435
Beli sužnji.
Letos pomladi je neka družba iz Vidma na Laškem razpošiljala oklice in agente zlasti na Štajarskem, da jih pelje v Brazilijo. Obetali so ljudem, kako dobro se jim bode godilo v Braziliji, kjer bodo lahko zaslužili po 8 glcL na dan. Pravili so, da je italijanska družba dobila 100 milijonov lir od braziljanske vlade, da pripeljava izseljencev. Iz Gradca se je podalo v Brazilijo 44 rodbin. Na svoje stroške peljali so se do Genue. Dne 19. avgusta šli so na ladijo „Vincenzo Florio" z drugimi izseljenci, katerih se je zbralo vkup 1.327, največ Italijanov. Avstrijcev je bilo kacih 300. Ladija je pa odplula še le 26. avgusta, zakaj je tako dolgo čakala, ko so že ljudje bili na njej, se ne ve. Velika težava je bila na ladiji za Avstrijce, ker ni noben uradnik nemški znal. Ravnali so ž njimi v ladiji prav grdo Dajali so jim juho z oljem in lojem zabeljeno, katere skoro ni bilo vživati. Italijani so bili kaj ljubeznjivi sopotovalci. Slednji dan so se po večkrat tepli. Jednega so na pol zaklali. Na potu se je prikazala na ladiji kolera, ki je vsled nezdrave hrane in pa gnječe seveda hitro napredovala. Na potu v Brazilijo sta umrla sicer le dva ali jih je več zbolelo. V Braziliji jih pa zaradi bolezni in in pa zaradi vstaje v deželi niso pustili na suho. Dva moža sta z ladije v vodo skočila in plavala na suho, ali so jih takoj ustrelili. Ker ni bilo mogoče dobiti dovoljenja za izkrcanje, se je ladija morala vrniti. Na povratni poti je bilo še slabše. Dajali so potnikom največ le spridene ribe, kar je bolezen le še pospeševalo. Ravnali so s potniki grje nego z živino. Ko se je ladija povrnila na Sardinijo, je bilo že 150 mrličev. Tu so ljudi razkužili in jim s tem obleko spridili. Kolera ni ponehala. Potniki so se brzojavno pritožili v Rim, kjer pa niso druzega storili, kakor poslali vojno ladijo ker so menda mislili, da je kak upor. Posebno grdo se je ravnalo z bolniki. Pijana strežnika dajala sta jim le polovico predpisane jedi. Meso sta sama pojedla. V Genuvi so jih zagnali na kolodvor tja kakor živino, da so čakali, da jih spravijo v vagone. Na nekem drugem italijanskem kolodvoru morali so osem ur čakati pod milim nebom. Gradčani prepeljali so se dne 21. m. m. v Gradec in si sedaj gotovo več ne žele Brazilije