precej pogost na Šen-
tviški planoti, od koder se je kar precej ljudi naselilo
tudi na Vipavskem. Natančneje na Gori. Možno bi
tako bilo, da je skupaj s kolonisti Velikonja in La-
hajnar prispel tudi Klemenčič, a se ni ustalil na Go-
ri, ampak je pot nadaljeval do tako ime-
novane Male Gore in vasi Stomaž. Vse-
kakor pa ne gre povezovati njegovega
prihoda s tolminskim kmečkim pun-
tom, zaradi katerega nekateri obsojeni
uporniki niso smeli ostati v domačem
kraju, saj je v času punta Jakob Kle-
menčič že pod Čavnom poslušal jok svo-
jega prvorojenega Jožefa.
V Jakobovem rodu najdemo tudi tri zna-
ne duhovnike. Poleg dr. Draga Kle-
menčiča je to tudi dr. Ciril Sorč. Oba sta
Jakobova pra-pra-pra-pra-pra-pravnuka.
Zanimivo je, da so Sorči nasledili izvor-
no domačijo Klemenčičevih iz 18. sto-
letja, priimek pa je v vasi šel naprej po drugi veji.
Tretji duhovnik, Jakobov pra-pra-pra-pra-pravnuk
pa je Vladimir Makovec, izjemni jezikoslovec in
leksikograf, ki je po
opustitvi duhov-
niške službe v
Nemčiji postal uni-
verzitetni predava-
telj. Pisal je
nemško-italijanske
slovarje in nemške jezikovne priročnike za itali-
janščino in španščino. V naši zgodovini ga pozna-
mo bolj kot Vladimirja
Macchija (1909-2006),
vzgojitelja v goriškem se-
menišču v času fašizma.
Slovenski gojenci imajo
nanj vse drugo kot prijet-
ne spomine. Naj mimo-
grede med Jakobovimi po-
tomci omenimo, da je tu-
di moja malenkost njegov
sedemkratni pravnuk.
V župnijskem arhivu
Kamnje so še do lani hranili vse matične knjige, ki
dokazujejo poreklo stomaških Klemenčičev. Še
vedno pa kamenjski župnik Rafko Klemenčič, ki
izvira s Šentviške Gore, hrani tamkajšnje urbarje.
A v najstarejših urbarjih za Stomaž iz let 1766 in
1783 Klemenčiča nismo našli. To pomeni, da v
prvih desetletjih po priselitvi družina verjetno ni
bila med premožnejšimi vaščani. Po drugi strani
pa ne moremo dvomiti o njihovem ugledu, saj naj-
demo Klemenčiče že vse od naselitve navedene tu-
di med botri. Na odgovor, ali ima zdajšnji župnik
morebiti tudi sorodstvene povezave pri Stomažih,
bo treba še počakati. Odgovor bo znan v nekaj le-
tih, ko bomo s pomočjo genetskih raziskav dobili
marsikateri odgovor na današnje rodoslovne zaga-
te. Zapis DNK je že večkrat pomagal pri nerešljivih
problemih, v bližnji prihodnosti pa se bodo te ra-
ziskave razmahnile.
P
VIPAVSKI PRIIMKI (14)
KLEMENČIČ
Zapis iz družinske knjige župnije Kamnje, ki v
zgodovini rodu podčavenskih Klemenčičev odkriva
največ, hrani danes Škofijski arhiv Koper.
Prva omemba Jakoba Klemenčiča iz leta 1713. Transkripcijo krsta Andreja
Klemenčiča, sina Jakoba in Jere, je naredil Pavel Peter Bratina. V celoti se glasi
takole: Die 1ma Novembris - Andreas filius legitimus et na (tur) alis Jacobi
Clemenziz et eius vxoris Gertrudis B (aptizatus) est a me Vincentio Waiz Coop
(eratore) patrini fuerunt Joanes Siugon et vxor Vrsula Mathiae Bratina. Krstno
knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
Goriški vrtiljak / Abonma Mali polžek 
Morda je le boljše biti majhen!
  udovita odrska postavi-
tev lutkovne predstave
Sapramiška v Lutkov-
nem gledališču Ljubljana, s ka-
tero so se v pravljični svet od-
pravile množice otrok - pa tudi
odraslih! –, letos praznuje tri-
deset let. V knjižni izdaji je sicer
izšla že l. 1976, v režiji Naceta
Simončiča pa je doživela pre-
miero na velikem odru Lut-
kovnega gledališča Ljubljana
17. oktobra 1986. Vse do danes
jo v LGL neprekinjeno uprizar-
jajo. Bila je odigrana že 1768-
krat in si jo je ogledalo 287.595
gledalcev. Leta 1989 je bila ce-
lo omenjena v Guinessovi
knjigi rekordov kot predstava,
ki je bila v enem letu odigrana
kar 177-krat, v obdobju od pre-
miere do vpisa v Guinesovo
knjigo rekordov pa 231-krat. Z
njo je LGL prepotovalo večji
del evropskih držav, pa tudi Ja-
ponsko, Južno Korejo, Brazilijo,
Pakistan, Mehiko in Venezuelo.
Zgodbica, ki jo je napisala Sve-
tlana Makarovič, je vesela, a tu-
di nevsiljivo poučuje, kako se
morajo otroci obnašati in biti
pogumni. Trideset let odrske
postavitve in 40-letnico
knjižnega besedila bodo obe-
leževali skoraj ves mesec okto-
Č
Lutkovno gledališče Ljubljana
“Odrska” Sapramiška
praznuje trideset let!
ber. Praznovanje se je začelo1.
oktobra z večernim koncertom
Svetlane Makarovič z gosti na
Odru pod zvezdami. V četrtek,
6. oktobra, je Sapramiška
doživela spet premiero, in sicer
osvežene predstave v režiji Bra-
neta Vižintina. Novo likovno
podobo je uprizoritvi dal Jaka
Judnič, tako da se lutke bolje
“gibljejo” na prizorišču, Svetla-
na Makarovič pa je s skladatel-
jem Milkom Lazarjem pripravi-
la novo glasbeno opremo. Naj-
pomembnejše praznovanje pa
je bilo v soboto, 8. oktobra, ko
je bil Sapramišji dan. V Lutkov-
nem gledališču Ljubljana je bil
Sapramišji maraton s štirimi
ponovitvami predstave, z ogle-
di gledališča Skriti kotički s Sa-
pramiško in s številnimi delav-
nicami. Po zadnji predstavi so
se ustvarjalci posladkali s Sapra-
mišjo torto.
Sapramiška bo v sodelovanju z
Mladinsko knjigo razveseljevala
tudi otroke po knjigarnah.
Pred leti je Sapramiška dobila
tudi humanitarno noto, sode-
lovala je namreč pri projektu
Botrstvo. Ob tej lepi okrogli
obletnici je Ilirija d. d. v sode-
lovanju z Lutkovnim gleda-
liščem Ljubljana, Svetlano Ma-
karovič in Jako Judničem dala
na trg zobno kremo Sapra-
miška Biodent. Del dobička od
prodaje bo šel Sapramiškinemu
skladu pri Zvezi prijateljev mla-
dine za pomoč otrokom s po-
sebnimi potrebami iz socialno
ogroženih družin.
Bralce naj spomnimo, da so si
legendarno predstavo Sapra-
miška ogledali tudi naši otroci
vsaj dvakrat v različnih letih na
Goriškem vrtiljaku. Kot vsi so
bili nad njo izredno navdušeni.
Lepo bi bilo, ko bi tudi današnji
malčki lahko uživali ob tej
čudoviti predstavi priljubljene
Sapramiške.
IK
Slovenija 27. oktobra 2016 13
  eliko dogodkov in ocen o Slove-
niji opozarja, da sta država in nje-
na oblast v krizi, ki se mnogim
zdi, da je nepremostljiva. Posebno tudi
zato, ker se hkrati širita sovraštvo in ne-
strpnost, ki seveda slabita družbo in
državo ter ovirata racionalno politiko in
odgovorno ukrepanje vseh, ki so pristoj-
ni in odgovorni za usodo in prihodnost
države.
Sedaj so razmere v bistvu take, da naj-
večji del javnosti politiki ne verjame in
jo zaradi slabih izkušenj zavrača, na kar
pa se politične stranke in velik del civil-
nodružbenih gibanj ne odzivajo in še
naprej delujejo skladno s
svojimi programi, usmerje-
nimi pretežno k povečanju
oziroma pridobitvi vpliva,
moči in sredstev, kar vse
naj bi vodilo k oblasti. Zno-
va se obravnava sprava, kar
sta spodbudila pokop in
počastitev žrtev povojnih
pobojev v Hudi Jami, Krim-
ski jami blizu Ljubljane in
v nekaterih drugih krajih v
Sloveniji. Najvišji predstav-
niki Zveze borcev so
ogorčeno protestirali zoper
pokope in počastitve žrtev
povojnih pobojev, kar je povzročilo no-
ve polemike, ki še trajajo. Zaradi tega
sprave med t. i. partizani in t. i. domo-
branci, dejansko med privrženci revolu-
cije in protirevolucionarnim taborom,
morda nikoli ne bo, čeprav je sprava ena
najbolj pomembnih tem, obravnavanih
že ves čas po osamosvojitvi Slovenije.
Zdaj se je zgodilo, da so najvišji pred-
stavniki nekaterih organizacij in usta-
nov civilne družbe in tudi Cerkve poz-
vali Zvezo borcev, “naj pove, kje so naši
mrtvi”. Poudarili so, “da so zgroženi nad
tem, kar si Zveza borcev v letu 2016, po
vsem, kar vemo o medvojnih in povoj-
nih prikritih zločinih, drzne napisati. V
sestavku z naslovom Človek kot vredno-
ta so vse, ki se trudijo za resnico in do-
stojen pokop žrtev, prikazali celo za 've-
liko hujše zločince, kot pa so bili umor-
jeni izdajalci'. Zveza borcev očitno ne
zmore iskreno obžalovati zločina ali
ostati vsaj tiho. In to po razkritih oko-
stjih v Krimski jami, kjer so med žrtvami
mlada dekleta, enomesečni dojenček in
dva še nerojena otroka”.
O spravi v Sloveniji pa so bila v prejšnjih
dneh izrečena ali napisana še druga po-
membna mnenja. Opozicijski voditelj
Janez Janša je v pogovoru za tednik De-
mokracija menil, “da upanje za spravo
je, vendar se morajo stvari odvijati po
logičnem zaporedju, v ospredju pa mora
biti resnica o preteklosti. Potrebni so do-
stojni pokop mrtvih, vrnitev njihovega
dobrega imena, obsodba zločina,
obžalovanje in sprava. Ni mogoče iskre-
no postavljati spomenika sprave v Lju-
bljani, dokler po moriščih leži še na ti-
soče nepokopanih žrtev”. Dr. France
Cukjati, nekdanji predsednik parlamen-
ta, zdaj pa predsednik civilnodružbene
organizacije Zbor za republiko, je v pre-
davanju na tradicionalnem zboru kri-
stjanov iz iniciative Prebudimo Sloveni-
jo o spravi dejal: “Se vam ne zdi, da je
spravni proces šele na drugi stopnji, to
je na stopnji zanikanja oziroma sprene-
vedanja? Kje je šele priznanje in kje ke-
sanje, ki sta pogoj za odpuščanje. Šele
priznanje in kesanje namreč človeku od-
preta srce, da postane sposobno sprejeti
odpuščanje. Danes pa še vedno
poslušamo le pozive žrtvam ko-
munističnega nasilja, naj odpu-
stijo svojim krvnikom”. Upoko-
jeni ljubljanski nadškof dr. An-
ton Stres, ki je sedaj rektor Kato-
liškega inštituta, pa vprašanje
sprave obravnava s širšega izho-
dišča. V pogovoru za Slovenski
čas, ki izhaja kot priloga tednika
Družina, je poudaril, “da se na
vseh ravneh potrjuje, da smo 25
let samostojne države porabili za
to, da je skupina ljudi, ki so prej
izvajali odkrit politični mono-
pol, pogruntala, da lahko tudi v
demokraciji s spretnimi postopki, ki pa
niso v skladu z duhom demokratične
družbe, ohranja te monopole. Petin-
dvajset let smo porabili za to, da se de-
mokratične sile trudijo, da bi ta mono-
pol razbile, nedemokratične sile pa za
to, da bi svoj monopol v državi ohranile.
Prav nič drugega se že četrt stoletja v Slo-
veniji ne dogaja. Ali ni to samoubijalska
smrt za našo družbo, državo, in za ves
slovenski narod”?
Kaže, da ni gotovo, kdaj bi oziroma bo
papež Frančišek obiskal Slovenijo, ka-
mor ga je med obiskom v Vatikanu in v
pogovoru z njim povabil predsednik
države Borut Pahor. Kot so zapisali v ted-
niku Demokracija, je obisk papeža “zelo
iluzorno pričakovati, saj je njegova po-
zornost zdaj usmerjena predvsem k
državam 'tretjega sveta' in ne toliko k
Evropi”.
Iz kronike pomembnejših dogodkov v
Sloveniji izhaja, da se odnosi med SDS
in stranko Nova Slovenija, krščanski de-
mokrati, še nadalje slabšajo, kar ogroža
in slabi celotno opozicijo. Predsednica
stranke Nova Slovenija, krščanski demo-
krati, Ljudmila Novak, je sporočila, da
bo ta stranka tudi v prihodnje lahko so-
delovala s SDS, vendar le, če te stranke
ne bo več vodil Janez Janša. Le-ta pa je v
že omenjenem intervjuju za tednik De-
mokracija Novakovo zavrnil in ji očital,
“da je stranko Nova Slovenija, krščanski
demokrati, v dobršni meri prevzel ho-
moseksualni lobi, ki ima močne lovke v
delu gospodarstva, državni upravi in v
represivnem aparatu. Če se bodo nape-
tosti in spori med obema strankama na-
daljevali, se res lahko zgodi, da bo Slo-
venija ostala brez politične desnice, o
čemer se že ugiba in razpravlja. Kljub
vsemu pa imajo morda bolj prav tisti, ki
so prepričani, da bodo v strankah in gi-
banjih politične desnice spore presegli
in se dogovorili o rešitvah, s čimer bi de-
snica morda lahko začela nov vzpon v
političnem boju za prevzem oblasti v
Sloveniji.
Navajam, da je predsednik SDS in opo-
zicijski voditelj Janez Janša v že omenje-
nem ekskluzivnem intervjuju za tednik
Demokracija obravnaval vsa najpo-
membnejša vprašanja s področij do-
mače in mednarodne politike. Raz-
mišljal je tudi o možnosti razpada EU in
o tem, kako naj bi ravnala in
ukrepala Slovenija. Po njegovem
prepričanju “bi za Slovenijo bilo
najbolje, da se EU ohrani in se na
tej osnovi širi in utrjuje soseščina
na Zahodnem Balkanu, na Vzho-
du in v Sredozemlju. Če bi EU
razpadla na nekaj močnih držav
z manjšimi sateliti okrog in
kakšno regionalno zvezo, bi to za
Slovenijo bila precej slabša
možnost. Moramo pa biti pripra-
vljeni tudi nanjo in krepiti svoje
gospodarstvo, obrambo in isto-
vetnost (identiteto države) in ko-
likor je mogoče zaceliti stare rane
v slovenskem narodu, da bo kos
novim preizkušnjam. Slovenija
pa mora v vsakem primeru stati
in obstati, najbolje v EU, v skraj-
nem primeru pa tudi brez nje”.
In še pomembna novica s kulturnega
področja. Upravni odbor Slovenske ma-
tice je sprejel odstop tajnika in glavnega
urednika Slovenske matice, akademika
Draga Jančarja, in se mu zahvalil za tri
in pol desetletja plodnega dela v Matici.
Odhaja zato, ker se je upokojil. Drago
Jančar, ki je zaradi svojih knjižnih del
znan in cenjen tudi v tujini, se bo odslej
posvetil zgolj svojemu pisateljskemu
ustvarjanju. Upravni odbor Slovenske
matice je do prihodnjega zbora članov
uredništva Slovenske matice le-to pove-
ril svojemu predsedniku prof. dr. Milčku
Komelju, tajniško funkcijo in odgovor-
nost pa dolgoletni pomočnici tajnika-
urednika Katji Kleindienst.
Marijan Drobež
V
  prostorih ZRC SAZU so 19. oktobra
dve leti delovanja slovarskega por-
tala Fran obeležili s predstavitvijo
njegove četrte različice. Prenovljeni portal
vključuje kar nekaj novosti, po besedah
njegovega urednika Kozme Ahačiča je naj-
večja različica novi Slovar slovenskega
knjižnega jezika - SSKJ 3. Kljub slabi fi-
nančni podpori portal raste zaradi preda-
ne ekipe.
Fran je prosto dostopni slovarski portal
Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
ki trenutno združuje 595.000 slovarskih
iztočnic, 31 slovarjev, vključuje dve sveto-
valnici, lingvistični atlas in še marsikaj.
Do zdaj je po besedah predstojnika inšti-
tuta Marka Snoja zabeležil več kot 11 mi-
lijonov poizvedb. Portal se ponaša tudi s
posebnim priznanjem Slovenskega
knjižnega sejma za elektronsko knjigo.
Snoj je poudaril, da je portal delo predane
ekipe, ki kljub temu da država za njegovo
nadgradnjo ni primaknila “niti evra”, pri-
speva k njegovi rasti in dodajanju vsebin.
Portal je nepogrešljiv za vse pišoče v slo-
venščini, seznam njegovih uporabnikov je
dolg. Med njimi so šole in druge državne
ustanove ter mediji. Kot programer pri
projektu sodeluje podjetje Amebis, za obli-
kovanje pa skrbijo pri podjetju Hruška.
Urednik portala Kozma Ahačič je pojasnil,
da četrta različica Frana prinaša kar nekaj
novosti. Med njimi nove slovarje in poso-
dobljene zbirke, spremenjeno zunanjo po-
dobo in nadgrajen brskalnik.
Na Franu je od danes na voljo tudi SSKJ 3.
Ahačič je menil, da je to “najmodernejši
slovar, ki ga trenutno zmoremo”. Popol-
noma nov slovar pripravljajo na inštitutu
za slovenščino ZRC SAZU. Gre za t. i. ra-
stoči slovar, ki mu letno dodajo toliko ge-
sel, kot je mogoče. Aktualna različica
vključuje 90 novih javno objavljenih ge-
sel, je povedal Andrej Perdih, ki sodeluje
pri projektu. V knjižni obliki bo slovar
izšel, ko bo slovarskih sestavkov 100.000.
Tretja izdaja spletnega Slovarja slovenske-
ga knjižnega jezika po njegovih besedah
prinaša povsem nov pomenski opis besed,
pove nam, kako se nove besede pišejo in
kako izgovarjajo, izvemo tudi, kako se
sklanjajo in spregajo. Uporabniki izvedo
tudi, v kakšnem kontekstu se uporabljajo,
kakšne besedne zveze in frazeme tvorijo
ter kakšen je njihov izvor.
Izgovarjavi besed je mogoče prisluhniti
oziroma pogledati, kako se besede izgo-
varjajo v slovenskem znakovnem jeziku.
Testno je v slovar vključen tudi e-bralec,
ki je v prvi vrsti namenjen slepim in sla-
bovidnim.
Poleg SSKJ 3 je novost Frana tudi nov pri-
rastek Slovarja pravopisnih težav, ki ima
povsem novo obliko in okrog 1000 novih
geselskih sestavkov. Oplemenitena je tudi
besedna zakladnica nekaterih drugih slo-
varjev. Sprotni slovar slovenskega jezika je,
denimo, bogatejši za besede brexit, burki-
ni in vejper.
Portal Fran lahko z vprašanji in dilemami
sooblikujejo tudi njegovi uporabniki. Tako
so popolnoma prenovili Jezikovno sveto-
valnico, ki sicer deluje tudi kot samostojna
stran, novo verzijo pa ima tudi vnašalni si-
stem ZRCola.
Ahačič se je na koncu zahvalil vsem, ki z
vsem srcem sodelujejo pri nastajanju por-
tala. Dodal je, da glede na slabo finančno
podporo in brez dodatnih projektov na
inštitutu ne vedo, do kdaj bodo zmogli de-
lo, a ostajajo optimisti: “Že od začetka
imamo samo rezervne dele za fička, hkrati
pa dobre mehanike in inženirje, zato lah-
ko izdelujemo slovenski mercedes”.
V
Po mnenju Janeza Janše “Slovenija mora stati in obstati, z EU ali brez nje”
Opozicija je v krizi, a še upa 
v ponoven vzpon na oblast!
V ZRC SAZU predstavitev 4. različice slovarskega portala
Slovenski mercedes za ljubitelje
jezika Fran beleži dve leti
  redsednik republike Borut Pahor
se je na uradnem obisku v Argen-
tini srečal tudi s Slovenci, ki živi-
jo v tej državi. Obiskal je Slovensko hišo
v Buenos Airesu, dom Bernal, kjer de-
luje Slovensko prekmursko drüštvo, ter
sedež argentinskega radia, kjer nastaja
oddaja Okence v Slo-
venijo. V Argentini
živi približno 30.000
slovenskih izseljencev
in njihovih potomcev,
ki so se tja priseljevali
v treh obdobjih, glav-
nina v obdobju med
obema svetovnima
vojnama. V Slovenski
hiši v Buenos Airesu
vsako soboto pripra-
vljajo slovensko šolo
slovenskega jezika in
delujejo predvsem na
kulturnem in izo-
braževalnem po-
dročju. Društvo Ze-
dinjena Slovenija iz
Buenos Airesa je urad-
ni predstavnik organi-
zirane skupnosti Slo-
vencev v Argentini in povezuje vse kra-
jevne domove, ki so žarišča kulturnega
in verskega življenja med tamkajšnjimi
Slovenci. Društvo je ob obisku sloven-
skega predsednika republike pripravilo
slovesnost. Njegov predsednik Jure Ko-
mar je orisal, kako se v društvu trudijo
ohranjati slovenstvo. Spomnil je, da so
se tudi pred 25 leti Slovenci, živeči v Ar-
gentini, zelo potrudili, da je Argentina
prva med državami Latinske Amerike
priznala Slovenijo. Po Komarjevem
mnenju prihod predsednika vzbuja
upanje, da bo v prihodnje sodelovanje
potekalo v duhu naklonjenosti in iskre-
nosti in da bomo “držali skupaj”. Pred-
sednik Pahor se je navzočim ter društvu
Zedinjena Slovenija zahvalil, da hodijo
po poti sodelovanja in sožitja ter slo-
venski svet in z njim ves svet gradijo z
odgovornostjo in ne s strahom. Komar-
ju je predal slovensko zastavo - posebno
protokolarno darilo predsednika repu-
blike ob praznovanju 25. obletnice sa-
mostojnosti Slovenije. Ob tem je izrazil
željo, da bo to darilo v znak enotnosti
in da bi bilo namenjeno vsem, ki s svo-
jim delom prispevajo, da ostajamo bolj
povezani kot skupnost, da se po-
slušamo in spoštujemo.
Kot je še povedal predsednik Pahor, se
je v pogovoru z argentinskim predsed-
nikom Mauriciom Macrijem zahvalil
Argentini, da je v več obdobjih v hudih
časih vedno z odprtostjo sprejemala
naše izseljence. Po njegovih besedah
moramo storiti vse, da bomo imeli vsi
Slovenci in Slovenke ne samo doma,
ampak tudi po svetu ne samo eno
državo, ampak tudi eno domovino.
Predsednik republike je obiskal tudi
dom Bernal, v katerem deluje Sloven-
sko prekmursko drüštvo, ter sedež ar-
gentinskega radia, kjer nastaja oddaja
Okence v Slovenijo, na delovnem
srečanju se je tudi sestal s predstavniki
slovenskih društev v Argentini, ki so
predsednika in ministra za Slovence v
zamejstvu in po
svetu Gorazda
Žmavca seznanili
z delovanjem
društev ter pred-
stavili načrte za
prihodnost. Pred-
sednik se je ta dan
– v družbi mini-
stra in veleposla-
nice Jadranke
Šturm Kocjan –
sestal s predstav-
niki praktično
vseh slovenskih
društev v Argenti-
ni, tudi tistih iz
Bariloch, Mendo-
ze, Chaca, Entre
Riosa, Cordobe in
drugih krajev. Ro-
jaki so spregovori-
li o delu svojih ustanov, predsednik in
tudi minister pa sta med drugim vse
pozvala k sodelovanju in delu za pri-
hodnost.
Predsednik se je udeležil slavnostnega
koncerta komorne skupine Invasion in
mezzosopranistke Bernarde Fink. Na
sprejemu za slovenske rojake je pred-
sednik pozdravil delo slovenskih
društev, ki povezujejo predstavnike
vseh generacij Slovencev, živečih v Ar-
gentini, in se jim zahvalil, ker so ga
sprejeli s toplino in naklonjenostjo.
P
Pomemben obisk med rojaki po svetu
Predsednik Borut Pahor 
pri Slovencih v Argentini
Drago Jančar
Milček Komelj
Aktualno27. oktobra 201614
NATUROPATSKI NASVETI (129)Erika Brajnik
MENOPAVZA IN
PERSONALIZIRANA
NATUROPATSKA URAVNAVA
Mlečni izdelki osteoporoze ne bodo preprečili.
Drugi problem so oreščki in vse začimbe (origa-
no, bazilika, poper, paprika, paradižnik, muškat-
ni orešček, timijan, žajbelj idr.), ki so po večini
grenkega okusa in energetsko jetra zamašijo, ta-
ko da se tam energi-
ja ne pretaka pravil-
no, in podpihujejo
v menopavzi ne-
nadzorovano po-
tenje.
Moramo si predsta-
vljati, da je naše te-
lo kot majhen avto-
mobil, ki se ga mo-
ramo naučiti pravil-
no upravljati,
vožnjo pa moramo
prilagoditi terenu.
Ob nastopu meno-
pavze je treba uvesti
določene omejitve
v prehrani, saj na ta
način telo spodbudimo in mu pomagamo, da se
na naraven način in lažje uravna.
Pri sadju je najbolje, da se izogibamo češnjam,
slivam in pomarančam, ki spet energetsko zavi-
rajo jetra, najpomembnejši filter našega telesa.
Pomembno je tudi, da večerje niso pozne, am-
pak so najkasneje ob 19. uri, in takrat uživamo
enolončnico.
Primer jetrnega jedilnika bo bralec lahko našel v
knjigi Naturopatski priročnik za samopomoč.
V knjigi z naslovom Probiotiki, imunski sistem
in rak razlagam, zakaj moramo za večerjo uživa-
ti zelenjavo, kako s tem hranimo v prebavnem
traktu dobre bakterije, ki uravnavajo celoten pH
prebavnega trakta. Na ta način bo produkcija
hormonov pravšnja in bo vaginalni pH pravi-
len, nožnica ne bo suha, niti v starosti 80 let.
Posledično ne bo
popuščanja me-
hurja, krčnih žil,
težkih nog, napih-
njenega trebuha,
nenadnih navalov
vročine.
Veliko gospa je
prišlo na naturo-
patski pregled, češ
da imajo že dolgo-
letne težave s po-
tenjem, napiho-
vanjem trebuha,
kar pa odpravimo
s celostno naturo-
patsko kuro že v
enem mesecu, če
postopamo pravilno in začnemo pri prehrani.
Omenjeno kuro toplo priporočam vsaj 3 mesece
za vsako gospo, ki se bliža menopavzi ali je v
njej in trpi za omenjenimi težavami menopav-
ze.
Iščimo zdravje!
/ konec
www.saeka.si
Z 11. strani
Novi mozaik ...
  aj na kratko razložimo (v
openski cerkvi lahko
vsak najde celotno teo-
loško razlago upodobitve), da lah-
ko vidimo v mozaiku osrednjo
podobo Janeza Krstnika, v obleki
iz kamelje kože, ki je ogrnjen v
svetlo rjav plašč (tako se barve
upodobitve odlično ujemajo z že
obstoječo krstilnico). A v klasični
ikonografiji Janeza Krstnika niko-
li ne ponazarjajo samega, saj sta
njegovo življenje in njegov zgled
tesno povezana z Jezusom Kristu-
som, zato v mozaiku drži v levi
roki Jagnje (obdano s svetniškim
sijem), z drugo roko pa kaže na
oltar, proti absidi, tabernaklju
(kaže torej na Boga Očeta).
Puščavnik vidi Mesijo na bregu
reke Jordan (ki je tudi ponazorje-
na v mozaiku, saj se je Janez
Krstnik dotika s prsti desne noge,
kot prispodobe krsta, ki očiščuje),
prikazuje prehod iz Stare zaveze v
Novo zavezo. Prsti njegove desne
roke se dotikajo zlatega loka (v
ikonografiji je to barva Boga
Očeta) kot prispodobo božje zve-
stobe. V mozaiku imamo tudi pri-
spodobo Svetega Duha, ki je sredi
rjave puščavske barve ponazorjen
z zlato-zeleno barvo, je tudi sonce
na vzhodu ob Janezu, sončna kro-
gla pa je tu bela in taki so njegovi
žarki razen enega, ki je zlat, saj bo,
kdor sledi poti, ki jo kaže Janez
Krstnik, doživel spremenjenje. Pa-
ter Rupnik razlaga, da je “Janez
Krstnik torej Odličnost bistva. Z
njegove podobe ne moremo od-
straniti ničesar, kajti njegova po-
doba je bistvo samo. V tem mo-
zaiku smo želeli izraziti ravno to
bistvo”. Naslov mozaika je “Glej-
te, Božje Jagnje, ki odvzema greh
sveta”.  (Jn 1,29)
Zelo na kratko smo opisali upo-
dobitev na mozaiku, ki odslej kra-
si opensko župno cerkev. Mozaik
sledi ikonografskim pravilom, za-
to so izbrane barve in obličje svet-
nika izrisani na poseben način,
brez globine ali perspektive, kar
pa ne moti. Vse ima svojo simbo-
liko. Tudi oči svetnika so nalašč
temne barve, da se ne loči zenice
N od roženice, to pa zato, da od ka-teregakoli zornega kota pogleda-mo podobo v oči, se zdi, da si s
podobo zremo iz oči v oči, da nas
gleda. Take umetnine, kot je mo-
zaik ob krstnem kamnu v openski
cerkvi, je treba v tišini gledati, tu-
di z različnih zornih kotov, in pre-
mišljevati o Božji skrivnosti in o
njegovem bistvu. Verjetno nas bo
nagovorilo.
A naj izrazim še kratko osebno
mnenje laika, ki ga je Rupnikov
mozaik izzval. Pater Ivan Rupnik
si je s svojimi mozaiki po celem
svetu izrezal posebno mesto med
umetniki. Njegove stvaritve so ve-
ličastne, svetle, polne barv. Vsaka
ima ogromno simbolike, spo-
ročilnosti in se spaja s tradicijo
ikonografije. A tradiciji je Rupnik
dodal tudi nekaj novega, svojega,
če ne drugega, že v tehniki mo-
zaika, saj imamo tu najrazličnejše
delce raznih velikosti in raznih
oblik, ki pa se spajajo v harmo-
nično skupno celoto (tradicional-
no so bili koščki, ki sestavljajo
mozaik, vsi enako veliko izrezani
v obliki kvadratkov ali majhnih
pravokotnikov, vsekakor geome-
trijske oblike). Tudi obrazi, ki jih
riše pater Rupnik, imajo vsi ti-
pičen izraz, ogromne oči, dolg
nos, nekam otožen pogled. In
prav to me malo moti, neukega
laika: mnogo novosti in moder-
nih prijemov je v umetninah, ki
jih izdelujejo pri centru Aletti. Ali
se ne bi lahko še malo oddaljili od
stroge tradicije in upodabljali vsaj
malo bolj vesele obraze oseb? Saj
že res, da Janez Krstnik, puščav-
nik, ki se je hranil s kobilicami,
asket, ki se je oddaljil od vsega in
je nasprotoval vsemu temu, kar so
oblastniki in mo-
gočneži obču dovali v
njegovem času, ni
imel posebnih razlo-
gov, da bi se smejal …,
a ko je opazil, da med
množico, čakajoč v
vrsti z ostalimi, stoji
Jezus, Božji Sin, Ja-
gnje Božje (ki ga bo-
mo pozneje ljudje za-
klali), kaj se mu ni
srce vzradostilo in se
ni rahel smehljaj pri-
kazal na njegovem
obrazu? Ni bil žareč
od radosti ob spoz-
nanju, da se je Božja
Ljubezen res učlo-
večila? Po mojem
skromnem mnenju
bi bilo res lepo, če bi
krščansko veselje
uspeli upodabljati tu-
di v takih umetninah, ki so pove-
zane s tradicijo. Ali nismo kristja-
ni radostni ljudje, saj nam je bila
izrečena Vesela novica? In kako bi
bolje upodabljali Ljubezen, če ne
s prijaznim, nasmejanim obra-
zom? Že res, da nas resnejši izrazi
bolj spodbujajo k meditaciji in
premišljevanju o božji skrivnosti,
kar je bistvo vsake ikone, a kaj, ko
bi nas morda tudi bolj optimi-
stično nastrojeni izrazi spodbujali
k spoznanju, da je življenje,
čeprav polno tegob in težav, vsee-
no prekrasno?
Vredno je, da si ogledamo novi
mozaik, ki stoji v cerkvi na
Opčinah. Moderna umetnina se
harmonično ujema z ostalimi cer-
kvenimi že prej obstoječimi deli.
In malo jagnje, ki ga Janez Krstnik
pestuje, res izraža milino in umir-
jenost. V svetem letu usmiljenja
2016 je openska župnijska skup-
nost dočakala res prijetno prese-
nečenje.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 25. oktobra, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (37) Mariza Perat
Za skrivnost vidcev je hotel izvedeti tudi žup-
nik, vendar brez uspeha.
Tedaj se je župan zatekel k zvijači. Obljubil je
župniku, da otroke odpelje v Globel, v resnici
pa jih je odpeljal na svoj dom, kjer jih je mučil
z dolgotrajnim zasliševanjem. Pri tem jim je
pretil z grožnjami, tudi s smrtjo, če mu ne ra-
zodenejo skrivnosti, ki so jih prejeli. Otroci so
te njegove grožnje vzeli zelo zares, to-
da, čeprav jih je bilo neizmerno
strah, so ostali trdni in niso ničesar
izdali. Župan jih je zato dal v zapor.
Prestrašeni otroci so tu pričeli moliti
rožni venec in kaj kmalu so se jim
pridružili tudi ostali jetniki. Ljudje
pa so zdaj ob pogumu in stanovitno-
sti, ki so ju otroci dokazali, bili o re-
sničnosti prikazovanj še bolj pre-
pričani.
Tu je treba omeniti, da je župan že
pred to ugrabitvijo zahteval, da se
starši vidcev skupaj z otroki predstavijo na
občini v Vila de Ourem, v kraju, kakih 15 km
oddaljenem od Aljustrela, kjer sta živeli družini
obeh vidcev. Oče Marto je to odločno odklonil,
saj ni bilo misliti, da bi se otroka peš podajala
na tako dolgo pot, in se je zato na občino od-
pravil sam. Lucijini starši pa so odločili, naj Lu-
cija le odide k županu, in če se izkaže, da so
njene besede o prikazovanjih neresnične, naj
jo župan kar kaznuje.
“Zgodaj zjutraj”, piše Lucija v Drugih Spomi-
nih, “so me spravili na osla, s katerega sem
med potjo kar trikrat padla. Končno sem z
očetom in stricem le dospela v Ourem. Moja
bratranca sta se zame zelo bala, bala sta se celo
za moje življenje, mene pa je najbolj bolela
brezbrižnost, ki sem je bila deležna od svojih
staršev. To sem tem bolj občutila, ko sem vide-
la, s kakšno skrbjo sta moj stric in teta obdajala
Frančiška in Hijacinto, katerima sta bili pri-
hranjeni dolga in naporna pot ter zasliševanje
pri županu, medtem ko se moji starši niso na
to prav nič ozirali in so pustili, naj z mano pač
naredijo, kar hočejo. Imam pa to srečo, sem si
ob tem mislila, da to trpljenje lahko darujem
za grešnike, in tako sem se potolažila”.
“Na občini”, še piše Lucija, “je ob županu bilo
več drugih gospodov, ki jih nisem poznala.
Župan je zahteval, da mu razodenem skrivnost,
ki sem jo prejela od Gospe, in mu tudi oblju-
bim, da ne pojdem več v Globel. Ker tega ne
zlepa ne zgrda ni mogel doseči, nas je končno
vse skupaj odpustil in vrnili smo se domov”.
Kot omenjeno, je župan dne 13. avgusta ugra-
bil vidce. Držal jih je zaprte nekaj dni. Lucija
pripoveduje, kako jih je bolelo, ker jih njihovi
starši niso prišli obiskat. Prav tako omenja, ka-
ko ji je bilo težko, ko so ji njeni starši, takoj ko
se je vrnila domov, naročili, naj pelje ovce na
pašo, ne da bi se bili pozanimali, kako so z njo
ravnali. Zelo verjetno je njihovemu obnašanju
tudi tokrat botroval strah pred maščevanjem
oblasti in so se zato skušali držati čim bolj ob
strani.
“Danes”, piše Lucija, “bolje razumem svojo
mater, ki je popolno-
ma pravilno ravnala,
ko ni mogla verjeti, da
bi njena hči bila de-
ležna tako velike milo-
sti. In zdaj sem ji bolj
hvaležna, da je z me-
noj tako ravnala, kot
pa če bi mi bila po-
svečala vso pozornost
in me obsipala z
nežnostjo”.
Kako pa je bilo v Irijski
globeli 13. avgusta, na dan, ko bi moralo biti
prikazovanje, a otrok ni bilo?
Po poročilih se je v Globeli tistega dne zbralo
več tisoč ljudi. Vsi so zbrano molili rožni venec.
Bližala se je že ura prikazovanj, ko se je raznesel
glas, da je otroke ugrabil župan, kar je ljudi
spravilo v bes. Takrat sta se zaslišala dva poka.
Bila sta tako močna, da so nekateri v strahu
zbežali. Kmalu pa se je njihov strah polegel,
kajti nad hrastičem se je prikazal čudovito lep
oblaček. Stal je tam kakih deset
minut, nato se je dvignil in izgi-
nil na vzhodni strani. Istočasno
so se oblaki odeli v mavrične bar-
ve, da je listje na drevesih “bilo
videti kot cvetje”, kot se je izrazil
očividec. Vse prisotne je prevzela
velika radost, saj so razumeli, da
je nebeška Gospa besedo držala
in je tudi tokrat prišla mednje.
Lucija, Frančišek in Hijacinta so
z žalostjo ugotovili, da bodo do
naslednjega srečanja z nebeško
Gospo morali čakati do 13. sep-
tembra, vendar jih je njihova ne-
beška Prijateljica presenetila in
se jim v njihovo veliko veselje prikazala že 19.
avgusta.
Tega dne je bila nedelja. Lucija je s Frančiškom
in njegovim bratom Ivanom pasla ovce v kraju
Valinhos (Dolinice) blizu domače vasi. “Nena-
doma”, poroča Lucija v Četrtih Spominih, “sva
s Frančiškom začutila, da se nama bliža in naju
obdaja nekaj nadnaravnega. Domnevala sva,
da se nama bo prikazala Božja Mati, in sva na-
prosila Ivana, da je šel klicat Hijacinto. Takoj
ko je dospela, se je videnje pričelo”.
“Kaj želite od mene”? je tudi tokrat vprašala
Lucija.
“Hočem, da še naprej prihajate v Irijsko globel
in vsak dan molite rožni venec. V oktobru bom
naredila čudež, da bodo lahko vsi verjeli”.
“Rada bi vas prosila za ozdravljenje nekaterih
bolnikov”, je še rekla Lucija.
“Da, nekatere bom ozdravila v tem letu”.
Božji Materi se je obraz razžalostil in je prista-
vila:
“Mnogo molite in se žrtvujte za grešnike! Mno-
go duš gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje
žrtvoval in zanje prosil”!
Takoj zatem se je Gospa dvignila in izginila v
smeri proti vzhodu.
/ dalje
Županstvo v Ouremu
Župan Arturo de Oliveira Santos
Aktualno 27. oktobra 2016 15
  ekje v predalu je slika; na njej je
deklica v kratkih hlačah, z na
kratko postriženimi lasmi in
majčko z belimi in modrimi črtami. Ve-
selo se smeje, v desni roki drži malega
zajčka, za ušesa ga drži, nogice molijo v
zrak, starši so ji pač razložili, da je tako
prav. V ozadju so travnik in smreke, son-
ce, poletje... planina nad Ukvami. Dekli-
ca z zajčkom sem jaz.
Ukve so mi ostale v spominu zaradi gora,
zaradi živali, zaradi prostranih gozdov in
planine, na katero smo se takrat peljali
na izlet z avtom, pa tudi zaradi strme, oz-
ke poti, na kateri je bilo mojo mamo
strah prepadov in skalnatih previsov.
Počitnice smo preživeli v majhnem za-
sebnem stanovanju, ki nam ga je pri-
skrbela mama mojega sošolca. Presrečna
sem bila, da sem bila dvajset dni med
gozdovi, sredi teh magičnih gora, z ma-
mo, ki je sicer venomer tarnala, da jo
duši in je naveličana in bi se najraje vrni-
la v mesto, kjer je pustila trgovine in
izložbe. In z očetom, ki me je vodil po
gozdovih in pod visoke nedostopne ste-
ne. Da sva jih gledala. Molče je držal mo-
jo malo ročico in zrl v tiste vrhove, ki jih
sedaj nemo občudujem tudi sama.
Pridejo leta, ko greš za spomini. Ne vem
zakaj. Vedno znova in vedno bolj pogo-
sto prihajajo na dan, kot utrinki, kot tre-
nutki, kot okna, ki se odpirajo v prete-
klost. In greš za njimi, da bi našel tiste
občutke, tiste besede, tisto lepoto... Vse
to, kar je za vedno izgubljeno. Greš po
poteh, ki si jih prehodil, da bi našel sto-
pinje, da bi poslušal besede, da bi začutil
bližino in se naužil topline. Greš za spo-
mini, da bi našel sebe... in tiste, ki si jih
imel rad.
Ukve. Spominjam se jih iz tistih časov,
ko je bila struga še neurejena, hiše dotra-
jane, nekje sredi vasi pa je bila gostilna,
bolje bife, kjer so odrasli, med njimi moj
oče, posedali dolgo v noč. Mi otroci smo
imeli raje travnike, živali, gozdove. Hiša,
v kateri smo preživljali dopust, je bila ob
reki, zelene barve je bila, za njo je bilo
dvorišče, kjer sem se podila za piščanci.
In senik. Ko sem se po toliko letih, celo
desetletjih, spet sprehodila po vasi, sem
najprej poiskala kraj, ki mi je bil mesec
dni dom v naročju gora. Nekoliko težko
je šlo, a sem jo našla. Hišo namreč. Pre-
novljena je in na novo prebarvana, a še
vedno je zelena in še vedno je za njo trav-
nik. Nekaj ostane, vedno v življenju ne-
kaj ostane. Zato da se ustaviš in začutiš
tisto kepo v grlu. Tisto kepo, ki je ne mo-
reš pogoltniti in te zato duši. Zaradi mi-
nevanja, zaradi samote, zaradi bolečine.
In zato, ker se najlepše stvari nikoli ne
povrnejo. Nikoli. In nam spolzijo iz rok,
ne da bi nam uspelo videti njih lepoto.
In potem je prepozno, da bi jih ujeli.
Enostavno prepozno.
Med vsemi vasmi v Kanalski dolini so mi
Ukve najbolj domače. Najmanj turistične
so, najmanj umetelne, najbolj žive. Med-
tem ko sta vasi Ovčja ves (Valbruna) ter
Žabnice (Camporosso) popolnoma pre-
plavljeni s počitniškimi stanovanji,
manjšimi ali večjimi hoteli ter smučar-
skimi strukturami, imajo Ukve še vedno
svojo pravo, kmečko, gorsko dušo. Slo-
vensko dušo pravzaprav. To ni vas za
počitnikovanje, Ukve živijo. Zaradi skoraj
pravljične podobe strnjene vasice ob
vznožju skalnate vzpetine in zvonika,
prenovljenega sicer, ki moli izza streh,
imajo še vedno pridih preteklosti. Vmes,
med hišami, še vedno žubori potok, ki
daje vasi ime. Vse je lepo vzdrževano in
obnovljeno, toda nikoli turistično
kičasto. Ker so Ukve vas, ne letovišče.
Trbiž, Tarvisio, je že skoraj v celoti
italijanski. Pa čeprav slišim tu in
tam, v lokalih, še kako slovensko,
narečno besedo. Naborjet, Malbor-
ghetto, z Lužnicami, o katerih sem
se že razpisala, sta vasi, kjer se za po-
govorni jezik veliko uporablja nemščina
in kjer so ljudje najbolj navezani na so-
sednjo Koroško. Nekoč slovensko Karan-
tanijo. Z Ukvami je drugače. Čeprav v
vsej Kanalski dolini, ki je dolga približno
23 km, govori slovensko manj kot 900
prebivalcev, 70% Ukljanov še danes upo-
ravlja slovenščino oziroma slovensko na-
rečje za pogovorni jezik. Slovensko go-
vori in poje tudi mladina. Čeprav neko-
liko okorno in negotovo, vendar pristno.
Da je vas slovenska, opaziš takoj, ko se
sprehodiš po ulicah, ko stopiš v oba lo-
kala, ki tu obratujeta, ali v cerkev. Zani-
miv pa je podatek, da tisti, ki še znajo slo-
vensko, predvsem starejši, obvladajo po-
leg tega še italijanščino, nemščino in fur-
lanščino.
Pritiskov in odklonilnega odnosa do slo-
venskega jezika in kulture v zadnjih pet-
najstih letih ni več. Na vaških veselicah
v Ukvah in Naborjetu pojejo slovenski
ansambli, maša v Ukvah je dvojezična,
dvojezični so tudi napisi v cerkvah. In
vendar preteklost teh vasi ni bila nikoli
rožnata, prej huda in Slovencem nena-
klonjena. Zasluga, da se je jezik ohranil,
gre predvsem živahnim stikom s Po-
sočjem in Ziljsko dolino. Že preden je
meja na Predelskem sedlu ločila Kanal-
sko dolino od Bovca, so se ljudje srečevali
in premikali zaradi dela, zaradi
vzdrževanja gozdov in pastirstva, pa tudi
ob praznikih in zabavah. Živo je bilo in
je še danes kulturno sodelovanje, predv-
sem zborovsko petje, ki je tem ljudem ta-
ko zelo pri srcu. Ukljani pojejo v sosednji
Avstriji in Sloveniji, v ukljanski cerkvi pa
se kar vrstijo koncerti in gostovanja. Slo-
venska pesem v dokaz, da je Kanalska do-
lina še živa, da ima dušo, preteklost in ni
samo smučišče ali rekreacijski cilj
meščanov, turistov in nedeljskih izletni-
kov. In ravno ta Kanalska dolina, tista
polna pesmi, lepote, življenja in trdoživo-
sti, je tista, ki jo nosim v srcu, odkar sem
bila majhna deklica, ki je lovila zajčke na
ukljanski planini.
Ukve pa veliko dolgujejo tudi župniku
Mariu Gariupu, ki je sicer po rodu Be-
nečan iz Topolovega, v Kanalsko dolino
pa je prišel pred nekaj več kot štirideseti-
mi leti na zahtevo krajanov, ki so videm-
skega nadškofa prosili, naj jim dodeli
župnika, ki bo obvladal slovenski jezik.
Z njim se je začel jezikovni in kulturni
preporod Ukev in Kanalske doline. Ga-
riup ni prišel sem samo za mašnika, am-
pak kot pobudnik številnih dejavnosti.
Še danes je neutrudljiv prosvetni delavec
na vseh področjih, od glasbe in petja, pa
do ohranjanja in vrednotenja slovenske-
ga jezika, ljudskih navad in kulture.
Ukve so mi tako pri srcu, da se vsakič,
ko se peljem po Kanalski dolini, usta-
vim. Da se sprehodim po vasi in za vo-
gali lovim spomine, da kupim sladoled
ali sir v vaški mlekarni, kjer imajo naj-
boljšo “mozzarello” v deželi, da stopim
v cerkev ali spijem kavo v baru, ki nosi
ime po bližnjem vrhu, Ojstrniku. Tam
ob lončeni peči imaš občutek, da si našel
tisto preteklost, ki je ni več, in tisto Ka-
nalsko dolino, ki je res stičišče treh jezi-
kov, treh kultur in treh svetov. Ljudje se
pogovarjajo v domačem slovenskem na-
rečju, v nemščini, italijanščino upora-
bljajo pa največ tujci. Ker se je ravno
nekje v Ukvah čas ustavil in spolzel v to
očarljivo, živo pravljico, ki je značilna za
to prelepo, meni tako ljubo Kanalsko do-
lino. Ukve. Nekaj strnjenih hiš ob poto-
ku, ki postane ob neurju hudournik. Na
eni strani jih zapirajo strme, nedostopne
skale, na drugi pa se razprostira ravnina,
čez katero teče Bela (Fella), za njo pa se
odpira slutnja Zajzere, najlepše doline na
svetu. Tam, na teh travnikih, smo se kot
otroci igrali skrivalnice, nabirali cvetje in
se lovili po produ. Ko še ni bilo avtoceste
in hrupa. In ko je bilo s ceste še slišati
šumenje Bele in vseh tistih voda, ki se zli-
vajo vanjo.
/ dalje
Suzi Pertot
N
  obelova nagrada Bobu Dylanu ni po-
tres 9. stopnje po Richterjevi lestvici v
svetu kulture in literature. Kaže pa na
določeno odpiranje švedske akademije v smer,
ki jo v Nobelovem svetu še ne poznamo. To-
vrstno odpiranje v svet nekonvencionalne lite-
rature, vezane na lahko glasbo, je bila povsem
pragmatična odločitev. Bila je politična
odločitev. Takih političnih odločitev v primeru
vseh vrst Nobelovih nagrad je bilo samo v zad-
njih letih ničkoliko. Vzemimo na primer pode-
litev Nobelove nagrade za mir Evropski uniji le-
ta 2012. Nagrade, ki je bila, resnici na ljubo,
predvsem moralna podpora hirajoči zvezi
držav, potem ko je ustanoviteljice EU niso pre-
jele niti v obdobju petdesetih let prejšnjega sto-
letja, ko bi si jo res zaslužile za vzpostavljanje
pogojev sožitja v razklani zahodni Evropi. Poli-
tična izbira je bila tudi Nobelova nagrada za
mir ameriškemu predsedniku Obami leta 2009.
Šlo je za neke vrste politični kredit za mandat,
ki ga je takrat šele dobro začel. Ob vsem tem
naj nam bo v razmislek, da Nobelove nagrade
za mir ni nikoli prejel Mahatma Gandhi.
A vrnimo se k letošnjemu zmagovalcu Nobelo-
ve nagrade za literaturo. Da, Bob Dylan je bil
tudi politična odločitev. Pri
izbiri nagrajenca estetika in
kakovost opusa ter lepota
avtorjevega sporočila goto-
vo niso bile edine spremen-
ljivke. Ali to pomeni, da je
bila odločitev slaba? Nika-
kor ne, kantavtor Dylanove-
ga kova si po mojem mnen-
ju zasluži tako priznanje.
Kljub temu pa ne moremo
mimo ugotovitve, da je Bob
Dylan nekaj drugačnega
glede na tradicionalne do-
bitnike te nagrade, ker so li-
teratura, poezija in drama-
turgija v kolektivni zavesti
resne umetniške izrazne
oblike, medtem ko je kantavtorstvo, vezano na
country in rock glasbo, po definiciji lahka gla-
sba, torej daleč od kanonov resnosti, ki opre-
deljujejo Nobelove nagrade. Zato je bila
odločitev, ki je prebila ta zid, politična
odločitev. Akademija je tako preprosto pokazala
neko (novo) usmeritev. Žanrsko je pač opus Bo-
ba Dylana različen od ostalih zmagovalcev, pa
naj bodo njegova besedila še tako prefinjena in
tankočutna poezija. Gre vseeno za dva različna
svetova. Torej: opus Boba Dylana je res na ta-
kem nivoju, da si Nobelovo nagrado zasluži,
hkrati pa si je potrebno
priznati, da je za tako
odločitvijo tudi poli-
tični vzgib.
Zakaj se je švedska aka-
demija sploh odločila
za Boba Dylana? O
tem lahko špekulira-
mo. Ime ameriškega
kantavtorja kot
možnega zmagovalca
prestižnega priznanja
je sicer že več let v
ospredju medijske kro-
nike. Visoko umet-
niško vrednost mu že
dalj časa nihče več ne
oporeka. Nagrada je
morda samo še zadnja stopnička na tej poti, po
kateri Dylan hodi že več kot 50 let. Nobelova
nagrada postavlja kanone. Gre za kanone
vrhunskosti, a vseeno še vedno govorimo o ka-
nonih. Nobelov nagrajenec in njegov opus se
na tak način institucionalizirata. Zastopniki
vrhunske kulture (akademiki) ga v očeh javno-
sti z nagrado sprejemajo v panteon (institucio-
nalizirane) umetnosti. In to je tudi primer No-
belove nagrade Bobu Dylanu.
Mnogi so v tem videli logični nesmisel. Dylan
se je umetniško rodil in razvijal kot “uporniški”
trubadur, ki je pel za mir in o krivicah družbe-
nega sistema. Nobelova nagrada
pa naj bi ga ukalupljaja v tisti ka-
nonizirani svet, ki se ga je pevec
otepal. Ampak... gre res pri tem za
tak logičen nesmisel? Najbrž ne
(več)... Dylan je bil upornik v
začetku šestdesetih. Res je, da vel-
ja za začetnika političnega upor-
niškega gibanja v rock glasbi, za
prvega, ki je mladostniški upor
brez razloga (beat generacijo Jac-
ka Kerouacka in Jamesa Deana)
postavil na tirnice nezadovoljstva
s političnimi razmerami (naspro-
tovanje vojni v Vietnamu,
državljanske pravice). To pa je bi-
lo pred 50 leti, v “prazgodovini”
(če na to obdobje gledamo z očmi
današnjega ritma življenja). Like a rolling stone
in Blowing in the wind sta že zdavnaj postali
institucionalizirani in splošno družbeno spre-
jeti himni. Tako kot je že zdavnaj sprejeta in in-
stitucionalizirana tudi Lennonova Imagine.
Gre za pesmi, ki so imele uporniški naboj v ob-
dobju, v katerem so nastale. V šestdesetih ozi-
roma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ne
pa danes. Danes se ta naboj večkrat skuša po-
novno priklicati na dan, rezultati pa so najpo-
gosteje paradoksalni, če že ne humoreskni.
Skratka, Dylanove pesmi še vedno nosijo spo-
ročilnost in umetniško vrednost, a so v petde-
setih letih že postale institucionalizirane. No-
belova nagrada v tem smislu potrjuje že obsto-
ječe stanje.
Novost, ki jo prinaša, je bolj v formalnem delu,
ki smo ga obravnavali v prvem delu članka. V
tem, da odpira vrata Nobelovih nagrad tudi te-
mu, kar danes pojmujemo popularna kultura,
in številnim glasbenikom – kantavtorjem, ki so
svoj sloves utemeljili ne samo na dobri glasbi,
ampak tudi na izvrstnih besedilih. Leonard Co-
hen, na primer. Ali Bruce Springsteen. Kandi-
datov je veliko. To pa je že druga tema.
Andrej Černic
N
Pridejo leta, ko greš za spomini ...
Planine nad Ukvami (1)
Z 9. strani
Strašljive pasti ...
  eter Harl je lik
Doyleja, profesorja
naravoslovja
srednjih let, najbolj
tragično figuro, ki ne
zmore več živeti v realnem
svetu, prežel z vso
ranljivostjo in krhkostjo,
nemočnostjo ter
razočaronostjo. Gost
mladostnega videza
Woodnut, “policijski
vohun”, ki ga virtualni
svet premami s svojimi
nasladami, je zadobil
pravo podobo z vsemi
značajskimi odtenki v
Mihu Rodmanu.
Režiser Jovanović je
prizore iz realnega sveta, v
sobi za zasliševanje, pa
one iz virtualnega, v
viktorijanski vili, ki se
prepletajo med seboj,
“zamejil” s trenutno
zatemnitvijo odra –
brezhibno oblikovanje
svetlobe je kot vselej delo
mojstra Sama Oblokarja -,
ki pomaga gledalcu, da
mu misli laže preskakujejo
iz enega v drugi svet. Pri
tem ima svojo vlogo tudi
dognana, izčiščena
scenska podoba Mete
Hočevar. Svoje nedvomno
prispevajo tudi kostumi v
zamisli kostumografinje
Bjanke Adžić Ursulov in
avtorska glasba Draga
Ivanuša, ki s tako
pronicljivimi zvoki
poudarja ključne trenutke.
Ob tej izpovedno močni
predstavi, ki pretrese
gledalca tudi z osupljivim
koncem, se z upravičenim
strahom ali celo grozo
vprašujemo, kam in do
kakšne mere zasvojenosti
in duševnih stisk nas bo
popeljala vsa ta sodobna
tehnologija, ki kvari
medsebojne človeške
odnose in zaradi katere
človek drsi zmeraj bolj v
osamljenost in pozablja
na etične vrednote in
načela.
Iva Koršič
P
Nobelova nagrada za literaturo
Bob Dylan, politična odločitev
Vesna Slapar in Peter Harl
Aktualno27. oktobra 201616
BRIONI
Dobrih 6 mesecev, točneje od 26.
decembra lani (1991) se trudimo
in predlagamo pogajanja, vendar
zaman, kajti nasprotna stran jih
noče. Zdaj, ko je vzpostavljen red
v zveznem predsedstvu, je Beo-
grad odgovoril na
našo enostransko
prekinitev ognja s ce-
lo vrsto ultimatov.
Toda na ultimate je
moč odgovoriti le z
novimi ultimati, je o
osmih beograjskih
pogojih za prekinitev
sovražnosti dejal
predsednik sloven-
skega predsedstva
Milan Kučan. Mesič
se je moral ukloniti
generalom, ki še niso
preboleli vojaškega
poraza v Sloveniji.
Zvezni dokument ne omenja, in
torej tudi ne obsoja, televizijske-
ga govora generala Abdića, ki je
zagrozil z uničenjem Slovenije,
kakor tudi ne materialne škode,
ki jo je povzročila jugoslovanska
vojska. Mnogo bolj previdni so
bili Hrvati, novi minister za in-
formiranje Hitrec je zvezni doku-
ment označil za nove predloge in
ne ultimate. Nekatere točke, kot
na primer prekinitev sovražnosti,
so bile po njegovem sprejemljive.
Hrvaška pa ne bo dovolila preho-
da tankov preko svojega ozemlja,
tankov JLA, ki naj bi napadli Slo-
venijo. Končno je po televiziji
spregovoril obrambni minister
Kadijević, ki je bil po eni strani
zelo oster, po drugi pa pripra-
vljen na pogajanja. Jasno je bilo,
da je bil ostrejši del namenjen ju-
goslovanski javnosti, ki je opozo-
ril Slovence, da je vojska doslej
uporabila le minimalni del svo-
jega potenciala, milejši za med-
narodno javnost, ko je poudaril,
da vojska nima ambicij po prev-
zemu oblasti v državi. Po dolgem
času se je oglasil tudi srbski pred-
sednik Milošević, rekoč, da Jugo-
slovanska vojska ne bo branila ti-
stih, ki se hočejo ločiti, toda
Hrvatom ne bomo prepustili niti
pednja srbske zemlje.
Evropska trojka je medtem dopo-
tovala na Brione, kjer so se
pričela pogajanja med sloven-
skim, hrvaškim in jugoslovan-
skim političnim vodstvom. Evro-
po so zastopali Nizozemec Van
Den Broek, Luksemburžan Poos
in Portugalec Pinheiro, Jugosla-
vijo Markovič, Gračanin,
Lončar, Brovet in Jović,
Hrvaško Tudjman, Slove-
nijo pa Kučan, Peterle,
Rupel, Drnovšek in
Bučar. Po skoraj dveh
dneh pogajanj je bil dosežen do-
govor, znan kot brionska dekla-
racija, ki je imel še dva aneksa.
Prvi je določal, da bo nadzor nad
mejnimi prehodi prevzela slo-
venska policija, umik enot JLA v
vojašnice, odstranitev barikad in
izmenjavo ujet-
nikov. Drugi
aneks pa je pred-
videval ustanovi-
tev komisije za
nadzorovanje
položaja v Slove-
niji in morda na
Hrvaškem.
Nad doseženim
kompromisom
niso bili nav-
dušeni ne v Lju-
bljani, kakor tudi
ne v Zagrebu in
Beogradu, ven-
dar so ga, čeprav
s pomisleki, sprejeli. Za Slovenijo
se je vojna končala, pričela se je
na Hrvaškem, 6. aprila 1992 pa z
obstreljevanjem Sarajeva še v Bo-
sni in Hercegovini.
Vrnili smo se domov z zavestjo,
da smo prisostvovali dogodku, ki
bo zapisan za vedno v zgodovini
slovenskega naroda. Na začetku
oktobra 1991 se je trimesečna
zaustavitev samostojnosti iztekla,
konec oktobra pa je slovenska tla
zapustil še zadnji vojak JLA in
Slovenija je dejansko šla na svoje.
Kot so se razprtije tudi znotraj
Demosa pričele že kmalu po pre-
biscitu, so se nadaljevale in se še
nadaljujejo z absurdno dvojno
  re v bistvu za sodobno,
spletno, vrhunsko jezi-
kovno orodje, zbirko
slovarjev in pripomočkov za
boljše uporabljanje slovenske-
ga jezika, vse je zbrano na
enem spletnem mestu, vse so-
dobno in znanstveno, odlično
narejeno. Že itak obstoječim
slovarjem so dodali še tretjo iz-
dajo Slovarja slovenskega
knjižnega jezika, novo obliko
slovarja, v katerem so zbrane
pravopisne težave. Tu je tudi
lingvistični atlas, Sprotni slo-
var knjižnega jezika, gre za ra-
stoči slovar, dodana sta še ur-
banistični terminološki slovar
ter Snojev Slovenski etimo-
loški slovar in še in še.
www.fran.si je torej izjemna
pridobitev za vse Slovence po
svetu in seveda za vse nas. Ta-
kega jezikovnega pripomočka
še nismo imeli, predvsem pa
je pomemben tudi zato, ker
lahko tudi mi pomagamo pri
bogatenju slovenskih izrazov
in gesel.
Dr. Marko Snoj, ki pripravlja
spletno stran www.fran.si s so-
delavci, je za RTV Slovenijo
povedal, da zanjo ne dobivajo
dodatnih finančnih sredstev,
G
čeprav bi jih nujno po-
trebovali. Prav bi bilo,
da bi matična domovi-
na zgledno poskrbela
za nadaljevanje tega
prepotrebnega dela na področju
slovenskega jezika, ki nas še ved-
no določa, nas utemeljuje, dela
različne in zato pripadnike slo-
venskega naroda, še vedno je
namreč slovenski jezik tisti, ki je
temeljnega pomena za samobit-
nost slovenskega naroda.
Kako pomembno je, da se naši
mladi že od malih nog po-
služujejo tega spletnega orodja
in seveda vsi, ki nam ni vseeno,
kakšen jezik imamo, ni potreb-
no posebej izpostavljati, zato
smo tudi na prvi strani opozorili
na odličnost spletnega portala
www.fran.si
proslavo 25-letnice, kot je tudi
absurdna proslava 13. maja na
Mali gori, kjer je v prvem obo-
roženem spopadu z okupatorji
leta 1941 padel tigrovec Danilo
Zelen. Slovenska Cerkev se je le
v zadnjem hipu odločila, da se ne
bo udeležila Janševe proslave. V
svetem letu usmiljenja smo upra-
vičeno pričakovali, da bo metro-
polit Zore na državni proslavi, ki
jo je Janševa SDS bojkotirala, s
tem pa poglobila razdor na de-
snici slovenskega političnega lo-
ka, saj se je Nova Slovenija di-
stancirala od Janševe izbire. V
prihodnjih 25 letih naj bi prevla-
dali, kot je poudaril predsednik
Borut Pahor na osrednji državni
proslavi, dialog, spoštovanje
drug drugega in enotnost pri naj-
pomembnejših izbirah.
Doma sem po brionskem dogo-
voru ostal le nekaj dni, kajti
počilo je na Hrvaškem. Bila je po-
sledica slovenske osamosvojitve,
kar pa Hrvaški ni bilo dano, saj
je tako v kninski kot slavonski
pokrajini večinsko srbsko prebi-
valstvo oklicalo popolno avtono-
mijo.
Naj svojemu dodam še dvoje
pričevanj iz knjige Moški na po-
ložajih, ženske v strahu, otroci na
češnjah, ki sta jo uredili Marija
Stanonik in Irena Uršič. Uršičeva
je v uvodu med drugim zapisala:
“Pričevalci, ki so vojno doživeli
z bolj ali manj pomembnimi za-
dolžitvami, so bili večinoma ta-
koj pripravljeni spregovoriti o la-
stni izkušnji in še več, svojo zgod-
bo so želeli povedati, ker, kot je
bilo večkrat slišati, s tako imeno-
vano uradno zgodovino niso bili
zadovoljni ali pa ker jim je bilo
lepo pripovedovati o obdobju,
ko smo bili Slovenci enotni kot
še nikoli doslej”.
Hudo je bilo na Dolenjskem. Vi-
da Luzar je zapisala: “Ura je bila
med deveto in deseto dopoldne,
ko so z brežiške strani začela pri-
hajati vojaška letala. Z našega
balkona se je videlo, da so od-
vrgli bombe. Bili smo preplašeni.
Kmalu zatem je bilo obvestilo po
radiu, da so letala odvrgla bombe
na tovornjake, ki so zaprli pot
oklepnim vozovom. Zgorela je
tudi bližnja domačija oziroma
hlev. Moj mož je vzel v na-
hrbtnik nekaj hrane in radio, na-
to pa sva šla proti gozdu. Po do-
godkih, ki smo jim bili priča ka-
sneje na Hrvaškem in v Bosni,
nam je postalo jasno, čemu smo
ubežali, pa tudi, kaj smo prido-
bili”, končuje svoje spomine Vi-
da Luzar.
Vojna je prizadela vse, tudi po-
rodnišnice. Mateja Grošelj se ta-
ko spominja na 26. junij 1991:
“Popoldne so me iz porodniške
sobe spet vrnili med druge no-
sečnice in matere. Med njimi se
je potihoma šušljalo nekaj o tan-
kih, o vojakih. Dnevne novice,
politika? Zadnja skrb, samo da je
moja punčka zdrava. Nekaj ur po
porodu mi je postalo jasno. Slo-
venija je v vojni. Prvo, kar je za-
rezalo v moje še vedno zmedene
misli, je bilo vprašanje: pa moja
hči, kaj bo z njo? In vsi ti nebo-
gljeni otroci, kaj bo z njimi?
Kakšna prihodnost jih čaka? Bila
je sreda, prvi dan življenja moje-
ga otroka. Petek. Vsakodnevna
dopoldanska vizita. Tokrat prese-
netljivo drugačna kot sicer. Bol-
nišnično osebje je hitelo po hod-
nikih od sobe do sobe, med bol-
nicami je bilo čutiti nepojasnje-
no napetost. Obisk zdravnika,
pregled in ocena zdravstvenega
kartona na postelji, pogovor:
imate prevoz do doma? Z vami
je vse v redu, z otrokom tudi,
odšli boste domov. Klic iz tele-
fonske govorilnice in že smo se-
deli v avtu. Na pol poti proti do-
mu je lekarna. Kaj če bi kupili
mleko v prahu? Nikoli se ne ve,
ali bo prav prišlo, posebno če bo-
do živci popustili in bo naravno
mleko usahnilo. Z novoro-
jenčkom v naročju na zadnjem
sedežu avtomobila pred lekarno,
je pričelo treskati. Oddajnik na
Kumu je bil sredi dneva razsve-
tljen kot kak olimpijski stadion
ponoči. Doma kot da nismo
doživeli nekaj nepopisno lepega,
neponovljivega, prihod novega
člana v družino. V nedeljo po-
poldne spet zatulijo sirene. Spet
letala nad Kumom. V naši nepo-
sredni bližini. V zaklonišču, v
hladnem, skrajno utesnjenem
prostoru pod stanovanjskim blo-
kom, trdno zaprtem z jeklenimi
vrati, ki naj bi nas ubranila tudi
pred jedrsko bombo, nemirno
posedamo s sosedi. Tako majhno
detece imate, pa že ždi tu notri.
Revica. Sočustvujejo. In čez dva
dni
znova. Po treh tednih se je sredi
mojih morečih sanj moja
punčka znašla v potovalni torbi
na vrh omare. Da jo skrijem pred
vojaki, pred sovražnikom, ki trka
na naša vrata. Mora je minila,
spomini ne bodo nikoli”, je za-
pisala Mateja Grošelj.
Vojne v Sloveniji je konec. Po tri-
mesečnem premirju je v zadnjih
dneh oktobra Jugoslovanska ar-
mada dokončno zapustila Slove-
nijo. S tem pa je konec tudi pri-
povedi, spominov na dogajanja
izpred četrt stoletja. Vsem, ki ste
slovensko osamosvojitev dožive-
li, sem skušal prikazati tudi do-
godke iz zakulisja, mladim pa da
bi spoznali, kako in v kakšnih
okoliščinah smo dobili lastno
državo, da bi začutili ves ponos
in ljubezen do matice, katere del
smo.
/ konec
Saša Rudolf
Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (14)
Samostojni
S 1. strani
www.fran.si