črtica iz novosegnega gospodarstva nstavaških liberalcev v Gradcu. Krščeniki, pripadajoči ustavovernemu nemškemu liberalizmu, so ne samo prijatelji Judev, ampak tudi najzvestejsi učenci in posnemovalci. Uže kaj dobro so se naučili od njib, kako se človek bogati brez trdnega dela in na stroške bližnjega. Posebno izurjenost pa kažejo v tem, da umijo delničarje ali akcijonarje prav do kože sleči in oskubiti pa vendar s sodnijami v nobeno nepovoljno dotiko priti. Nekaj podobnega vidinio sedaj pri kridi, ktero je v Gradcu napcvedalo tamošnje delniško društvo za izdelovanje železniških vagonov, iiiašiu in jeklenine ali ocelniae. Bilo je 1. 1872, ko se |e v Gradcu sošlo kakih 10 mož, ki so sklenoli irnenovano društvo utemeljiti, potrebui denar pa po izdanih delnicah ali akcijah izvabiti ljudetn, ki bi verovajtS v dober uspeh novega društva dobrovoljno v žep segnoli. In res se je našlo takih ljudi, sprva skoro več, kakor je treba bilo. Delnica je vsaka veljala 100 fl. Izdalo se jih je 20.000 tako, da so utemeljitelji dobili v roke kapital lepih 2,000.000 fl. S tem denarjem so zaSeli v Gradcu staviti 2 fabriki in sploh celo podjetje izvrsevati. Vendar za uteniljiteljski trud so delničarjem zaračunili 40.000 fl. To je lep denar, lep zaslužek. Mad grečnimi uterueljitelji nabajamo prvič barona Pocheja, ki se šteje med najmočnejse stebre nemških liberalcev in ustavakov, med uajvrliše prijatelje knez Auerspergovega ministerstva, ki mn pa tudi ni bilo nehvaležno, kakor bodemo kmalu čuli. Baron Poche ima na Dunaju okoli 20 vecjidel judovskih pisačev, ki mu pišejo veliki bodikaj list: ,,Fremdenblatt", v katerem se je vedno vse zagoyarjalo, kar je ministerstvo sedanje počenjalo. Drugi utemeljitelj je bivši deželui poslanec in mestui župan grački: vitez plem. Schreiner, tretji nekov vitez plem. Rekenschuss. Ti so po utemeljenju društva postali tudi njegovi upravni svetovalci, ravnatelji in voditelji, se vč proti dobrej plači. Da bi tudi delničarjem uekaj veselja privoščili, vsipali so jim nekaj takega peska v oči, ki očesu ne škodi, pač pa mošnji. Izplačali so vsakemu dfilničarja koj v prvem leta po 10 fl. dividende, češ, da je to prigospodarjeni dobiček. Verjetno to sicer ni bilo, vzelo se je za dividende 200.000 fl. brž6as od kapitala. Kajti v blagajnici je uže 1. 1873. začelo denarjev pomanjkati ia ravnateljstvo je hotelo zopet izdati 20.000 delnic, da bi se tako nalovilo zopet 2 milijona goldinarjev. Ali to je zabranil znani rkrah" ali denarstveni polom. Nihče ni hotel novih delnic kupiti, vse se je takih rečij začelo grozno bati. V tej zadregi so se ravnatelji obrnili do svojih velemožnih prijateljev in začeli društvu dolgov nalagati. Prvi je posodil minister Depretis 900.000 fl. Ta denar je vzel iz državne blagajnice, tedaj od denarjev, katere v njo zalagamo davkeplačilci. Državni poslanci, liberalna nemška večina v njem, so mu namreč 80 milijonov dovolili iz državne blagajnice in jih porabiti v podporo po nkrahu" poškodovanim podjetjem itd. No, in iz te svote dobil je baroa Poche 900.000 fl. za gračko društvo, Dalie mu je dunajsko denarno društvo nAushiIfVComit6 posodilo 450.000 fl. in nekov Scharmitzer 150.0U0 fl. Tudi je izdal za 550.000 gold. novih delnic. Naposled so tudi od liferantov doposlane radnine itd. na dolga ostajale. Tako je uže 1. 1874. društvo več kakor 2 milijona dolžno bilo, t. j. vefi, kakor je znašal prvotni od delničarjev vplačani denar. Pri teh razmerah se ni čuditi, da delnioarji niso nicesar več dobivali, ne obrestij, še menje pa dividend. Po postavi bi društvo tsdaj uže 1. 1874. moralo likvidirati ia biti od vlade k temu prisiljeuo. Kajti postava tirja to uže pri takih delniških druitvih, ki so polovico kapitala zgubila. Da bi bila vlada o stanju gračkega drnštva nepodučena, o tem ne moremo misliti. Vsaj je imela v uadzornem svetu 2 zastopnika! Ali ni se zgodilo, kar postava thja, marveč zgodilo se je nekaj res nezaslišanega med vernimi krsčeniki. Ravnateljstvo je namreč delničarje skleaolo prijeti, ter jim je 3/4 kapitala nodpisalo" t. j. izreklo, da delnica ne velja ve6 100 fl., ampak 25 fl. Tako so delničarji zgubili meni nič tebi nič 1,500.000 fl. To je vendargoropadno! Kam pa so tedaj ovi denarji šli ? Vendar tukaj nas zavračajo judovski listi rekoč: ntako po denarjih popraševati, kaže na ,,neizmerno podlost" (bodenlose Gemeiaheit). Ko so bili deluiearji oskubljeni za3/4svojili denarjev, odstopil je baron Poche in ravnateljstvo prepustil vitezu Schreinerju. Ta je v 4 letib zopet dolgov najel ia sicer več kakor l'/j milijona, tako da je dru.štvo sedaj prisiljeno bilo napovedati — krido! Judovski listi sami pravijo, da bodo delničarji zgubili se ostalih 500.000 fl. in da bo tudi 900.000 fl., katere je minister Depretis iz davkarijskih denarjev posodil, težko otetih. nNeue freie Presse" je celo tako drzna, da zabteva, naj bi tudi liferante državna blagajnica škode varovala, če bi se njim iz ostankov društvenega premoženja dolg ne mogel poplačati. Da bi vas muri popil! To je zopet kos novoaegnega gospodarstva, kakoršnega pred liberalno dobo Arstrija ni poznala. Več pisati o tem ne kaže. Naj vsak sain premišljuje, ka.n smo nže zašli! Le to ša pristavimo: delničarji zgnbijo 2,000.000 fl. državua blagajnica bržčas 900.000 fl. dolga je okoli 3 milijone, med tem ko so ravnatelji n. pr. vitez Schreiner, baron Poche poštenjaki, kakor poprej, le mnogo bogateji so postali. Pred sodnijo ne pride nihče!