Poštnina plačana v gotovini.
52.	V Ljubljani, dne 9. junija 1925.	Letnik VII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
177.	Uredba, s katero se spravljajo v sklad odredbe zakona o organizaciji finančne kontrole z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
178.	Popravek k zakonu o stanovanjih.
179.	Odločba o ustanovitvi hidrotehničnih oddelkov v Krškem in v Ljubljani.
180.	Naredba o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v mestni občini kočevski. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
177.
Mi
Aleksander* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
emo odredili in odrejamo na predlog Našega ministra za finance in na podstavi točke 2.) člena Q4. ustave in člena 287. finančnega zakona za leto 1924./1925., ki velja tudi za mesece april, maj, junij in julij 1925.,
Uredbo,
s katero se spravljajo v sklad odredbe zakona o organizaciji finančne kontrole z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.*
§ 1.
V zakonu o organizaciji finančne kontrole** se spravljajo v sklad z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ti-le predpisi:
A.
V oddelku: „I. Organizacija in oblastva finančne kontrole.“
I.	V členu 2. se dodajajo kot novi odstavki:
„Oddelki finančne kontrole ob morski obali (obmejnih vodah) opravljajo poleg službe na kopnem tudi službo ob obali na morju (vodi) ali pa samo poslednjo. Kateri oddelki finančne kontrole naj opravljajo samo službo ob obali na morju (vodi) in katere vrste plovnih objektov naj se dado kateremu izmed oddelkov za . službo, db-loča občasno generalna direkcija posrednjih davkov.
Večja in daljša križarjenja ob morski obali zaradi carinske kontrole vrše parniki in motorne 'adje finančne kontrole.
Vsak parnik (motoma ladja) finančne kontrole tvori zase sresko upravo finančne kontrole parnika (motorne ladje), vkrcani uslužbenci (razen Parniškega poveljnika in strojnikov) pa tvorijo °ddelek finančne kontrole na parniku (motorni •adji).
Zaradi strokovnega izobražanja se ustanove Pripravniške šole in strokovni tečaji za starejšine °ddelkov finančne kontrole, po izkazani potrebi Pa tudi strokovni tečaji za uradnike (razen za strojnike parnikov) finančne kontrole.“
V členu 3. se mora drugi odstavek glasiti:
„Oblastnemu inšpektoratu finančne kontrole je dodeljeno potrebno število organov finančne kon-
* .Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* 2 dne 1. maja 1925., št. 95. (XIX. - 1925.)
** Uradni list z dne 20. oktobra 1922., št. 348/109.
III.	Člen 4. se mora glasiti:
„Člen 4.
Šef sreske uprave finančne kontrole je redbma uradnik finančne kontrole.
Šef sreske uprave finančne kontrole parnika je obenem poveljnik dotičnega parnika, šef sreske uprave finančne kontrole motorne ladje pa je obenem poveljnik dotične motorne ladje in sta-rejšina oddelka finančne konirole na njej.
Pri vsaki sreski upravi finančne kontrole parnika se postavita po dva strojnika parnika finančne kontrole: Večjim ali važnejšim sreskim upravam finančne kontrole na suhem je moči po potrebi dodeliti po enega, največ pa po dva uradnika ali pregledlnika finančne kontrole.
Katere sreske uprave finančne kontrole se smatrajo za važnejše, odreja generalna direkcija posrednjih davkov.“
IV.	Člen 5. se mora glasiti:
„Člen 5.
V	oddelke finančne kontrole se pos'avljajo zvaničniki v potrebnem številu.
Starejšina oddelka finančne kontrole je redoma preglednik finančne kontrole, za starejšino oddelka finančne kontrole na parniku in drugih večjih ali važnejših oddelkov finančne kontrole na suhem pa se postavljajo uradniki finančne kontrole. Starejšina oddelka finančne kontrole na parniku je obenem pomočnik parniškega poveljnika.
Kateri oddelki finančne konrole na suhem se smatrajo za važnejše, odreja generalna direkcija posrednjih davkov.“
V.	V členu 6. se dodajajo kot novi odstavki:
„Oddelek finančne kontrole, ki opravlja službo samo ob obali na morju se nazivlje: ,Pomorski oddelek finančne kontrole v N.‘ (po kraju sedeža), oddelki finančne kontrole, ki opravljajo službo samo na obmejnih vodah, pa se naziv-Ijejo po dotični vodi in po dotičnem sedežu, kakor n. pr.: ,Dunavski oddelek finančne kontrole v N.‘ ali: Jezerski oddelek finančne kontrole v N.‘.
Vsak parnik (motorna ladja) finančne kontrole ima svoje ime, kot sreska uprava finančne kontrole pa se nazivlje: ,Sreska uprava finančne kontrole parnika (motorne ladje) N.‘.
Oddelek finančne kontrole na parniku (motorni ladji) se nazivlje: .Oddelek finančne kontrole na parniku (motorni ladji) N.1.“
VI.	Člen 9. se mora glasiti:
„Člen 9.
V	osebnih, ekonomskih in administrativnih poslih je finančna kontrola podrejena svojim sta-rejšinam, in sicer: Oddelki finančne kontrole so podrejeni sreski upravi finančne kontrole, sreske uprave finančne kontrole oblastnemu inspektoratu finančne kontrole; oblastni inspektorati finančne kontrole pa so podrejeni generalni direkciji posrednjih davkov.
Natančnejše odredbe o tem, komu je finančna kontrola podrejena glede izvrševanja zakonov in predpisov, carinskih, monopolnih, trošarinskih, taksnih itd., se predpišejo s pravilnikom.“
Vil. Za členom 9. se dodaja kot nov člen: „Člen 9. a.
Sredstva za pogon strojev plovnih objektov (parnikov, motornih ladij in motornih čolnov) finančne kontrole so oproščena plačevanja vseh državnih pribitkov in samoupravnih doklad vobče.“
B.
V oddelku: „II. Naloga in dolžnosti finančne kontrole.“
I.	Člen 10. se mora glasiti:
„Člen 10.
Naloga te kontrole je:
1.	) da pobija, zaprečuje in odkriva tihotapstvo in druge carinske, monopolne, trošarinske, taksne itd. prestopke ter odreja vse, česar je treba za zaščito finančnih in drugih državnih interesov;
2.	) da zaprečuje vstop v državo iz inozemstva in obratno osebam, ki nimajo predpisanih dokumentov;
3.	) da opravlja poizvedovanja in posle, ki so ji predpisani z zakonom ali drugače ali ki jih ji odrede starejšine;
4.	) da pomaga na poziv pristojnega oblastva odbijati močnejši oborožen vpad odzunaj čez meje na naše ozemlje, v nujnih primerih pa tudi vzdrževati javno varnost v svojem okolišu; in
5.	) da sodeluje pri zavarovanju in čuvanju meje in mejnega pasu v vojaškem oziru, in sicer po navodilih, ki jih predpiše minister za vojsko in mornamico sporazumno z ministrom za finance.“
II.	Člen 12. se mora glasiti:
„Člen 12.
Organ finančne kontrole se mora pokoravati ustavi in zakonom, opravljati službo vestno, marljivo, nepristranski in nesebično, vpoštevaje edino obče javne interese in izogibaje se vsemu, kar bi bilo na škodo njemu poverjene službe.
Organ finančne kontrole mora čuvati v službi in izvun nje svoj ugled in ugled svojih starejšin ter se izogibati vsemu, kar bi bilo zoper disciplino ali bi utegnilo drugače škodovati ugledu stanu, kateremu pripada. To velja zlasti za razpravljanje o službenih stvareh, posebno pa v javnih lokalih in na zborovanjih ali s tiskom.
V službenem občevanju s prebivalstvom mora biti organ finančne kontrole uslužen in vljuden.“
III.	Člen 13. se mora glasiti:
„Člen 13.
Organ finančne kontrole je odgovoren za kazniva dejanja, storjena uradoma.“
IV.	Člen 15. se mora glasiti:
„Člen 15.
Organ finančne kontrole mora čuvati uradno tajnost, ne glede na to, ali je v aktivni službi ali ne. Za uradno tajnost se smatra vse, kar je zvedel organ finančne kontrole v službi in po svojem službenem položaju in kar bi utegnilo, če se razkrije, izpodnesti uspeh državne službe ali bi bilo
drugače škodljivo za državo ali njene interese ali za poedince. V občem interesu ga sme minister za finance odvezati te dolžnosti.“
V.	Za členom 17. se dodajajo kot novi členi:
„Člen 17. a.
Izrabljanje oblasti in položaja organa finančne kontrole v strankarske namene kakor tudi vplivanje starejšin na podrejence v ta namen se kaznuje kot disciplinski pregrešek, in sicer pri uradnikih finančne kontrole po točki 2.), 3.) ali 4.) člena 165. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, pri zvaničnikih finančne kontrole pa po točki 2.) pod a), b) ali c) člena 81. tega zakona in v težjih primerih tudi z odpustom iz službe. Če pa gre za zlorabo oblasti, kaznivo po kazenskem zakonu, se uporabijo njegove odredbe bodisi na tožbo privatne osebe, bodisi uradoma.
Člen 17. b.
Organ finančne kontrole ne sme sklicevati javnih strankarskih in političnih shodov in se udeleževati na njih aktivno, predlagati kandidatnih list za občinske, sreske, oblastne in poslanske volitve, se kandidirati na njih niti se vobče udeleževati strankarskega političnega življenja aktivno, t. j. organizirati in predstavljati političnih strank in skupin, frakcij, v odborih, pododborih, na javnih shodih in zborovanjih, če postopa drugače, se kaznuje zaradi disciplinskega pregreška, če pa se kandidira, z izgubo službe.
Člen 17. c.
Organu finančne kontrole ni dovoljeno, da bi bil član združb, katerih nameni nasprotujejo interesom države ali so protivni državnim zakonom.
Prav tako se ne sme udeleževati pokretov, ki bi namerjali ovirati ali ustavljati delo v službi.
Brez dovolitve ministra za finance ne sme organ finančne kontrole pripadati inozemskemu društvu, najsi je sedež tega društva kjerkoli.
Odposlanci carinskega oblastva, ki naj nadzirajo, kako opravlja finančna kontrola carinsko službo na meji, ne smejo biti uradniki one carinarnice, v katere pasu opravljajo kontrolo.
Starejšine finančne kontrole morajo skrbeti za strokovno izobražanje zvaničnikov finančne kontrole, nadzirati disciplino in red ter voditi strogo nadzorstvo o izvrševanju zakonov, zakonskih na-redb in navodil, ki so jih izdala nadrejena oblastva.
Natančnejše odredbe o dolžnostih, področju itd. se predpišejo s pravilnikom.“
C.
V oddelku: „III. Pravice finančne kontrole.“
I.	Člen 23. se mora glasiti:
„Člen 23.
V	notranjščini države imajo organi finančne kontrole pravico, ustavljati kočijaže, dninarje in težake, voznike in nosilce tovorov in vobče one, ki se bavijo s prenašanjem ali prevažanjem blaga, druge osebe pa samo, če prenašajo ali prevažajo blago v količini, ki očito preseza njih potrebo ali glede katerega je predpisano, da se nosi ali vozi z dokumenti, ali če je osnovan sum, da so storile ali da namerjajo storiti tihotapstvo ali drugo kaznivo dejanje, navedeno v zakonu.
V	mejnem pasu smejo ustaviti organi finančne kontrole tudi vsakogar, ki prestopa mejo po nedovoljeni poti ali o nepravem času.“
II.	Za členom 23. se dodajata kot nova člena:
„Člen 23. a.
Organi finančne kontrole imajo pravico, odvzemati na reverz od poedinčev priznanice, bile'e (bolete), deklaracije itd., ki se nanašajo na carino, monopol, trošarino itd.; vendar pa morajo te listine takoj poslati ali izročiti oblastvu, ki se odredi zaradi kontrole.
Člen 23. b.
Člen 17. g.
Organi finančne kontrole ne smejo biti pogodbene stranke pri pogodbah o državnih nabavah ter tudi ne,smejo biti kakorkoli zainteresirani pri nabavah za finančno kontrolo.
Prav tako ne smejo organi finančne kontrole opravljali poslov ali biti člani upravnega ali nad-
Zvaničniki finančne kontrole se ne smejo upo-I rahljati za služiteljske ali privatne posle, najsi bi sami pristali na to.“
III.	Člen 24. se mora glasiti:
„Člen 24.
Če je osnovan sum, da se pri kom ali v kakšni hiši, zgradbi ali v drugih prostorih že vrši tiho-
zorstvenega odbora onih pridobitnih društev, ki | tapstvo ali da je tam predmet, storilec, da so tam
jih morajo nadzirati uradoma ali drugače.
VI.	Člen 18. se mora glasiti:
udeleženci, sledovi in pomočki (priprave), s kate-j rimi se izvršujejo kazniva dejanja ali se opravlja i posel, ki bi moral biti pod finančnim nadzor-„Člen 18.	! stvom, sme organ finančne kontrole preiska t sta-
Organ finančne kontrole ne sme imeti poleg I novanje in ostale zgradbe, osumljene osebe in po
svoje redne službe druge postranske, razen če mu to dovoli minister za finance. Imeti ne sme nobenega drugega mesta, ki bi bilo protivno dostojanstvu in časti njegovega zvanja ali ki bi ga
potrebi tudi vsakogar, ki je v njih. Ženske osebe se smejo preiskovati samo po ženskah.
Pred preiskavo mora organ finančne kontrole onemu, čigar-stanovanje se preišči, vročiti odlok
oviralo v izvrševanju njegovih stalnih dolžnosti.“ oblastva, na katerega podstavi se vrši preiskava.
VII.	Za členom 18. se dodaja kot nov člen:
„Člen 18. a.
Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega četrtega kolena in sorodniki po zakonu do vštetega drugega kolena ne smejo biti v neposrednjem razmerju starejšine in podrejenca.“
VIII.	Člen 19. se mora glasiti:
„Člen 19.
Organ finančne kontrole ne sme sprejeti niti posredno niti neposredno nobenega darila v denarju ali v vrednosti niti drugače dobička, ki bi mu bil namen, vplivati na njegovo uradno opredeljevanje v poslu. Zaradi takega postopanja se kaznuje organ po kazenskem zakonu.
Prav tako ne sme zahtevati organ finančne kontrole nagrad za prevzemanje in sestavljanje aktov in dokumentov; prepovedano mu je, brez dovolitve ministra za finance sprejemati od tujih vlad darila, nagrade ali odlikovanja.“
IX.	Člen 22. se mora glasiti:
„Člen 22.
Oblastvo ali urad, ki mu je finančna kontrola podrejena glede službe po členu 9. tega zakona, uvaja finančno kontrolo v točno izvrševanje dotičnih zakonov kakor tudi naredb in navodil, izdanih na podstavi 'eh zakonov, ter nadzira neposredno ali po svojih odposlancih, da se ti zakoni, te naredbe in ta navodila točno uporabljajo in pravočasno izvršujejo.
Brez posebne zapovedi oblastva se sme vršiti preiskava samo v zgradbah in prostorih, ki spadajo po zakonu jn zakonskih odredbah pod finančno nadzorstvo, ali če bi se storilec zalotil na dejanju samem ali bi bežal pred oblastvom, ki ga preganja, ter stopil v kakšno hišo.
Pri preiskavi morajo biti prisotni hišni gospodar (lastnik stanovanja)- ali kdorkoli izmed rodbine ali sosed in dva državljana.
Če so hišni gospodar in vsi rodbinski člani odsotni, a ne bi nobedten izmed sosedov mogel ali ne hotel prisostvovati preiskavi, se smejo postaviti prostori pod opazovanje (nadzorstvo); če pa bi moralo trajati to opazovanje dalje časa, se smejo komisijski zapečatiti.
Toda če bi se s tem zadela ali mogla «zadeti pravica tretje osebe ali če bi bila nevarnost za interes službe ali za uspeh preiskave, se sme izvršiti preiskava tudi, ako hišni gospodar ali kdorkoli izmed rodbine ali sosed ni prisoten.
Po končani preiskavi mora organ finančne kontrole onemu, čigar stanovanje se je preiskalo, dati potrdilo o izidu preiskave.“
IV.	Člen 30. se mora glasiti:
„Člen 30.
Organ finančne kontrole sme, izvrševaje službeno dolžnost, rabiti orožje, ki mu je poverjeno za izvrševanje službe:
1.) če ga kdo nasilno napade, če se mu preti s fizičnim napadom in bi glede na način in sredstva, s katerimi se mu preti, mogla samo uporaba orožja zaprečiti pretika, da ne prevede pretnje v
dejanje, ali če je spričo protipravnega napada ogroženo življenje koga drugega;
2.	) če se mu kdo nasilno upre, kadar prijemlje in hoče obladati tihotapce in zaprečuje in odkriva tihotapska kazniva dejanja, če zalotuje ogleduhe in druge sumljive osebe ali če pomaga na poziv oblastva vzdrževati javno varnost.
Za nasilen odpor se smatra še:
a)	če se kdo pozivu organa finančne kontrole, naj obstoji, ne odzove, četudi je poziv mogel čuti, marveč namero ali dejanje, ki je dalo povod pozivu, nadaljuje ter ga s tovorno ali vprežno živino ali z drugimi voznimi sredstvi, kakor n. pr. z ladjo, izvrši ali poizkuša izvršiti;
b)	če se osebe, oborožene ali opremljene z drugimi stvarmi, s katerimi se morejo upirati ali izvršiti napad, ne odzovejo pozivu organa finančne kontrole, izvršujočega službo, naj takoj odlože orožje ali orodje, ali če iznova vzamejo že odloženo orožje ali orodje;
c)	če se tudi neoborožene ali z orožjem neopremljene, toda od finančne kontrole številno močnejše skupine ljudi ne odzovejo pozivu finančne kontrole, naj obstoje in naj se posamič napotijo k njej;
č) če se brodarji ne odzovejo pozivu organa finančne kontrole, naj mu puste stopiti na ladjo ali naj obstoje, in nedvojbeno niti ne pokažejo volje, da bi to storili, nego nasprotno pokažejo z besedo ali s pokreti, da so se sklenili upreti poslovanju finančne kontrole;
3.	) če se oborožen zlikovec, ki ga je organ finančne kontrole zalotil na dejanju, ali druga utemeljeno sumljiva oborožena oseba na poziv prostovoljno ne vda ali neče priti iz zatočišča;
4.	) če nevaren hudodelec, ki ga je organ finančne kontrole prijel na dejanju ali ki mu je bil izročen, da ga nadzira ali da ga kot stražnik čuva ali spremlja, pobegne, a na poziv ne obstoji ter ni drugega načina, da bi ga ustavil.
V mejnem pasu sme organ finančne kontrole, izvrševaje službo, rabiti orožje tudi še:
5.	) če se mu kdo nasilno upre pri zapreče-vanju prehoda čez mejo ali če pomaga organ finančne kontrole odbijati oborožen vpad odzunaj na naše ozemlje ali če sodeluje pri čuvanju in varovanju meje in mejnega pasu v vojaškem oziru;
6.	) če se oseba, ki se zaloti zunaj dovoljenih poti ali naseljenih krajev, ne odzove njegovemu pozivu, naj obstoji, nego nasprotno hoče uteči.
Zoper ladjarje (brodarje) na vodah, ki tvorijo državno mejo, se sme uporabiti orožje samo, če so pristali k obali na tej strani ali vprav namerjajo pristati, pa na poziv finančne kontrole, naj obstanejo, odrinejo ali se obrnejo od obale ter se nečejo vrniti na obalo, zoper ladjarje (brodarje) na morju in obmejnih jezerih pa, če pridejo v naše vode, a na poziv nečejo obstati.
Če naleti organ finančne kontrole v mejnem pasu na takega organa oborožene sile (vojaka, orožnika, mejnega ali finančnega stražnika) sosednje države, ki nima pravilnih dokumentov, ga mora opozoriti, da je na ozemlju tuje države, ter ga pozvati, naj se takoj vrne čez mejo. Če se odzove temu pozivu, ga mora spremiti v ustrezni razdalji, dokler se ne vrne čez mejo; drugače ga mora, če je treba, tudi z uporabo orožja, razorožiti, aretirati in izročiti prvemu političnemu (policijskemu) oblastvu ali prvi orožniški postaji.“ VI. Člen 31. se mora glasiti:
„Člen 31.
Finančna kontrola pozivlje z besedami: ,V imenu zakona! Stoj!1 Ladjarjem (brodarjem) na morjih in obmejnih jezerih se daje poziv z mednarodnim znakom (zastavo, svetiljko itd.).
Ta poziv mora organ finančne kontrole dvakrat ponoviti, razen če je njegovo življenje ali življenje koga drugega v nevarnosti zaradi napada.“
Č.
V oddelku: „IV. Osebni predpisi.
A. Plače, pokojnine in drugi p r e j e m k i.“
I.	Člen 35. se mora glasiti:
„Člen 35.
Organi finančne kontrole se dele na uradnike in na zvaničnike.
Uradniki finančne kontrole spadajo po šolski izobrazbi v uradniško II. ali III. kaiegorijo, in sicer:
%
V	uradniško II. kategorijo spadajo uradniki finančne kontrole, ki imajo popolno srednješolsko izobrazbo z zrelostnim izpitom ali srednjo strokovno šolo s predpisanim končnim izpitom.
V	uradniško III. kategorijo spadajo uradniki finančne'kontrole, ki imajo najmanj štiri dovršene razrede srednje šole ali nižjo strokovno šolo s predpisanim končnim izpitom ali predpisano izobrazbo za strojnika trgovske mornarnice, in sicer po predpisih, ki veljajo za to službo.
Po razdelitvi dela v poedinih kategorijah se dele uradniški položaji pri finančni kontroli po skupinah tako-le:
II.	kategorija:
v 1. skupini: inspektor finančne kontrole
I.	razreda;
v 2. skupini: inspektor finančne kontrole
II.	razreda;
v 3.skupini: podinspektor finančne kontrole; v 4. skupini: komisar finančne kontrole; v 5. skupini: pripravniški komisar finančne
kontrole.	TII , ,
III.	kategorija:
v 1. skupini: inspektor finančne kontrole, strojnik parnika finančne kontrole I. razreda;
v 2.skupini: podinspektor finančne kontrole, strojnik parnika finančne kontrole II. razreda;
v 3. skupini: komisar finančne kontrole, strojnik parnika finančne kontrole III. razreda;
v 4. skupini: pripravniški komisar finančne kontrole, pripravniški strojnik parnika finančne kontrole.
V obeh kategorijah so skupine pripravljalne, pomožne in glavne. Katere skupine so pripravljalne, katere pa pomožne in glavne, je določeno z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Zvaničniki finančne kontrole se dele po skupinah tako-le:
v 1.skupini: preglednik finančne kontrole; v 2. skupini: podpregledmik finančne kontrole; v 3.skupini: pripravnik finančne kontrole. Službo pri strojih za pogon plovnih objektov, finančne kontrole in kurjaško službo na parniku finančne kontrole opravljajo zvaničniki finančne kontrole.“
II.	Za členom 35. se dodaja kot nov člen:
„Člen 35. a.
Šolski izobrazbi, določeni v tem zakonu, ustrezajo, in sicer:
Izobrazbi II. kategorije:
učiteljišče, trgovska akademija, srednja tehnična šola, šola za lesno industrijo v Drvaru, bogoslovnice (bogoslovna semenišča), medresa v Skoplju, šeriatsko-sodniška šola, šeriatska gimnazija, srednje poljedelske šole, poštno-telegrafska šola, šola za davčne uradnike, umetniška akademija v Zagrebu, nižja šola vojaške akademije, kadetna šola in pomorska akademija v bivši Av-stro-Ogrski, absolventi vojaško-obrtne šole, ki se posebe odberejo za mojstre najvišje kategorije (člen 11. uredbe o razvrstitvi uradnikov).
Izobrazbi III. kategorije: trgovske dvorazredne šole, moške obrtne šole pri srednjih tehničnih šolah, puškarska šola, šola za gradnjo ladij, deželna obrtna šola v Zagrebu, nižje poljedelske in specialne šole, nižja rudarska strokovna šola v Celju, vojaško-obrtna šola, vojaško-veterinarska šola, vojaško-sanitetna šola, Podčastniška šola vojske in mornarnice, strojniška sola mornarnice.“
III.	Člen 36. se mora glasiti:
„Člen 36.
Za zvaničnike finančne kontrole se smejo spre-iernati državljani, našteti v členu 2. zakona o cjvilnih uradnikih in ostalih državnih uslužben-c'h, ki imajo te-le pogoje:
L) da so dobrega vedenja;
. 2 ) da so zdravi in popolnoma sposobni za l|zbo finančne kontrole;
'•) da so neoženjeni ali vdovci brez otrok;
4.	) da niso starejši od 35 let, če pa so malo-etni, da imajo dovolitev očetovo ali varuhovo;
5.	) da so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej enake šole. Vendar pa sme minister za finance odrediti, dla se sprejemajo zaradi posebno izjemnih razmer, če ni kandidatov s predpisano šolsko izobrazbo, v službo finančne kontrole tudi osebe, ki so dovršile samo osnovno solo.“
IV.	Za členom 36. se dodajata kot nova člena:
„Člen 36. a.
Za zvaničnika finančne kontrole se ne sme sprejeti:
1.	) kdor ni dovršil 18. leta starosti;
2.	) kdor je pod skrbstvom ali v konkurzu ali nad komer je podaljšana očetovska oblast;
3.	) kdor je bil s sodbo rednega sodišča obsojen zaradi hudodelstva ali dejanja, ki ima po sodni sodbi ali po zakonu za posledico izgubo državljanske časti, dokler traja ta posledica, ne glede na to, ali je bil obsojen, preden je dosegel polnoletnost, ali pozneje;
4.	) kdor je bil v državni službi, pa mu je služba prestala po členu 132. ali po točki 5.), 7.) ali 8.) člena 133. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ali po točki 1.) ali po točki 2.) pod e), g) ali h) člena 71. tega zakona;
5.	) kdor je bil odpuščen iz službe finančne kontrole po točkah 1.), 3.), 4.) in 6.) člena 39. ali po sedmem odstavku člena 42. a tega zakona;
6.	) kdor je po preteku tretjega leta po nepovoljni oceni sam zapustil službo finančne kontrole, četudi mu je bil rok podaljšan, ali kdor je sam zapustil službo finančne kontrole, samo da ne izpolni pogojev iz drugega odstavka člena 43. tega zakona;
7.	) kdor je že dovršil 21. leto starosti, pa še ni odslužil roka pri vojski in ni vojaške službe oproščen;
8.	) kdor javno izraža načela zoper obstoječo državno obliko ali načelo protipravne izpremembe državnega reda.
Člen 36. b.
Izpraznjena mesta v 3. skupini zvaničnikov finančne kontrole se popolnjujejo s konkurzom, in sicer redoma dne 1. julija in dne 1. decembra vsakega leta. Toda v izjemnih razmerah, če ni zadosti osebja, se sme vršiti sprejemanje v službo, kadar se za to pokaže potreba.“
V.	Člen 37. se mora glasiti:
„Člen 37.
Služba zvaničnika finančne kontrole je v prvih treh letih začasna. Kateri čas se ne šteje v predpisani rok za začasno službo, je predpisano z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Kandidat, sprejet v službo, se postavi praviloma za pripravnika finančne kontrole ter mora odslužiti pri finančni kontroli najmanj tri leta.
Vendar pa se sme kandidat, ki ima predpisano izobrazbo za uradniško III. ali višjo kategorijo ali za strojnika trgovske mornarnice, če ni praznih uradniških pripravniških mest, pač pa je kaj zva-ničniških mest, glede na to, da je treba zvaničnikov finančne kontrole z večjo šolsko izobrazbo in treba strokovnega osebja za izvrševanje službe pri strojih na parnikih finančne kontrole, takoj postaviti za podpreglednika finančne kontrole; toda v šestih mesecih od dne postavitve mora opraviti izpit iz točke 1.) člena 41. tega zakona.
Kdor v odrejenem roku ne opravi izpita, se pomakne nazaj v zvanje pripravnika finančne kontrole, če pristane na to; drugače se postopa po členu 39. tega zakona.
Če vstopi zvaničnik finančne kontrole, ki je zapustil službo zaradi bolezni ali zato, da odsluži rok pri vojski, pozneje iznova v službo finančne kontrole, se sprejme, ako je kaj prostora, z zvanjem, v katerem je bil prej.
Postavljati pripravnike finančne kontrole je pristojen oblastni inspektor finančne kontrole; o tem, ali naj se pomaknejo podpregledniki finančne kontrole nazaj v nižje zvanje, pa odloča generalna direkcija poslednjih davkov.“
VI.	Člen 38. se mora glasiti:
„Člen 38.
Ko vstopi organ finančne kontrole v službo, priseže tako-le: Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju N. N. zvest in da bom točno in vestno izvrševal svojo dolžnost po zakonih in zakonskih naredbah. Tako mi Bog pomagaj.*
Priseči je treba samo enkrat, pred starejšino, brez duhovnika.“
VII.	Člen 39. se mora glasiti:
„Člen 39.
Začasni zvaničnik finančne kontrole se lahko vsak čas odpusti iz službe; odpustiti pa se mora:
1.	) če spozna učno osebje pripravniške šole po končanem tečaju ali pristojna komisija za oceno (točka 1. pod a) člena 65. tega zakona) po preteku prvega leta začasne službe, da ni sposoben za službo finančne kontrole;
2.	) če boluje dlje nego tri mesece, a ni bil ranjen pri državnem poslu in tudi ni nastopila bolezen zaradi tega, ker je opravljal službo;
3.	) če ne opravi izpita za stalnega zvaničnika finančne kontrole v dveh letih od dne, ko je vstopil v službo, če pa je bil postavljen po tretjem odstavku člena 37. ali po drugem odstavku točke 2.) člena 42. tega zakona, v roku, odrejenem v teh odstavkih, ako ni bil pomaknjen nazaj v nižje zvanje.
V roke iz predhodnega odstavka se ne šteje čas, prebit na bolovanju; ta čas ne sme biti nikoli daljši od treh mesecev, razen če je bil zvaničnik ranjen pri državnem poslu ali če je nastopila bolezen zaradi tega, ker je opravljal službo; v tem primeru sme trajati bolovanje tudi leto dni;
4.	) če se oženi;
5.	) če se izpremeni organizacija stroke ali če se mora zmanjšati število zvaničnikov finančne kontrole, a ga ni mogoče takoj postaviti na drugo mesto.
6.	) če se ugotovi, da ni sposoben, postati stalen.“
VIII.	Člen 40. se mora glasiti:
„Člen 40.
Po preteku začasne službe dobi zvaničnik finančne kontrole stalnost, če je spoznala pristojna komisija za oceno (točka 1. pod c člena 65. tega zakona) po njegovem občem vedenju in uspehu, pokazanem v službi, da je sposoben za stalnost, in če je zdrav in popolnoma sposoben za službo finančne kontrole.
Če spozna pristojna komisija za oceno, da zvaničnik finančne kontrole ni sposoben, postati stalen, je treba postopati po členu 39. tega zakona. Izjemoma sme ostati po odločbi komisije za oceno zvaničnik finančne kontrole še leto dni začasen; toda to leto se mu ne šteje za napredovanje. Če spozna komisija tudi po preteku tega roka, da zvaničnik finančne kontrole ne more postati stalen, ga je odpustiti iz službe.
Kdor zapusti službo pred komisijsko oceno iz točke 1.) pod c) člena 65. tega zakona, izgubi pravico, da bi se mu vštel čas, ki ga je prebil, v rok za komisijsko oceno. Te pravice ne izgubi zvaničnik finančne kontrole, ki mora zapustiti službo zaradi bolezni ali zato, da odsluži rok pri vojski.
Potrditev za stalnega izvrši generalna direkcija posrednjih davkov z odločbo.“
IX.	Člen 41. se mora glasiti:
„Člen 41.
Za prestop zvaničnika finančne kontrole iz nižje skupine v višjo skupino in na mesto uradnika finančne kontrole se določajo nastopni strokovni izpiti, in sicer:
1.	) Za prestop iz 3. skupine v 2. skupino zvaničnika finančne kontrole: izpit za stalnega zvaničnika finančne kontrole. Vendar pa se ta izpit ne zahteva od zvaničnikov finančne kontrole, ki so bili po členu 223. ali 224. finančnega zakona za leto 1922./1923. prevedeni iz mejne čete ali iz monopolne ali trošarinske službe ter so imeli pred sprejemom v službo finančne kontrole več nego pet službenih let.
2.	) Za prestop iz 2. skupine v 1. skupino zvaničnika finančne kontrole: izpit za starejšino oddelka finančne kontrole ali izpit za uradnika finančne kontrole. Vendar pa se ta izpit ne zahteva od zvaničnika finančne kontrole, ki ima predpisano izobrazbo za strojnika trgovske mornarnice. Prav tako se ne zahteva ta izpit od podpreglednika finančne kontrole, ki je sposoben za šoferja motornega čolna, če je prebil kot takšen v službi finančne kontrole najmanj deset let, ki se mu štejejo za napredovanje.
3.	) Za mesto uradnika (razen strojnika na parniku) finančne kontrole: izpit za uradnika finančne kontrole, za mesto strojnika na parniku finančne kontrole pa: izpit za strojnika na parniku finančne kontrole.
Od poveljnika parnika finančne kontrole, šefa sreske uprave finančne kontrole motorne ladje in starejšine oddelka finančne kontrole na parniku se zahteva še, da je sposoben za poročnika trgovske mornarnice.
Izpiti po tem členu se opravljajo po dosedanjih predpisih, kolikor jih naknadno ne izpremeni minister za finance.“
zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Zvaničnike finančne kontrole postavlja na položaje v drugi in prvi skupini generalna direkcija posrednjih davkov.
O činu zvaničnikov finančne kontrole in potrjevanju odločb, s katerimi se izpreminjajo službena razmerja, z dekreti, veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih in os.alih državnih uslužbencih.“
XI. Za členom 42. se dodaja kot nov člen: „Člen 42. a.
Uradniška mesta pri finančni kontroli se po-polnjujejo praviloma tako, da se postavljajo zva-ničniki finančne kontrole, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, po velikosti položajne plače na položaj v najnižji ali prihodnji višji sku-1 pini one kategorije, za katero imajo predpisano šolsko izobrazbo, po svoji volji ali po svojem pristanku pa tudi nižje kategorije.
V uradniške kategorije iz prednjega odstavka sme prestopiti zvaničnik finančne kontrole s predpisano šolsko izobrazbo, če izpolnjuje pogoje iz točk 3.) in 4.) člena 42. tega zakona ter službuje kot zvaničnik manj nego osemnajst mesecev. Oni zvaničnik finančne kontrole, ki službuje več nego osemnajst mesecev ali ki si je pridobil predpisano šolsko izobrazbo med službovanjem pri finančni kontroli, mora še predhodno opraviti izpit za uradnika finančne kontrole.
Izjemoma sme prestopiti zvaničnik finančne kontrole v uradniško lil. kategorijo tudi brez šolske izobrazbe, ki se zahteva za to kategorijo, če je na položaju v prvi skupini ter izpolnjuje pogoje iz točk 2.) in 4.) člena 42. tega zakona ter je prebil v službi finančne kontrole stalno z dobro v .	,	.	, oceno najmanj 15 let, kii se štejejo za napredo-
manj leto dni, ki se mu šteje za napredovanje, ter [ vanje
izpolnjuje pogoje po točkah 2.), 3.) in 4.) tega j Tako prestopaje, sme priti zvaničnik finančne , ^ena-	i	kontrole	v ono skupino, za katero	je pred- j
2.) Če je opravil strokovni izpit, ki se zahteva	|	pisana enaka ali nekoliko višja položajna plača i
za to mesto.	ocj one> je predpisana za skupino, v kateri je
Zvaničnik finančne kontrole	na	položaju v	j	bij prej	ce je položajna plača skupine,	iz katere
drugi skupini, ki je prestopil v	to	skupino po	j	priiiaja)	manjša od najnižje položajne	plače v
X.	Člen 42. se mora glasiti:
„Člen 42.
Zvaničniki finančne kontrole napredujejo v višje zvanje po številu izpraznjenih mest v dotični skupini; napredovanje pa se vrši, kolikor je praznih mest, trikrat na leto, in sicer: dne 1. marca, dne 1. julija in dne 1. novembra. Toda v izjemnih razmerah zaradi nerazmerno velikega števila izpraznjenih mest ali izpraznjenih važnejših položajev se sme izvršiti napredovanje, kadar se pokaže za to potreba.
Napredovati more samo oni zvaničnik finančne kontrole, ki je izpolnil te pogoje:
1.) Če je prebil v skupini, iz katere naj napreduje, najmanj tri leta.
V rok za napredovanje se ne štejejo ona leta, v katerih je bil zvaničnik finančne kontrole slabo ocenjen, ali oni čas, za katerega mu je bilo napredovanje ustavljeno z disciplinsko razsodbo.
Zvaničnik finančne kontrole na položaju v tretji skupini, ki se ni mogel ob sprejemu v službo finančne kontrole zaradi nedostatka uradniškega mesta takoj postaviti niti za podpreglednika finančne kontrole, sme prestopiti, čim se mesto izprazni, v drugo skupino, če izpolnjuje pogoje iz točk 3.) in 4.) tega člena.
Prav tako sme, čim se mesto izprazni, prestopiti v drugo skupino tudi pripravnik finančne kontrole, ki si naknadno pridobi šolsko izobrazbo za uradniško III. ali II. kategorijo, če izpolnjuje pogoje iz prednjega odstavka ter ima izpit za stalnega zvaničnika finančne kontrole.
Zvaničnik finančne kontrole, ki se je moral po členu 37. tega zakona ali po točki 2.) tega člena pomekniti v nižje zvanje, sme prestopiti v prihodnjo višjo skupino, če je prebil v skupini, iz katere prestopa, ko je bil pomaknjen nazaj, naj-
tretjem odstavku točke 1.) tega člena, mora opraviti izpit za stalnega zvaničnika finančne kontrole v šestih mesecih od dne, ko je prišel v drugo skujnno, če pa služi dlje nego osemnajst mesecev, v toliko dneh, kolikor mu jih nedostaja do dveh službenih let.
Tudi zanj velja predpis četrtega odstavka člena 37. tega zakona.
3.	) Ce je ocenjen za minulo leto najmanj z „dober“, če pa je začasen, da je „sposoben za prestop v višjo skupino“ ali „sposoben za stalnost“.
4.	) Če ni v kazenski preiskavi zaradi hudodelstva ali drugega onečaščujočega dejanja in če je minul oni čas, za katerega mu je bilo napredovanje ustavljeno z disciplinsko razsodbo.
Za čas disciplinske preiskave ali kazenske preiskave zaradi hudodelstva ali drugega onečaščujočega dejanja se začasno ustavi napredovanje v višjo skupino.
Ako se zvaničnik finančne kontrole, zoper katerega je uvedena kazenska preiskava zaradi dejanj iz predhodnega odstavka, oprosti kot nedolžen ali če se usiavi sodno postopanje zoper njega, ker je odstopil privatni tožnik, zaradi dejanj, ki se kaznujejo na privatno tožbo, ali če je nastopilo zastaranje ali če se oprosti zaradi nedostatka dokazov, ostane napredovanje še nadalje začasno ustavljeno, če se je v istem predmetu uvedlo ali če se uvede disciplinsko postopanje.
dotični kategoriji, pride v to najnižjo skupino.
Če ni med zvaničniki finančne kontrole kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, se sme vzeti na izpraznjena mesta v pripravljalni skupini uradniške II. kategorije in pripravniškega strojnika na parniku finančne kontrole kdo iz druge stroke, ako ima šolsko izobrazbo, ki se zahteva za to kategorijo, ali predpisano izobrazbo za strojnika trgovske mornarnice, ter je zdrav in popolnoma sposoben za službo finančne kontrole; če pa tudi takih ni, se smejo vzeti tudi osebe izvun državne službe, ako izpolnjujejo predpisane pogoje.
Uradnik finančne kontrole, postavljeni po predhodnem odstavku, mora opraviti izpit iz točke 3.) člena 41. tega zakona v 18 mesecih od dne, ko je bil postavljen ali ko je prestopil iz druge stroke.
Kdor v odrejenem roku ne opravi izpita, se odpusti iz službe.
O sprejemanju kandidatov izvun državne službe v službo, o sprejemanju za stalnega, o činu, o prestopanju uradnikov finančne kontrole v nadaljnje skupine, o prestopu iz nižje kategorije v višjo kategorijo, o popolnjevanju izpraznjenih mest na položajih v pomožnih in višjih skupinah II. kategorije ali izpraznjenih mest za'strojnike na parnikih finančne kontrole z uradniki iz druge stroke, O' ustavljanju napredovanja v višjo skupino ob času kazenske preiskave zaradi hudodelstva ali drugega onečaščujočega dejanja ali ob času disci-
Zvaničnik finančne kontrole iz predhodnega ! plinske preiskave, o naknadnem vštevanju začasno odstavka, zoper katerega ni uvedeno disciplinsko j ustavljenega časa, o pravicah uradnika, ki je po-postopanje, a ni napredoval na položaj v višji stavljen po svoji volji v nižji kategoriji, in o jrotrje-
skui>ini samo zaradi tega, ker je bila uvedena zoper njega kazenska preiskava, se sme, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in če je kaj prostora, takoj postaviti na položaj v višji skupini; čas od dne, ko bi bil napredoval, da ni bil v preiskavi, pa se mu šteje za napredovanje v višjo skupino.
To velja tudi za zvaničnika finančne kontrole, ki je z disciplinsko razsodbo oproščen, a ni napredoval samo zaradi tega, ker je bil v disciplinski preiskavi.
Izpraznjena mesta v drugi in prvi skupini zvaničnikov finančne kontrole se popolnjujejo, razen v primeru iz tretjega odstavka člena 37. tega zakona, samo z aktivnimi ali bivšimi zvaničniki finančne kontrole, izbiranje pa se vrši iz celokuj>
vanju odločb, s katerimi se izpreminjajo službena razmerja, z dekreti, veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; vendar pa ne sme poleg oseb, navedenih v členu 4. tega zakona, postati uradnik finančne kontrole tudi kdo izmed oseb, navedenih v točkah 5.) in 6.) člena 36. a tega zakona, in uradnik finančne kontrole pride ob prestopu iz III. v II. kategorijo v skupino po četrtem odstavku tega člena. Čas, ki ga je prebil uradnik v nižji kategoriji, se šteje za nadaljnje napredovanje iz skupine, v katero prestopa, s polovico, a čas, ki ga je prebil na položajih zvaničnika finančne kontrole, s tretjino.
Izpraznjena uradniška mesta se popolnjujejo iz celokupnega števila organov finančne kontrole,
nega števila kandidatov, ki imajo predpisane po- ki imajo predpisane pogoje, in po načelih iz goje, in po načelih iz točk 1.), 2.) in 3.) člena 62. člena 62. zakona o civilnih uradnikih in ostalih
državnih uslužbencih; če pa ni kandidatov iz stroke same, se vrši popolnjevanje s konkurzom.
Uradnike finančne kontrole postavlja na položaje v glavnih skupinah kralj na predlog ministra za finance, na položaje v ostalih skupinah pa minister za finance, ki sme prenesti to pi*ävico na svoje podrejene organe.
Oblastne inšpektorje finančne kontrole, vršilce dolžnosti oblastnega inšpektorja finančne kontrole, sreske upravnike finančne kontrole, poveljnike parnikov in motornih ladij finančne kontrole in pomočnike parniških poveljnikov odreja minister za finance.“
XTI. Člen 43. se mora glasiti:
, „Člen 43.
Organ finančne kontrole sme biti premeščen po službeni potrebi ali pa na prošnjo.
Iz težjih krajin v lažje krajine se organ finančne kontrole ne sme premestiti, preden potečeta dve leti službovanja v kraju, iz katerega se premešča. Katere krajine se smatrajo za težje, predpiše minister za finance.
O premestitvi zvaničnika finančne kontrole odloči v svojem področju oblastni inspektorat finančne kontrole; za premestitev zvaničnika finančne kontrole iz območja enega v območje drugega oblastnega inspektorata finančne kontrole pa je pristojna generalna direkcija posrednjih davkov. V izredno nujnih primerih sme premestiti zvaničnike finančne kontrole iz 2. in 3. skupine in samo v svojem območju na svojo odgovornost tudi sreski upravnik finančne kontrole, kar mora takoj naznaniti svojemu neposrednjemu starejšini.
Uradniki finančne kontrole se premeščajo na isti način, kakor se postavljajo.“
XIII. Člen 44. se mora glasiti:
„Člen 44.
Prejemki organov finančne kontrole so ti-le:
1.	) Plača, osnovna in položajna, in stanarina, redna in zvišana, po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; vendar pa se ustavi zvaničniku finančne kontrole napredovanje v višjo stopnjo plače in stanarine tudi ob času disciplinske preiskave. Če se zvaničnik finančne kontrole z disciplinsko razsodbo oprosti ali če se v primeru iz drugega odstavka člena 50. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih zoper njega ne uvede disciplinska preiskava, se šteje začasno ustavljeni čas za napredovanje v višjo stojmjo plače in stanarine.
Avtomatsko pomikanje v višjo stopnjo osnovne plače in stanarine se vrši uradoma in zanje je pristojna generalna direkcija posrednjih davkov.
O prepovedi na plačo in stanarino organov finančne kontrole veljajo isti predpisi kakor za ostale državne uslužbence.
Organ finančne kontrole, ki ima stanovanje od države, ima pravico do redne in zvišane stanarine samo toliko, kolikor preseza stanarina, ki bi mu drugače pripadala, vrednost stanovanja.
Vrednost stanovanja se določi po kubični vsebini stanovanskih prostorov (soba, prednja soba, kuhinja, soba za posle, shramba in kopalnica) in po površini zemljišča (vrt, njiva^td.), ki pripada k stanovanju, sorazmerno z najemnino, ki jo plačuje država ali bi jo morala po krajevnih razmerah plačevati za te prostore.
Vrednost stanovanja za poedinega zvaničnika, nastanjenega v skupnih prostorih (vštevši tudi posebni prostor za neoženjenega starejšino oddelka), se odreja po določeni vrednosti dotičnega stanovanja in sorazmerno s številom neoženjeni h zvaničnikov, postavljenih pri dotičnem oddelku finančne kontrole. To število se jemlje vedno s 60 % onega števila zvaničnikov, ki je določeno za dotični oddelek finančne kontrole.
Zvaničnik finančne kontrole, ki mu je na prošnjo, iz utemeljenih razlogov dovoljeno, stanovati zunaj kasarne (dodeljenega stanovanja) ali ki se je moral odstraniti iz kasarne (dodeljenega stanovanja), ker so člani njegove rodbine provzročali v kasarni nemir in prepir, dobiva kot redno in zvišano stanarino samo toliko, kolikor bi dobival, če bi stanoval v kasarni.
Odkdaj naj se daje zvaničniku finančne kontrole, odstranjenemu iz kasarne, celotna redna in zvišana stanarina, odredi oblastni inšpektorat finančne kontrole. Rok, v katerem «e sme dajati še zmanjšana stanarina, ne sme biti daljši od šestih mesecev.
2.	) Doklada na plačo za stroko ali službo v težjih krajinah (na meji) po členu 40. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
3.	) Doklada za otroke se odreja po členih 41., 42. in 43. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
4.	) Draginjske doklade se odrejajo po členu 46. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Pole<y teh doklad imajo organi finančne kontrole tudi dopolnilno osebno draginjsko doklado v mejah, določenih s proračunom.
Ta dopolnilna osebna doklada se ne vpošteva ob upokojitvi. Komu, kako in na kakšen način in v kolikem znesku naj se daje ta dopolnilna osebna draginjska doklada, predpiše minister za finance.“
XIV.	V členu 47. se morajo glasiti prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek točke 1.):
„1.) Organi finančne kontrole smejo, kadar opravljajo službo, ne glede na vrsto posla, brezplačno uporabljati državne in privatne železnice ali ladje.
Zvaničnik finančne kontrole, ki ob transportu državnega denarja ali državnih vrednosti spremlja uradnika, ima pravico do brezplačne vožnje v onem razredu, do katerega ima pravico uradnik, katerega spremlja.
Za službena potovanja po suhem izvun službenega okoliša pristojnega oddelka finančne kontrole pripada zvaničniku finančne kontrole voznina po kilometru. V to voznino se všteva tudi pot od železniške postaje in d!o nje ali od pristanišča in do njega.“
V istem členu se mora točka 2.) glasiti:
„2.) V službenem okolišu pripada zvaničniku finančne kontrole voznina iz točke 1.) tega člena samo, če je moral zaradi nujnosti službenega posla ali iz drugih važnih razlogov uporabiti voz ter so te okolnosti na računu o potnih stroških izrečno potrjene po pristojnem oblastvu.“
XV.	Člen 48. se mora glasiti:
„Člen 48.
Za službena potovanja in službeni posel izvun službenega okoliša pristojnega oddelka finančne kontrole pripadajo zvaničniku finančne kontrole dnevnice.
Višina dnevnice je ista kakor za druge zva-ničnike.
Dnevnica se zvaničniku finančne kontrole ne izplačuje:
a)	za potovanja do ene ali druge postaje v okolišu sosednjega oddelka finančne kontrole in obratno, da pregleda ali preišče vlak ali ladjo;
b)	za službeni posel na sedežu drugega oddelka finančne kontrole, če je sedež enega in drugega oddelka v istem kraju;
c)	za službeni posel pri oddelku finančne kontrole pri večjih podjetjih, če so ta v okolišu
v njegovega oddelka;
ci za potovanja do poštne postaje v okolišu sosednjega oddelka finančne kontrole in obratno, dla prenaša službeno pošto; za obhode v mejnem pasu v okolišu sosednjih oddelkov finančne kontrole, da opravlja službo ali se sestaja z organi dotičnega oddelka.
Za ta potovanja in za te posle mu pripadajo odškodnine po členu 49. in 50. tega zakona.“
XVI. V členu 49. se dodajajo kot novi odstavki:
„Organom finančne kontrole, ki službujejo n: Parniku ali motorni ladji finančne kontrole, pri Pada na službenih potovanjih s parnikom ali : ■Potorno ladjo hranarina, in sicer:
Uradnikom dnevno..........................20 Din
^vaničnikom dnevno........................10 Din
le glede na to, koliko časa traja služba na dan . 1 a hranarina izključuje pravico do vseh dtu noen°dŠk0tdhin’ ^a^or:	stroškov, hranarine
nan?rav ta hranarina pripada tudi organom fi ali iCne k011*™!6» kadar službujejo na motornen Čoin,avatlnerri čolnu, če traja neprestana služba n; v enem dnevu nad 12 ur.“
Člen 51. se mora glasiti:
j	„Člen 51.
šuie	f'nančne kontrole dobiva, če izvr-
opravli! tobačnih stebel, ocen ja trgatev ali škodni S U v ° Pri odkupu tobaka, posebne od-ve ali nC Zj štetie tobačnih stebel, za oceno trgat-če m, z. eto pri odkupu tobaka, in sicer tudi, > pnpadajo še druge odškodnine, monrr	ocfškodnim odreja uprava državnih
Plačuj ' “ na ra^un nienega kredita se tudi iz-
XVIII. Člen 53. se mora glasiti:
„Člen 53.
Do povračila selitvenih stroškov iz državne blagajne ima zvaničnik finančne kontrole pravico:
a)	če je premeščen po službeni potrebi;
b)	če je premeščen z napredovanjem;
c)	ko prvič vstopi v službo ali se po podani ostavki iznova sprejme vanjo, in ob povratku v službo (reaktiviranje). Povračilo mu pripada do kraja, v katerega se postavlja, in sicer: če vstopi prvič v službo ali se po podani ostavki sprejme v službo, od kraja, kjer je bil sprejet v službo, ob povratku v službo pa od stanoval išča;
č) če se po zvršetku polnih službenih let upokoji. Povračilo mu pripada od kraja, kjer se upokoji, do kraja, kjer se kot upokojenec naseli. Kot povračilo za selitev pripada zvaničniku finančne kontrole vse, kar je predpisano tudi za druge zvaničnike.
Zvaničniku finančne kontrole, ki se seli po nalogu oblastva iz kasarne v drugo hišo v istem kraju in obratno, se povrnejo stroški za prevoz stvari in pohištva po dejanskih izdatkih. To ne velja v primeru sedmega odstavka točke 1.) člena 44. tega zakona.
Če se premesti zvaničnik finančne kontrole na svojo prošnjo ali če dva zvaničnika finančne kontrole z odobritvijo pristojnega organa zamenjata svoji službeni mesti, jima ne pripadajo stroški za potovanje in selitev.“
XIX.	Člen 54. se mora glasiti:
„Člen 54.
Zvaničnik finančne kontrole prejema mesečno naprej povprečnino za vzdrževanje jermenja, čiščenje orožja, pranje rjuh, za nabavo sveč, ki so mu potrebne za službeno pečatenje z voskom itd., in za nabavo pisalnih potrebščin.
Višina te povprečnine se odreja s finančnim zakonom, o povprečnini pa se ne polaga račun.“
XX.	člen 55. se mora glasiti:
„Člen 55.
Oblastni inšpektor in šef sreske finančne kontrole dobivata naprej povprečnino za pisarniške potrebščine, o katerih ni treba polagati posebnih računov.
Iz te povprečnine se poravnavajo vse pisarniške potrebščine (nabava pisalnih potrebščin, sešivanje, vezanje uradnih knjig itd.) — razen potrebnih uradnih tiskovin — izdatki za čiščenje in kurjavo pisarne, izdatki za telegrame in za telefonske razgovore itd.
Višino povprečnine za poedine kraje odreja generalna direkcija posrednjih davkov po obsegu posla dotičnega urada sorazmerno s kreditom, odobrenim v proračunu državnih razhodkov za pisarniške potrebščine finančne kontrole.“
XXI.	Člen 56. se mora glasiti:
„Člen 56.	,
Starejšina oddelka finančne kontrole dobiva naprej povprečnino za pisarniške potrebščine (pisalne priprave, sešivanje) in povprečnino za čiščenje, razsvetljavo in kurjavo pisarne. Povprečnine ni treba izpričevati.
Višino povprečnine odredi za vsak oddelek finančne kontrole po obsegu njegovega posla generalna direkcija posrednjih davkov sorazmerno s kreditom razhodkov, odobrenim v proračunu državnih razhodkov za pisarniške potrebščine finančne kontrole.“
XXII.	Člen 57. se mora glasiti:
„Člen 57.
Uradnikom finančne kontrole gredo za službena potovanja in selitev ista povračila kakor drugim državnim uradnikom.
Toda sreskim upravnikom finančne kontrole, njim dodeljenim uradnikom ali preglednikom in uradnikom finančne kontrole, ki službujejo kot starejšine oddelka finančne kontrole, se sme dati za službena potovanja in službene posle v službenem okolišu letna povprečnina za potne stroške in hrano.
Višino te povprečnine odreja generalna direkcija posrednjih davkov po dolžini meje proti inozemstvu, po obsegu službenega okoliša, številu in oddaljenosti oddelka finančne kontrole, po številu podjetij in po talnih in prometnih razmerah.
Povprečnina se ne obračunava, prejema pa se mesečno naprej.
Če oni, ki prejema povprečnino, navzlic pismenemu opominu malomarno izvršuje službo, se
mu sme odrediti, da vrne povprečnino v celoti ali pa v onem delu, ki odpada na čas te malomarnosti.
Če se odredi uradniku finančne kontrole, ki prejema povprečnino za potne stroške in hrano, služben posel, ki ne spada v redno službo finančne kontrole, mu gre isto povračilo stroškov kakor drugim državnim uradnikom. Povračila za taka potovanja se izplačujejo na račun onega kredita, ki je določen za opravljanje teh poslov.“
XXIII. Za členom 57. se dodajajo kot novi členi:
„Člen 57. a.
Direkcije ministrstva za finance in uprava državnih monopolov morajo dajati podrejenim organom finančne kontrole potrebne tiskovine, material in vse ostale potrebščine za izvrševanje zakona.
Člen 57. b.
Tihotapce in tihotapsko blago spremlja finančna kontrola do bližnje carinarnice izvuni okoliša svojega oddelka redoma tako, da jih spremlja od enega do drugega sosednjega oddelka finančne kontrole. Dnevnice in vožnjo zvaničnikov finančne kontrole izplača carinarnica iz denarja, ki se dobi od kazni in za prodano blago, kot stroške, provzročene z dotičnim tihotapstvom. Če pa se primeri, da denar, dobljen od kazni in za prodano blago, ne bi zadoščal za izplačilo teh stroškov, kar mora carinarnica potrditi, obremene ti stroški proračun finančne kontrole.“
XXIX.	Za členom 58. se dodaja kot nov člen:
„Člen 58. a.
Organi finančne kontrole imajo vsako leto pravico do odmora po predpisih, ki veljajo za ostale državne uslužbence.“
XXV.	Namesto ukinjenega člena 59. se postavlja nov člen, ki se glasi:
„Člen 59.
Organom finančne kontrole se daje dopust po privatnem poslu samo v nujnih in neodložnih primerih.
Tekom enega koledarskega leta sme dovoliti dopust:
uradniku: oblastni inspektorat finančne kontrole skupaj do 8 dni;
generalna direkcija posrednjih davkov skupaj do 40 dni;
zvaničniku: starejšina oddelka finančne kontrole skupaj do 3 dni;
sreska uprava finančne kontrole skupaj do 8 dni;
oblastni inspektorat finančne kontrole skupaj do 15 dni;
generalna direkcija posrednjih davkov skupaj do 40 dni.
Dopust za inozemstvo skupaj do 40 dni dovoljuje generalna direkcija posrednjih davkov.
Dopust, daljši od 40 dni, dovoljuje minister za finance.
Če dovoli dopust višje oblastvo, se mora všteti tudi dopust, ki so ga dala v istem letu nižja oblastva.
Podaljšava dopusta se sme dovoliti samo ob težki bolezni ali ob smrti v rodbini, veliki nesreči ali elementarni nezgodi.“
XXVI.	člen 60. se mora glasiti:
„Člen 60.
Če zvaničnik finančne kontrole oboli ali opazi, da je obolel kdo drugi, ali če mora po sanitetnih predpisih izostati iz službe zaradi tega, ker'so obolele osebe, ki žive stalno z njim, mora to takoj javiti svojemu prvemu starejšini, ta pa mora takoj poskrbeti, da se da obolelemu zvaničniku finančne kontrole zdravniška pomoč.
Teže obolel zvaničnik finančne kontrole se odpremi praviloma v najbližjo bolnico, bodisi državno, bodisi privatno (samoupravno, civilno — občinsko), uprava bolnice pa ga je zavezana sprejeti na zdravljenje. Vendar pa sme dopustiti sreski upravnik finančne kontrole na zahtevo bolnega zvaničnika finančne kontrole ali njegovega sorodnika in na predlog zdravnikov, da ostane bolnik doma ali pri sorodnikih zaradi zdravljenja. Za bolnikov prevoz do bolnice in obratno se morajo priznati redini vozni stroški.
V državnih bolnicah imajo organi finančne kontrole in njih rodbine, ki nimajo razen plače drugih dohodkov, pravico do brezplačnega zdravljenja. Če se zdravijo zvaničniki finančne kontrole
v privatni bolnici, povrne država bolnici samo tri četrtine stroškov. To velja tudi tedaj, kadar se zdravi zvaničnik finančne kontrole po prvem stavku tega člena, če ni pogojev za brezplačno zdravljenje.
Če pa oboli organ finančne kontrole brez svoje krivde za boleznijo, ki je nastopila zaradi tega, ker je opravljal službo, ali če je ranjen pri državnem poslu ter se zdravi v državni ali privatni bolnici, zadenejo stroški vselej proračun finančne kontrole. Če se je zdtavil tak bolnik na zdravnikov predlog in s predhodno odobritvijo generalne direkcije posrednjih davkov kako drugače, mu povrne država stroške v znesku, ki bi se-bil moral plačati, da se je zdravil v bolnici; pripadajo pa mu tudi redni vozni stroški od sedeža službovanja do kraja, kjer se je zdravil, in obratno.
Razred zdravljenja in oskrbe v bolnici predpiše minister za finance.
Uradnik in stalni zvaničnik finančne kontrole ima ob bolezni, zaradi katere ne more opravljati službe, pravico do vseh prejemkov največ za 12 mesecev od dne, ko je prestal opravljati službo ali prihajati vanjo. To velja tudi za začasnega zvaničnika finančne kontrole, če je nastopila bolezen zaradi tega, ker je opravljal službo, ali če je bil ranjen pri državnem poslu.
Čas, prebit na okrevanju, se šteje v bolovanje, toda njegovo trajanje mora biti naprej odobreno.
Bolovanje do 14 dni odobruje oblastni inspektorat finančne kontrole, bolovanje preko dveh tednov pa odobruje generalna direkcija posrednjih davkov.
Oddelkom finančne kontrole, ki so nad 20 km daleč od kraja, kjer službuje državni zdravnik, daje država domače lekarne.“
XXVII. Namesto ukinjenega člena 61. se postavlja nov člen, ki se glasi:
„Člen 61.
O dajanju brezobrestnega posojila organu finančne kontrole na račun njegovih prejemkov veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.“
XXVIII. Člen 62. se mora glasiti:
* „Člen 62.
Organi finančne kontrole imajo pravico do za-lotnine po vseh finančnih in drugih zakonih in po kaznivih dejanjih, ki izvirajo iz prepovedanega poslovanja z valuto. Toda nagrade po carinskih monopolnih kaznivih dejanjih kakor tudi nagrade iz denarnih kazni, pobranih zaradli prepovedanega uvoza ali izvoza državnih obveznic in vrednostnih papirjev, se ne izplačujejo organom finančne kontrole v določenem delu, nego izplačujejo se samo tri četrtine; četrta četrtina pa gre v fond za finančno kontrolo.
Iz fonda za finančno kontrolo se dajo otrokom aktivnih in upokojenih organov finančne kontrole štipendije za šolanje, podpore za izuče-vanje v obrtih in denarne nagrade onim organom finančne kontrole, ki so pokazali posebno marljivost v službi ter so se dobro vedli.
Natančnejše odredbe o fondu za finančno kontrolo vobče, o dajanju nagrad, štipendij in podpor in o porazdeljevanju denarja predpiše minister za finance.“
XXIX. Člen 65. se mora glasiti:
„Člen 65.
Zvaničniki finančne kontrole se ocenjajo, in sicer:
1.	) začasni zvaničniki finančne kontrole:
a)	po preteku prvega leta začasne službe;
b)	ko se poda predlog za napredovanje po tretjem in četrtem odstavku točke 1.) člena 42.
tega zakona;
c)	ko se odloča o stalnosti;
2.	) ostali zvaničniki finančne kontrole, ko se daje letna ocena.
Ocenjanje iz točke 1.) pod a) in b) vrši pristojni sreski upravnik in starejšina oddelka finančne kontrole na podstavi komisijskega poročila učnega osebja pripravniške šole in svojega lastnega zaznanja o duševni olikanosti in pojmovito-sti dotičnega zvaničnika finančne kontrole, njegovem vedenju v službi in izvun nje in^ zanesljivosti v službi. Ocena v primeru iz točke a) se mora glasiti, da je začasni zvaničnik finančne kontrole „primeren za službo finančne kontrole“ ali „neprimeren za službo finančne kontrole“, v primeru iz točke b) pa, da je „sposoben za pre-
stop v višjo skupino“ ali „nesposoben za prestop v višjo skupino.“
Za ocenjanje zvaničnikov finančne kontrole pod točko 1.) pod c) in po točki 2.) tega člena velja to-le:
Sreski upravnik finančne kontrole mora pripraviti tekom leta starejšinsko poročilo o vsakem dodeljenem pregledniku (člen 4. tega zakona) in o vsakem podrejenem starejšini oddelka finančne kontrole tako, da vpiše koncem meseca junija in meseca decembra v posebne liste svoje opazke o tem, kar je za ocenitev potrebno. Če pred potekom zgoraj določenih rokov za vpisovanje opazk bodisi šef sreske uprave, bodisi zvaničnik finančne kontrole odide iz svojega urada, mora sreski upravnik finančne kontrole pred odhodom vpisati svoje opazke. Novi šef sreske uprave finančne kontrole nadaljuje vpisovanje opazk od roka, ki je na vrsti.
Starejšinsko poročilo o zvaničnikih finančne kontrole, ki so dodeljeni oblastnemu inšpektoratu finančne kontrole (člen 3. tega zakona), pripravi po odredbah prednjega odstavka oblastni inspektor finančne kontrole; starejšinsko poročilo o ostalih zvaničnikih finančne kontrole, razen o onih, ki še niso dovršili enega službenega leta, pa pripravi starejšina oddelka finančne kontrole.
Za ocenjanje so potrebni ti-le podatki:
I.	v primeru točke 1.) pod c): o občem znanju o stroki in organizaciji državne uprave; o vedenju v službi in izvun nje in o zanesljivosti;
II.	v primeru točke 2.): o strokovni izobrazbi, o vedenju v službi in izvun nje, o marljivosti v službi in o tem, kakšno vrsto poslov je opravljal v času, za katerega se ocenja, in s kakšnim uspehom.
Starejšine oddelkov in preglednikov finančne kontrole ocenjajo oblastni inspektor in dva višja uradnika finančne kontrole.
Ostale zvaničnike finančne kontrole in stalnost ocenjajo uradnik oblastnega inspektorata finančne kontrole, pristojni šef sreske uprave finančne kontrole in tej dodeljeni organ (člen 4. tega zakona); če pa poslednjega ne bi bilo, vstopi v komisijo za oceno namesto njega starejšina oddelka finančne kontrole, toda ta ne sme biti nad-rejenec onega, ki se ocenja.
Predsednik komisije je najvišji član komisije.
Oceno vrše komisije na podstavi starejšin-skega poročila. O roku za dovršitev starejšin-skega poročila, o priobčitvi starejšinskega poročila zvaničniku finančne kontrole, o vpisovanju pripomb po tem, o roku za predložitev starejšinskega poročila, o izdaji odločbe komisije za oceno, o priobčitvi ocene in o vložitvi pritožbe zoper odločbo komisije za oceno veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih im ostalih državnih uslužbencih.
Zoper odločbo komisije za oceno starejšine oddelka finančne kontrole je dopustna pritožba na centralno komisijo pri generalni direkciji posrednjih davkov; zoper odločbo komisije za oceno ostalih zvaničnikov finančne kontrole pa se predlaga pritožba centralni komisiji pri oblastnem inspektoratu finančne kontrole. Komisija za oceno, ustanovljena na enem in drugem, kraju, je sestavljena iz petih članov, ki morajo biti uradniki.
Odločba komisije za oceno v drugi stopnji je izvršna.
V vsako komisijo za oceno po točki 1.) pod c) in točki 2.) tega člena se postavljata po dva člana namestnika; za zapisnikarja komisije pa se jemlje po en zvaničnik finančne kontrole.
O ustanovitvi komisije za oceno pri generalni direkciji posrednjih davkov odloči generalna direkcija posrednjih davkov; o ustanovitvi ostalih komisij za oceno pa odloči oblastni inspektor finančne kontrole.
O ocenjanju uradnikov finančne kontrole veljajo isti predpisi kakor za ostale državne uradnike. Starejšinsko poročilo o starejšinah oddelkov finančne kontrole, strojnikov na parnikih finančne kontrole in uradnikih, dodeljenih Sreski upravi finančne kontrole, pripravi pristojni sreski upravnik finančne kontrole. Starejšinsko poročilo o poveljniku parnika in motorne ladje finančne kontrole pripravi oblastni, inšpektor finančne kontrole; starejšinska poročila o ostalih sreskih upravnikih finančne kontrole pa pripravljajo oblastni inspektor finančne kontrole in šefi oblastev prve stopnje, ki jim je finančna kontrola podrejena glede izvrševanja monopolnih, trošarinskih in taksnih zakonov, ali uradnik, ki ga šef odredi
za to'. Če se sreski upravnik finančne kontrole med letom premesti iz okoliša teh oblastev, obvesti oblastni inspektor o tem dosedanje in novo oblastvo.
O uradnikih, dodeljenih oblastnemu inspektoratu finančne kontrole, pripravi starejšinsko poročilo oblastni inspektor finančne kontrole; starejšinsko poročilo o oblastnem inšpektorju finančne kontrole pa pripravi šef odseka finančne kontrole generalne direkcije posrednjih davkov.“
XXX.	Člen 66. se mora glasiti:
„Člen 66.
Za vsakega organa finančne kontrole se osnuje in vodi uslužbenski list po odredbah členov 115. in 116. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Original uslužbenskega lista zvaničnikov finančne kontrole in onih uradnikov finančne kontrole, ki so postavljeni pri sreski upravi finančne kontrole ali ki jim je poverjeno starejšinstvo oddelka finančne kontrole, vodi in hrani sreska uprava finančne kontrole; original uslužbenskega lista ostalih organov finančne kontrole pa se hrani pri uradu, kjer organ službuje.
Duplikat uslužbenskega lista zvaničnika finančne kontrole hrani oblastni inspektorat finančne kontrole; duplikat uslužbenskega lista uradnika finančne kontrole pa hrani generalna direkcija posrednjih davkov.“
XXXI.	Člen 67. se mora glasiti:
„Člen 67.
Obleko, orožje, strelivo in orožno opremo za finančno kontrolo predpiše minister za finance.
Orožje, strelivo in orožno opremo za finančno kontrolo daje minister za vojsko in mornar-nico brezplačno iz vojaškega skladišča ministrstva za vojsko in mornarnico.
Obleko, obutev in perilo daje organom finančne kontrole država. Stroški za odpremo bodisi do skladišča, bodisi iz skladišča, kakor tudi vsa popravila uporabljene obleke in obutve obreme-njajo proračun finančne kontrole za nabavo teh stvari.
To velja tudi o stroških za nabavo potrebnih tiskovin, priprav za hranjenje materiala in o zavarovanju gorenjega blaga.“
XXXII. Člen 69. se mora glasiti:
„Člen 69.
Uradi (oblastni inspektorati, sreske uprave in oddelki) finančne kontrole so nastanjeni v državnih ali, če teh ni, v najetih zgradbah. Pisarna sreske uprave finančne kontrole parnika in motorne ladje je nastanjena na dotičnem plovnem objektu.
Pohištvo v pisarnah daje država.“
XXXIII. Za členom 69. se dodaja kot nov člen:
„Člen 69. a.
Neoženjeni zvaničniki finančne kontrole (vdovci brez otrok) so praviloma nastanjeni v kasarni. Neoženjenemu starejšini oddelka finančne kontrole se mora dati posebna soba, če pa take ni, stanuje v pisarni oddelka finančne kontrole. Vsem drugim neoženjenim zvaničnikom finančne kontrole (vdovcem brez otrok) se morajo dati skupna stanovanja. Če je prostor, se nastanijo v kasarni tudi oženjeni starejšina oddelka finančne kontrole, potem pa še drugi oženjeni ali obvdoveli zvaničniki finančne kontrole, ki žive skupno s svojo ženo ali z nepreskrbljenimi otroki, in dado se jim posebna stanovanja.
Uradniki finančne kontrole nimajo pravice do stanovanj v kasarni. Toda generalna direkcija posrednjih davkov sme glede na stanovanske razmere in če je zadoščeno potrebam zvaničnikov finančne kontrole, dovoliti v posebno izjemnih primerih tudi uradnikom finančne kontrole, da stanujejo v kasarnah. Vrsta prvenstva je ta: starejšina oddelka, sreski upravnik in naposled njemu dodeljeni uradnik finančne kontrole.
Pohištvo v skupnih stanovanjih in potrebno posteljnino za osebno uporabo neoženjenega zvaničnika finančne kontrole (vdovca brez otrok) daje država.
, Prav tako se pokrivajo iz državne blagajne: stroški za prvo nabavo najnujnejših stvari za skupno kuhinjo, stroški za vodovod v državnih kasarnah in za donašanje pitne vode, če je ni v bližini kasarne; stroški za prenašanje uradne pošte, če je poštni urad nad štiri kilometre daleč od kasarne; stroški za nabavo in vzdrževanj“ stražniških plaščev jža mraz, dež itd.) in hali
(ogrtačev) za prah, ki se nosijo ob delu v tvor-nicah, in stroški za nabavo in vzdrževanje bici-klov, smuči in snežnih obročev, kolikor so potrebni za izvrševanje službe.“
XXXIV. Člen 70. se mora glasiti:
„Člen 70.
O plačevanju davkov in taks za organe finančne kontrole veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.“
XXXV. Člen 71. se mora glasiti:
„Člen 71.
Služba zvaničnika finančne kontrole prestane: po sodbi rednega sodišča ali po disciplinski razsodbi, po zakonu samem, po zvaničnikovi voljb in s smrtjo.
1.) Po sodbi rednega sodišča prestane služba, če je obsojen zvani eni k finančne kontrole na kazen, ki ima po kazenskem zakonu za posledico izgubo službe.
Po disciplinski razsodbi prestane služba, če je obsojen zvaničnik finančne kontrole na’ kazen po točki 1.) ali točki 2.) pod b) ali c) člena 81. tega zakona.
2.) Po zakonu samem prestane služba:
a)	če se začasni zvaničnik finančne kontrole odpusti iz službe;	•»
b)	če postane zvaničnik finančne kontrole duševno ali telesno nesposoben za službo;
c)	če nastopi primer iz člena 60. tega zakona, in sicer po preteku 12 mesecev;
č) če pride zvaničnik finančne kontrole pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast;
d)	če se postavi stalni zvaničnik finančne kontrole, kateremu se ukine zvanje, ki ga ima, ali urad, pri katerem službuje, na razpoloženje;
e)	če je zvaničnik finančne kontrole trikrat za-poredbma ali šestkrat tekom službe slabo ocenjen;
f)	če zvaničnik finančne kontrole izstopi iz državljanstva;
g)	če se zvaničnik finančne kontrole po odmoru ali dopustu kakor tudi ob premestitvi po lastni; krivdi ne javi na službo v desetih dneh od dne, ko je to dolžan storiti; to velja tudi za zvaničnika finančne kontrole, ki zapusti službo brez vednosti pristojnega starejšine ali brez pristojne dovolitve ter se ne javi na službo v desetih dneh;
h)	če se obsodi stalni zvaničnik finančne kontrole s sodbo rednega sodišča na zapor, daljši od enega leta, zaradi dejanja, ki se nanaša na točko 1.) tega člena;
0 če dovrši zvaničnik finančne kontrole 21. leto starosti, a ni po odredbah vojaškega zakona odslužil svojega roka ali ni oproščen vojaške službe;
j) če dovrši zvaničnik finančne kontrole 65. leto starosti ali če dovrši 60. leto, a ga je državna uprava izjemoma postavila v pokoj.
\ primerih točk b), c), č) in e) se zvaničnik finančne kontrole odpusti, če že ni pridobil pra-v'cc do pokojnine; v primerih točk f) in g) se , zvaničnik finančne kontrole odpusti, četudi je že^ pridobil pravico do pokojnine; v primerih točke h) se odpusti stalni zvaničnik finančne kontrole samo, če je generalna direkcija posrednjih ^ davkov spoznala, da mora zvaničnik finančne kontrole izgubiti pokojnino, drugače se upokoji; v primerih točke i) se zvaničnik finančne kontrole odpusti; v primerih točke j) se zvaničnik finančne kontrole upokoji.
3.) Po volji zvaničnika finančne kontrole pre-stane služba, če poda zvaničnik finančne kontrole Pismeno ostavko na državno službo ali če upo-rabi pravico, da se po dovršenem številu let za Popolno pokojnino postavi v pokoj.
Ostavka zvaničnika finančne kontrole, ki je za-PoW • vsem državnim zahtevam, in prošnja za naik n^n'-° P0 Pednjem odstavku se mora uvažiti na ^oeje v enem mesecu od dne, ko je prispela i.‘ ,Pristojn° mesto. Toda zvaničniku finančne od-Je, ki ni dovršil službenih let iz drugega f ' ,avka člena 37. tega zakona, se sprejme od-rok d -na državno službo samo zato, da odsluži Pri vojski; sme se pa izjemoma sprejeti tudi nikr ^°iezni> re je bolezen taka, da bo zvanič-, £v hnančne kontrole dalje časa nesposoben za uzbwanjc, ali če to zahtevajo njegove težke sebne in rodbinske razmere.
z ostavko izgubi zvaničnik finančne kontrole VSe pravice državnega uslužbenca; če pa bi se
pozneje vrnil v državno službo, se mu prizna čas, ki ga je prej prebil v državni službi, za pokojnino in za napredovanje.
Če se uvede zoper zvaničnika finančne kontrole, ki je podal ostavko, redno kazensko postopanje, bodisi na tožbo države, bodisi na tožbo privatne osebe, ali če je izročilo disciplinsko ob-lastvo, ko je ugotovilo, da gre pri delu zvaničnika finančne kontrole za dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu, vse akte sodišču ali če se uvede zoper zvaničnika finančne kontrole disciplinsko postopanje, se ustavi z uvažitvijo ostavke disciplinsko postopanje, razen če je kaj razlogov za domnevo, da je učinil dejanje, ki ima za posledico odstranitev iz službe, in o tem se vpiše pripomba v uslužbenski list. Če se zvaničnik finančne kontrole vrne v službo, se disciplinsko' postopanje nadaljuje.
O prestanku službe po točkah 2.) in 3.) tega člena odloči, če se s tem zvaničnik upokoji, generalna direkcija posrednjih davkov, v vsakem drugem primeru pa oblastni inspektorat finančne kontrole.
Zoper to odločbo se sme, razen če gre za primer po točki 2.) pod a), vložiti pritožba neposredno pri državnem svetu v 30 dneh od dne pri-občitve ali pa od dne razglasitve v „Službenih Novinah“, če se priobčitev ne more izvršiti.
Prestanek službe po izvršni sodbi rednega sodišča ali disciplinski razsodbi potrdi oblastni inspektorat finančne kontrole s svojo odločbo. Zoper to odločbo ni pritožbe.
O prestanku službe uradnika finančne kontrole, o razrešitvi od dolžnosti organa finančne kontrole, ki mu je služba prestala, in o pravici takega organa do prejemkov aktivnega uslužbenca veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.“
XXXVI. Člen 72. se mora glasiti:
„Člen 72.
O postavljanju stalnih organov finančne kontrole na razpoloženje, o pravici organov finančne kontrole in njih rodbin do pokojnine, o osnovi za računanje pokojnine, o dajanju podpore stalnemu organu finančne kontrole, ki je bil zaradi bolezni odpuščen iz službe, preden je pridobil! pravico db pokojnine, o prejemkih za umrlečev pogreb, o izgubi pravice do pokojnine, o vračanju upokojenih organov finančne kontrole v državno službo itd. veljajo odredbe o civilnih uradnikih; vendar pa odloči o vrnitvi upokojenega organa finančne kontrole v službo oni organ, ki je odločil o njegovi upokojitvi.
Organom finančne kontrole pripada od pokojninske osnove za deset službenih let 50 %, za vsako nadaljnje poluletje pa 1%, tako da dobe v 35 letih popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino. Začeto poluletje se šteje za popolno. Od časa, prebitega v službi finančne kontrole na zva-ničniških položajih, se šteje za pokojnino, razen v primeru osmega odstavka člena 137. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, vsakih šest mesecev za sedem mesecev, začeto poluletje pa se ne vpošteva.“
D.
V oddelku: „IV. Osebni predpisi.
B. Pregreški“
I.	Napis tega oddelka se mora glasiti:
„B. Disciplinski predpisi.“
II.	člen 74. se mora glasiti:
„Člen 74.
Zvaničnik finančne kontrole, ki prekrši v službi ali izvun nje svojo službeno dolžnost ali oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za nerednost ali z disciplinsko kaznijo.
Kazen za nerednost se izreče, če ni prekršitev dolžnosti ali oškodba stanovskega ugleda prekoračila obsega navadne nerodnosti (disciplinski prestopek).
Kazen za disciplinski prestopek je opomin; izreče pa jo nadrejeni sreski upravnik ali vsak višji starejšina finančne kontrole. Kazen se ne sme izreči, preden se zvaničnik finančne kontrole zasliši. Odločba o kazni z razlogi vred se mu mora priobčiti pismeno.
Opomin se ne zaznamenuje v uslužbenski list, vpiše pa se v starejšinsko poročilo.
Zoper odločbo o kazni za nerednost se sme pritožiti zvaničnik finančne kontrole v petih dneh
od dne, ko se mu je priobčila, pri starejšini neposredno višjega urada finančne kontrole. Pritožba se izroči starejšini, ki je izrekel kazen. Zoper odločbo o kazni, ki jo izreče generalna direkcija posrednjih davkov ali višji organ, ni pritožbe.
Nerednosti zastarevajo čez leto dni.“
III.	Člen 75. se mora glasiti:
„Člen 75.
Če je nerednost večjega obsega ali ponovljena ali če so obtežujoče obče okolnosti, v katerih se je prekršila službena dolžnost ali oškodoval stanovski ugled, ali če obstoji škoda ali nevarnost za interese službe, se smatra to za disciplinski pregrešek.
Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje disciplinskega.
Disciplinski pregreški, zaradi katerih se zvaničnik finančne kontrole kaznuje, so: težki, večji ali navadni.“
IV.	Prvi odstavek člena 76. se mora glasiti:
„Težki disciplinski pregrešek se zakrivi:“
V	točki 6.) istega člena naj se izpuste besede: „ali dobivši novo službeno mesto, ne odide nanje v odrejenem času ter svojega vedenja ne more opravičiti z veljavnimi razlogi.“
Namesto točke 11.) istega člena se dodajajo kot nove točke:
„11.) Če izraža zvaničnik finančne kontrole javno načela iz točke 8.) člena 36. a tega zakona.
12.	) Če se zvaničnik finančne kontrole udeležuje pokretov, ki bi namerjali ovirati ali ustavljati delo.
13.	) Če se zvaničnik finančne kontrole kandidira za člana občinskega odbora (sveta), sre-ske ali oblastne skupščine ali za narodnega poslanca ali v primerih točke 18.) člena 77. tega zakona.“
V.	Prvi odstavek člena 77. se mora glasiti:
„Večji disciplinski pregrešek zakrivi zvaničnik
finančne kontrole:“
V	točki 12.) istega člena se dodaja kot nov odstavek:
„Ta pregrešek zakrivi tudi oni zvaničnik finančne Kontrole, ki ve ali ki bi, če bi le količkaj pazil, mogel vedeti, da opravljajo njega žena in maloletni otroci posle, ki spadajo pod nadzorstvo oddelka finančne kontrole, kjer službuje, ali posle, katerih značaj ruši ugled zbora finančne kontrole, a ni tega preprečil.“
Točka 15.) istega člena se mora glasiti:
„15.) Če se po odmoru ali dopustu kakor tudi ob premestitvi ne javi o pravem času na službo, a pred desetimi dnevi pride ter svojega izostanka ne opraviči, ali če brez pristojne odobritve zapusti službo, a se pred desetimi dnevi vrne ter izostanka ne opraviči.“
V	istem členu se dodajajo kot nove točke:
„17.) Če predloži prošnjo, tožbo ali pritožbo
tako, da se vobče izogne nadrejenim oblastveni.
18.	) Če izrablja oblast in svoj službeni položaj v strankarske namene ali če kot starejšina vpliva na podrejence v ta namen, ako ni primer težji (točka 13. člena 76. tega zakona).
19.	) Če sklicuje javne strankarske ali politične shode, se jih udeležuje aktivno, predlaga kandidatne liste za občinske, sreske, oblastne in poslanske volitve ali če organizira in postavlja stranke in skupine, frakcije, v odborih, pododborih, na javnih shodih in zborovanjih.
20.	) če pripada inozemskemu društvu ali če sprejema od tujih vlad darila, nagrade ali odlikovanja, eno in drugo brez dovolitve pristojnega oblastva.
21.	) Če prestopi mejo proti inozemstvu brez dovolitve pristojnega oblastva ali če opravlja službo izvun teritorialnih voda brez posebne naredbe.“
VI.	Za členom 78. se dodaja kot nov člen:
„Člen 78. a.
Kazniva dejanja, ki imajo poleg disciplinske odgovornosti za posledico tudi kazensko odgovornost za hudodelstvo ali drugo onečaščujoče dejanje, disciplinski ne zastarevajo. Ostala disciplinski kazniva dejanja zastarevajo čez pet let.
S smrtjo odpuščenega organa se prekine disciplinsko postopanje.“
VII.	Člen 79. se mora glasiti:
„Člen 79.
Disciplinska razsodba se ne sme izreči, dokler ni bil zaslišan oni, ki se ga tiče.
Neodgovarjanje na vprašanja se smatra za priznanje.
Obdolženca in priče sme zasliševati samo uradnik ali preglednik finančne kontrole, in sicer vpričo nepristranskega državljana ali onega zva-ničnika finančne kontrole, ki opravlja tudi zapis-nikarske posle.
Ko preiskovalec konča preiskavo, pošlje vse akte pristojni sreski upravi finančne kontrole.“
VIII.	Člen 80. se mora glasiti:
„Člen 80.
Če dene redno sodišče zvaničnika finančne kontrole v preiskovalni zapor ali če ga obtoži zaradi hudodelstva ali onečaščujočega dejanja, odredi njegov neposrednji ali posrednji starejšina takoj predhodno odstranitev od službe.
Razen v primeru prejšnjega odstavka sme odrediti sreski upravnik in vsak višji starejšina finančne kontrole predhodno odstranitev od službe, kadarkoli neče zvaničnik finančne kontrole izvršiti službenega naloga, razen če ne izvrši dejanja, ki ga prepoveduje in kaznuje kazenski zakon, ali kadar je njegov pregrešek tak, da bi bilo škodljivo za interese in ugled službe, če bi ostal še nadalje v službi. O predhodni odstranitvi od službe mora vsak organ, ki jo je odredil, takoj poročati prvemu višjemu starejšini, ki sme to odredbo razveljaviti.
Zoper odločbo o odstranitvi se sme zvaničnik finančne kontrole pritožiti v 15 dtneh od dne pri-občitve. Če je poslednji dan nedelja ali praznik, poteče rok prvi prihodnji dan. Pritožba se predloži po pristojni poti prvemu starejšini onega organa, ki je izdal odločbo. Pritožba ne ustavi odstranitve.
Zvaničnik finančne kontrole, odstranjen od službe, dobiva za ta čas polovico plače (osnovne in položajne). Toda v izredtiih primerih in na utemeljeno prošnjo zvaničnika finančne kontrole sme generalna direkcija posrednjih davkov dovoliti, da se mu daje večji del plače.
Ustavitev prejemkov se računi od dne odločbe o odstranitvi.
Zvaničnik finančne kontrole, odstranjen od službe, ne sme oditi iz službenega kraja, če mu tega ne dovoli starejšina.
Če se zvaničnik finančne kontrole oprosti, se mu vrnejo ustavljeni prejemki. Če ima kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če se kaznuje zvaničnik finančne kontrole disciplinski po točki 1.) ali točki 2.) pod b) ali c) člena 81., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov. Če nima kazenska obsodba za posledico izgube službe ali če se zvaničnik kaznuje disciplinski po točki 2.) pod a) ali po točki 3.) člena 81. tega zakona, odloči generalna direkcija posrednjih davkov, ali in koliko naj se mu povrnejo ustavljeni prejemki.“
IX.	Člen 81. se mora glasiti:
„Člen 81.
Disciplinski pregreški se kaznujejo tako-le:
1.	) Težki: z odpustom iz službe.
2.	) Večji:
a)	z zmanjšbo plače (osnovne in položajne) do enega leta; toda ta zmanjšba ne sme biti v poedinem mesecu ne manjša od 10 % ne večja od 20 %.
Kazen, omenjena v prejšnjem odstavku, se prenaša z istim odstotkom tudi na pokojninske prejemke, če se zvaničnik finančne kontrole, dokler traja kazen, upokoji;
b)	z upokojitvijo brez zmanjšbe pokojninskih prejemkov;
c)	z upokojitvijo z zmanjšbo- pokojninskih prejemkov največ do 20 %■ na mesec; toda ta zmanjšba mora trajati za omejen čas, največ pa deset let.
Če je obdolženec ponavljač, se sme obsoditi tudi na odpust iz službe; za kazniva dejanja, našteta v točkah 4.), 5.), 6.), 10.), 15.) in 20.) člena 77., pa se sme ob obtežujočih okolnostih že v prvem primeru izreči kazen po točki 1.) tega člena.
3.	) Navadni:
a)	z ukorom;
b)	z denarno kaznijo, ki ne sme biti manjša od 10 Din in ne presezati 10- % mesečne plače (osnovne in položajne);
c) z izgubo enega službe prostega dne, izvzemši čas, potreben za službo božjo ob nedeljah in praznikih;
č) z izgubo pravice do izhoda iz kasarne po delovnem času za 8 do 30 dni.
Če zakrivi zvaničnik finančne kontrole dva ali več disciplinskih pregreškov, se izreče kazen za višji pregrešek, lažji pregrešek pa se vizame pri odmeri kazni za obtežujočo okolnost.
Kazni po točki 2.) pod a) in po točki 3.) tega člena imajo za posledico tudi ustavitev napredovanja v višjo stopnjo plače in stanarine in napredovanja v višjo skupino, in sicer kazni po točki 2.) pod a) tega člena najmanj za eno, a največ do treh let,, kazni po točki 3.) tega člena pa za šest mesecev. Koliko časa naj traja ustavitev napredovanja, se odredi z disciplinsko razsodbo. Čas, na ta način izgubljen za napredovanje, se šteje ločeno od časa, izgubljenega zaradi slabe ocene, najsi se z njim ujema ali ne.“
X.	Člen 83. se mora glasiti:
„Člen 83.
Če obdolženec ni ponavljač, izreče razsodbo za navadne disciplinske pregreške (člen 78. tega zakona) sreski upravnik finančne kontrole.
V	vseh drugih primerih pošilja sreski upravnik finančne kontrole preiskovalne akte oblastnemu inspektoratu finančne kontrole.
Če spozna oblastni inspektorat finančne kontrole po pregledu aktov, da dejanje ni zadosti preiskano ali da je disciplinski kaznivo, toda on ni pristojen, ker ni razlogov za večje ali težke disciplinske pregreške, vrne preiskovalne akte sre-skemu upravniku finančne kontrole, da dožene, česar je treba, ali da sam izreče kazen.
Če pa spozna oblastni inšpektorat finančne kontrole, da gre pri delu zvaničnika finančne kontrole za dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu, izroči vse akte rednemu sodišču, disciplinsko postopanje pa odloži do konca kazenskega postopanja.
V	vsakem drugem primeru izreče oblastni inšpektorat finančne kontrole razsodbo, s katero obtoženca oprosti ali pa obsodi na kazen, če spozna, da je kriv. Toda kazen po točki 1.) člena 81. tega zakona se sme izreči samo na podstavi odločbe posebne komisije.
Komisijo postavlja občasno oblastni inspektorat finančne kontrole; sestavljajo pa jo: oblastni inspektor finančne kontrole ali njegov namestnik in dva uradnika finančne kontrole. Oblastni inspektor finančne kontrole (namestnik) je predsednik komisije, najnižji član komisije pa je obenem zapisnikar komisije. Komisija sklepa z večino glasov.
Razsodba, bodisi da se obtoženec oprosti, bodisi da se kaznuje zaradi disciplinski kaznivega dejanja, se priobči obtožencu z razlogi vred pismeno po pristojnem starejšini.
Če se zvaničnik finančne kontrole premesti, mora ob last vb, ki je vzelo dejanje v postopanje, dokončati stvar, ako ni bila razsodba do takrat izrečena.“
XI.	Prvi odstavek člena 81. se mora glasiti: „Zoper razsodbo se sme vložiti pritožba v
15 dneh od dne priobčitve. Če je poslednji dan nedelja ali praznik, poteče rok prvi prihodnji dan.“
Namesto poslednjega odstavka v istem členu pa naj se postavi:
„Za vse delo pri disciplinskem postopanju kakor tudi za vloge, razsodbe in pritožbe se ne plačujejo takse.“
XII.	člen 92. se mora glasiti:
„Člen 92.
V	katerih primerih se sme zahtevati obnova disciplinskega postopanja, je odrejeno z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
O obnovi disciplinskega postopanja v korist ali na škodo zvaničnika finančne kontrole odloči oblastni inspektorat finančne kontrole, če pa odloči oblastni inspektorat finančne kontrole, da se obnovi disciplinsko postopanje v korist zvaničnika finančne kontrole, pošlje svojo odločbo pred vsakim nadaljnjim poslovanjem generalni direkciji posrednjih davkov v odobritev. Zoper odločbo oblastnega inspektorata finančne kontrole, s katero se odklanja obnova disciplinskega postopanja v korist zvaničnika finančne kontrole, se sme prosilec v roku, določenem v členu 84. tega
zakona, pritožiti na ministra za finance; v vsakem drugem primeru pa se predloži pritožba generalni direkciji posrednjih davkov. Zoper odločbo druge stopnje ni pritožbe.
Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena. Če se dopusti obnova v korist zvanič- ' nika finančne kontrole, a se zvaničnik zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Izvršena kazen se šteje vedno v novo kazen.
Če se zvaničnik finančne kontrole z novo razsodbo oprosti ali obsodi na manjšo kazen, se mora odškodovati za vse, kar je več izgubil po prvi razsodbi.“
III.	Člen 94. se mora glasiti:
„Člen 94.
Redna sodišča kakor tudi vsa ostala oblastva morajo, če uvedejo zoper organa finančne kontrole postopanje zaradi kazenskega dejanja, o tem obvestiti pristojni oblastmi inšpektorat finančne kontrole, vi vsakem drugem primeru pa pristojno sresko upravo finančne kontrole. Oblastni inspektorat finančne kontrole poroča o takem postopanju zoper uradnika finančne kontrole generalni direkciji posrednjih davkov in pristojnemu disciplinskemu sodišču zaradi nadaljnjega postopanja.'“
XIV. Člen 95. se mora glasiti:
„Člen 95.
O disciplinskem postopanju zoper upokojene organe finančne kontrole veljajo odredbe členov 217., 218., 219. in 220. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih “
Prehodne odredbe.
§ 2.
Prevedba sedanjih uradnikov finančne kontrole po tej uredbi se izvrši z odločbo ministra za finance ali po njem odrejenega organa tako-le:
I.	Uradniki finančne kontrole, ki so bili ob prevedbi po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih prevedeni po točkah 1. in
II.	pod 1.) člena 230. tega zakona, pridejo v one skupine II. kategorije, ki ustrezajo položajem, na katerih so že bili dne 1. septembra 1923.
Če je kdo izmed uradnikov iz predhodnega odstavka v tem napredoval v višje zvanje ter jc imel predpisano šolsko izobrazbo za II. kategorijo, se prevede na zvanje, ki ustreza temu višjemu zvanju.
II.	Uradniki finančne kontrole, ki imajo predpisano izobrazbo za II. kategorijo, a so imeli dne 1. septembra 1923. manj nego osem službenih let, pridejo v one skupine II. kategorije, v katere bi bili mogli priti po točki I. pod 2.) člena 230. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ob prevedbi po tem zakonu. Isto se zgodi z uradniki finančne kontrole, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe, če so imeli onega dne, ko se je razglasil zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, najmanj osem službenih let ter iso bili prevedeni po ugodnem mnenju strokovnega sveta.
III.	Uradniki finančne kontrole, ki so bili sprejeti v službo v času od dne 1. januarja 1924. do dne, ko se razglasi ta uredba, pridejo v najnižjo skupino one kategorije, za katero imajo predpisano izobrazbo.
Z onimi uradniki, o katerih se izda odločba, da se ne prevedejo, se postopa po členu 243. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 3.
Zvanjem, na katerih so bili uradniki finančne kontrole onega dne, ko se je razglasil zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ustrezajo te-le skupine II. kategorije, in sicer:
1.	skupina: ustreza zvanju inšpektorja finančne kontrole I. in II. razreda;
2.	skupina: ustreza zvanju podinspektorja finančne kontrole;
3.	skupina: ustreza zvanju komisarja finančne kontrole 1. razreda;
4.	skupina: ustreza zvanju komisarja finančne kontrole II. razreda;
5.	skupina: te ni bilo.
Prevedba uradnikov, omenjenih v drugem odstavku točke 1.) § 2. te uredbe, se izvrši po višjem zvanju, v katerem so, in po predpisih tega paragrafa.
§ 4.
Na zvaničnike finančne kontrole, ki imajo onega dne, ko se razglasi ta uredba, najmanj eno službeno leto, se smejo po preteku treh let službovanja pri finančni kontroli uporabiti odredbe točke 3.) člena 39. zakona o organizaciji finančne kontrole.
§ 5.
Organom finančne kontrole, ki so izpolnili do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, pogoje prejšnjih predpisov za pridobitev stalnosti, se prizna stalnost. Vsi drugi dobe stalnost ob pogojih, ki so določeni s sedanjimi predpisi.
Toda glede premeščanja, odpuščanja iz službe in upokojevanja organov finančne kontrole, ki jim je po tem členu ali po prejšnjih predpisih priznana stalnost, se morajo uporabiti odredbe člena 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, t. j. ti ne uživajo stalnosti do dne 1. septembra 1926.
§ 6-
Pregledniki finančne kontrole, ki so opravili izpit za uradnika finančne kontrole pred dnem 1. septembra 1923. ter izpolnjujejo pogoje glede napredovanja, se smejo povišati za komisarje finančne kontrole v 3. skupini III. kategorije, najsi nimajo predpisane izobrazbe in predpisanih službenih let.
§ 7.
Strokovni izpiti, opravljeni po prejšnjih predpisih za finančno stražo in finančno kontrolo, nadomeščajo te-le izpite, in sicer: n) Izpit za stalno postavitev (trajno namestitev), nadštražniški izpit in izpit za stalnega pod-uradnika finančne kontrole nadomeščajo izpit za stalnega zvaničnika finančne kontrole.
b)	Izpit za mesto preglednika finančne straže je enak izpitu za starejšino oddelka finančne kontrole."
c)	Izpit za uradnika finančne straže nadomešča izpit za uradnika finančne kontrole.
Prav tako nadomeščata strokovni potrošarin-ski ali nižji carinski izpit, opravljen v Dalmaciji in Sloveniji, preden je stopil v veljavo „Predpis ?a finančno stražo“ iz leta 1907., in nižji carinski izpit, opravljen v Bosni im Hercegovini pred dnem 1. oktobra 1913., izpit za uradnika finančne kontrole, in sicer samo, če je opravil zvaničnik hidi izpit za starejšino oddelka finančne kontrole (preglednika finančne straže).
§ 8.
Vsa službena kazniva dejanja, storjena pred ^zglasitvijo te uredbe, se morajo razsoditi po kazenskih odredbah dosedanjega disciplinskega Predpisa, kolikor niso nove kazenske odredbe milejše.
Zvaničniku finančne kontrole, ki je po do-disciplinskih predpisih kaznovan zaradi ezkega ali večjega disciplinskega pregreška ali zaiadi navadnega disciplinskega pregreška v po-v’atu, Se ustavi napredovanje v višjo stopnjo Pjace in stanarine in napredovanje v višjo sku-Hno za toliko mesecev, za kolikor mesecev bi se "'Orala po prejšnjih predpisih kazen izbrisati; če P® je kaznovan z ustavitvijo avtomatske pomek-"itve v višjo stopnjo in je kazen že izbrisana, se "stavi napredovanje do dne, do katerega je bila "vlomatska pomeknitev z razsodbo ustavljena.
§ 9.
g ,^a organe finančne kontrole v krajinah izvun Tblie in Črne gore, ki so vstopili v službo pred em 28. junija 1921., se smejo uporabljati od-nj „fovke 2.) pod i) člena 71. zakona o orga-finančne kontrole šele izza dne 31. avgusta 1925.
§ io.
fin' i^mki iz člena 44. zakona o organizaciji vani!Ule kontrole (razen prejemkov za službo-finwV težiih krajinah) se izplačujejo organom katere'16	izza dne 1. junija 1925.; od
trole nt- ('ue Pa nai lov" organom finančne kon-t0 niJri'n V-'ca c1° ostalih prejemkov istega člena, členu an C rnmister za finance, ko se odobre po držn>„ i zak°na o civilnih uradnikih in ostalih
urzavmh uslužbencih.
So P Pokojninah organov finančne kontrole, ki ali P11 "Pokojeni pred dnem 1. septembra 1923. ta , |X).koieru od tega dne do dne, ko se razglasi
3.	Uredba, ali ki se upokoje v medčasju od dne • "vgusta 1926., kakor tudi o rodbinskih po-
kojninah, ki so pripadale rodbinam organov finančne kontrole pred dnem 1. septembra 1923., veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; vendar pa ostanejo miloščine, ki so po dosedanjih predpisih izjemoma dovoljene poduradnikom finančne kontrole, odpuščenim iz službe, ali njih ženam in otrokom, še nadalje iste. g ^
Ko država prvikrat po novem členu 67. zakona 1 o organizaciji finančne kontrole nabavi obleko, obutev in perilo za finančno kontrolo, se izvrši izplačilo prejetega naročila v prvi vrsti iz vsot, ki ostanejo po izplačilu terjatev v režijskem fondu zajednice za oskrbovanje zvaničnikov finančne kontrole z obleko in drugimi potrebščinami in iz dvignjenih, toda neizplačanih doklad za obleko.
Kjerkoli stoji v zakonu o organizaciji finančne kontrole beseda: „poduradnik“, naj se postavi beseda: „zvaničnik“; kjerkoli pa stoje v omenjenem zakonu besede: „službeno kaznivo dejanje“, naj se postavita besedi: „disciplinski pregrešek“
§ 14.
Vse, česar je treba za pravilno izvrševanje te uredbe, predpiše minister za finance.
§ 15.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah“.
V	Beogradu, dne 25. aprila 1925.
Aleksander s. r.
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinovič s. r.
•	178»
Popravek k zakonu o stanovanjih.
V	tem zakonu (Uradni list z dne 23. maja 1925., št. 161/46) naj se prečrta v točki f) člena 10. beseda „odraslim“. Ta točka se torej glasi pravilno tako-le:
f) Če se razžali čast ali poškoduje telo lastniku
ali njegovim domačinom, bodisi po najemniku, bodisi po njegovih odraslih domačinih,
razen če je to lastnik provzročil.
Uredile osrednje vlade.
179
Odločba o ustanovitvi hidrotehničnih oddelkov v Krškem in v Ljubljani.*
Na predlog gospoda ministra za poljedelstvo in vode, na podstavi členov 19. in 20. zakona o obči upravi, člena 30. uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode in skladno z odločbo ministrskega sveta DR br. 2184 z dne 18. marca 1924. sta ustanovljena:
1.	) sreski hidrotehnični oddelek s sedežem v Krškem za sreze Krško, Brežice in Laško ljubljanske oblasti; in
2.	) sreski hidrotehnični oddelek s sedežem v Ljubljani za vse ostale sreze ljubljanske oblasti.
Iz generalnq direkcije voda ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu.
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
180.
Naredba velikega župana ljubljanske oblasti
o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v mestni občini kočevski.
Na podstavi § 81. občinskega reda v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi in sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani odrejam:
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 2, junija 1925., št. 121.
§ 1-
Občinsko davščino na ponočni obisk gostiln in kavarn morajo plačevati oni obiskovalci gostiln in kavarn, ki so po 22. uri v gostilnah in kavarnah. Davščina znaša za goste, ki so po tem času v gostilnah in kavarnah, po 1 Din (en dinar) za osebo.
§ 2.
Davščino pobirati jo dolžan podjetnik, ki izvršuje obrt; na njegovo odgovornost pa ga smejo zastopati tudi njegovi uslužbenci.
O plačani davščini vroči podjetnik gostu uradno potrdilo mestnega županstva, podjetnik pa dobiva potrdila z zaporednimi številkami v obliki blokov brezplačno pri mestnem knjigovodstvu. Potrdila je uporabljati strogo po tekočih številkah. Za pravilno zaračunavanje davščine, za vsako zlorabo potrdil ali za nepravilnosti sploh je odgovoren podjetnik obrta.
Gostjo, ki se mude v gostilnah ali kavarnah po urah, navedenih v § L, se morajo izkazati s potrdi-I6m o plačani davščini.
Izjemoma lahko pobira mestna občina davščino po nalašč za to nastavljenih osebah.
§ 3.
Davščino, pobrano v enem tednu, mora podjetnik na podstavi obračuna najpozneje do srede naslednjega tedna izročiti mestni blagajni. Za vsak blok, ki ga podjetnik izgubi, mora plačati vso vrednost bloka.
§ 4.
Mestno županstvo je upravičeno, kontrolirati pravilno pobiranje davščine. Podjetnik obrta mora na zahtevo predložiti kontrolnemu organu bloke zaradi primerjanja s potrdili, ki jih je vročil gostom.
§ 5.
Za prestopke te naredbe se smatra:
a)	ako uporablja podjetnik neuradna potrdila, t. j. taka, ki jih ni prejel od mestnega županstva ali od knjigovodstva;
b)	ako gost sporazumno s podjetnikom plača davščino brez potrdila;
c)	ako se gost vkljub pozivu brani, plačati davščino;
č) ako podjetnik davščine ne pobere.
§ 6.
Za vsak prestopek to naredbe sme mestno županstvo predpisati podjetniku ali gostu, ne da bi uvedlo kazensko postopanje, desetkratni iznos prikrajšane davščine. Če se višina prikrajšane davščino ne more določiti ali če se pri podjetniku prestopki naredbe ponavljajo, se določi vsota, ki jo mora plačati, od Din 20O— do 2000-—. Ako zakrivi prestopek gost sporazumno s podjetnikom (§ 5. b), sme predpisati županstvo desetkratno davščino ali zgoraj določeni znesek vsakemu in oba jamčita vzajemno za plačilo obeh zneskov. Gosta, ki se brani, plačati davščino, mora podjetnik naznaniti županstvu ali občinskemu organu.
§ 7.
V zadevah te naredbe odloča na prvi stopnji županstvo.
Zoper odloke mestnega županstva je dopusten priziv ali pritožba na občinski odbor, zoper sklepe občinskega odbora pa na velikega župana ljubljanske oblasti.
Priziv je vložiti v vsakem primeru pri mestnem županstvu pismeno v 14 dneh od dne, ko se vroči stranki odlok županstva, odredba ali obvestilo o sklopu občinskega odbora.
§ 8.
Osebe, ki naznanijo mestni občini prestopke te naredbe, dobe kot nagrado polovico plačane desetkratne davščine ali polovico vsote, ki se določi po § G. te naredbe. Kontrolnemu organu določi nagrado občinski odbor.
§ 9-
Občinsko davščino je smatrati za javen občinski davek. Ako se davščina ne plača v določenem roku (§ 3.), jo je izterjati po § 3. ukaza z dno 20. aprila
1854.,	drž. zak. št. 96, s politično eksekucijo. Na isti način so izterjajo tudi premalo oddani zneski, ako se ne plačajo v 14 dneh po vročitvi plačilnega poziva. Prizivi nimajo odložilne moči. Glede zastaranja te davščine veljajo 'določila zakona z dne 18. marca 1878. drž. zak. št. 31.
§ 10.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se raz^ glasi v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», ter velja do dne 3t. decembra 1925.
V Ljubljani, dne 2. junija 1925.;
U. br. 6370/1.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
O.	br. 498.
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v likvidaciji v Ljubljani, je odobrilo z odlokom št. 6119 z dne 10. oktobra 1924. kot učno knjigo za trgovske šole knjigo: «Trgovska korespondenca». Spisala profesorja Albert in Franjo Sič v Ljubljani, 1925. Založilo «Slov. Trg. Društvo Merkur» za [Slovenijo.
Cena 80 Din je odobrena z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti O. br. 498 z dne 30. maja 1925.
V Ljubljani, dne 30. maja 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
S. br. 2308.
Razpis.
Razpisujem službo okrožnega zdravnika v Planini pri Sevnici z letno plačo 2000 Din in s pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 12. julija 1 925. pri velikem županu ljubljanske oblasti.
V Ljubljani, dne 3. junija 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r.
Vet. br. 426.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne
5.	junija 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Mehurčasti izpuščaj na spolovilih
goved.
Kastav: Kastav (Brnasi, Kastav, Kukljani, Zamet po 1 dvorec).
Garje konj.
Brežice: Golobinjek (Doropolje 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Kastav: Kastav (RubeŠi 2 dvorca). Kočevje: Banjaloka (Banjaloka 7 dvorcev), Stara cerkev (Slovenska vas 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrunje (Veliki Lipoglav 1 dvorec), Log (Dragomer 3 dvorci). Novo mesto: Novo mesto (Novo mesto 1 dvorec), Št. Peter (Mačkovec 1 dvorec, Selno 2 dvorca), Prečna (Bršljin 5 dvorcev, Daljni vrh 2 dvorca, Hudo 3 dvorci, Muhaber 1 dvorec), Zagradec (Fužine 1 dvorec), Žužemberk (Građene 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav: Kastav (Zamet 1 dvorec). Kranj: Selca (Selca 1 dvorec, Češnjica 1 dvorec). Krško: Cerklje (Župeča vas 3 dvorci), Boštanj (Dolenja vas 1 dvorec). Litija: Šmartno (Črni potok 3 dvorci, Vintar-jevec 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Devica Marija v Polju (Zgornji Kašelj 1 dvorec). Dobrova (Šujica 1 dvorec), Dobrunje (Podmolnik 1 dvorec), Dol (Be-ričevo 1 dvorec), Dol 1 dvorec, Vidom 1 dvorec), Rudnik (Sela 1 dvorec), Šmarje (Glinek 1 dvorec), Šmartno pod Šmarno goro (Šmartno pod Šmarno goro 1 dvorec), Vič (Glince 1 dvorec), Vrhnika (Bevke 1 dvorec, Blatna Brezovica 1 dvorec). Novo mesto: Brusnice (Gumperk-Struga 1 dvorec), Mirna peč (Golobinjek 1 dvorec), Velika Loka (Veliki Videm 1 dvorec), Zagradec (Velike Rebrce 1 dvorec).
Perutninska kolera.
Laško: Marija gradeč (Škofce 1 dvorec).
V	Ljubljani, dne 5. junija 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Kremenšek s. r.
U. br. 6944.
Razglas.
Društvo «Prosta organizacija slovenskih farmacevtov v Ljubljani» je razpuščeno, ker nima niti članov niti imovine, torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubljani, dne 2. junija 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r.
P. br. 6723.
Razpis.
Na državnih srednjih šolah v ljubljanski oblasti se razpisujejo za šolsko leto 1925./1926. naslednja stalna učna mesta:
I.	Na I. državni gimnaziji v Ljubljani:
a)	eno učno mesto za slovenščino ali nemščino kot glavni predmet v zvezi z drugim jezikovnim predmetom kot stranskim s prednostjo prosilca, usposobljenega za srbohrvaščino;
b)	eno učno mesto za matematiko in fiziko kot glavna predmeta.
H. Na IT. državni, realni, gimnaziji v Ljubljani:
eno učno mesto za žensko telovadbo z obveznostjo telovadnega pouka za ženske na ostalih državnih srednjih šolah v Ljubljani; vpoštevale se bodo samo prosilke.
TIL N a ITT. državni, realni, gimnaziji v Ljubljani:
a)	eno učno mesto za srbohrvaščino kot glavni, francoščino kot stranski predmet;
b)	eno učno mesto za prostoročno risanje kot glavni predmet v zvezi s stranskim predmetom.
IV.	Na državni realki v Ljubljani:
eno učno mesto za katoliški verouk.
V.	Na državni gimnaziji v Kranju:
a)	eno učno mesto za slovenščino kot glavni predmet v zvezi z drugim jezikovnim predmetom s prednostjo prosilca, usposobljenega za srbohrvaščino;
b)	eno učno mesto za zgodovino in zemljepis kot glavna predmeta;
c)	eno učno mesto za prostoročno risanje kot glavni predmet.
VI.	Na državni realni gimnaziji v Novem mestu:
a)	eno učno mesto za slovenščino kot glavni predmet v zvezi s francoščino:
b)	eno učno mesto za zgodovino in zemljepis kot glavna predmeta ali za zgodovino kot glavni predmet v zvezi s srbohrvaščino;
c)	eno učno mesto za matematiko in fiziko kot glavna predmeta;
d)	eno učno mesto za prirodopis kot glavni predmet v zvezi z matematiko ali kemijo.
VIL Na državni realni gimnaziji v Kočevju:
a)	eno učno mesto za francoščino kot glavni predmet v zvezi z drugim jezikovnim predmetom kot stranskim predmetom;
b)	ono učno mesto za srbohrvaščino kot glavni in nemščino kot stranski predmet;
c)	eno učno mesto za matematiko in fiziko kot glavna predmeta s prednostjo prosilca, usposobljenega za kemijo;
d)	eno učno mesto za prirodopis kot glavni, matematiko in fiziko ali kemijo kot stranskima predmetoma.
VITI. Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani:
eno učno mesto za petje in glasbo.
IX. Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani:
eno učno mesto za petje in glasbo.
Učitelji na enem državnem učiteljišču so dolžni, po potrebi poučevati tudi na drugem državnem učiteljišču, odnosno na eni ali drugi ljubljanski srednji šoli.
Za razpisana učna mesta je potreben izkaz o usposobljenosti s slovenskim učnim jezikom, razen za učna mesta za srbohrvaščino, in o predpisani službeni dobi vsaj treh let.
Rrošnje, in sicer za vsako mesto posebe, ki jim je priložiti zrelostno izpričevalo, izpričevalo učne usposobljenosti in dokazila o dosedanjem službovanju, naj se vlože, naslovljene na ministrstvo za prosveto, po službeni poti pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani najkesneje do dne 2 8. junija 1 925.
V Ljubljani, dne 3. junija 1925.
•	Za velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Pestotnik s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
P. br. 4361/4.
Stečaj stalnih učiteljskih mesta na osnovnim školama.
Na osnovnim školama u srezu Prologu mariborske oblasti raspisuje se stečaj na sledeča stalna učiteljska mesta:
a)	na šestrazrednoj osnovnoj školi u D o n j o j Dubravi jedno učiteljsko mesto za učitelja;
b)	na šestrazrednoj učiteljskoj osnovnoj školi u Donjoj Dubravi jedno učiteljsko mesto za učiteljicu;
c)	na deseterorazrednoj osnovnoj školi u Prelogu jedno učiteljsko mesto za ravnajućeg učitelja;
č) na deseterorazrednoj osnovnoj školi u Prelogu jedno učiteljsko mesto za učit'eljicu;
d)	na četverorazrednoj osnovnoj školi u Svetom Jurju u Trnju jedno učiteljsko mesto za učitelja (upravitelja);
e)	na jednorazrednoj osnovnoj školi u V o 1 a -rij i jedno učiteljsko mesto za učitelja;
f)	na dvorazrodnoj osnovnoj školi u T u r č i š ć u jedno učiteljsko mesto za učiteljicu.
Gornji stečaj objavlja se dodatno k br. 47 Urad-nog lista od 27. maja t. g. Upozoravaju se molitelji, da je rok za stečaj otvoren do 15. juna t. g. Sve upute nalaze se u navedenom broju Uradnog lista.
U Mariboru, dne 29. maja 1925. g.
Za velikog župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Poljanec s. r.
P. br. 4361/4.
Uradni popravek.
V	razpisu stalnih učnih mest na meščanskih šolah in na osnovnih šolah v mariborski oblasti, ki je bil priobčen v Uradnem listu 47 z dne 27. maja
1925.,	se razveljavlja razpis enega učnega mesta za učiteljico na šestrazredni dekliški osnovni šoli v Konjicah, objavljen pod točko č) v srezu konjiškem na strani 309. — Istotam čitaj na strani 311. v šesti vrsti prvega odstavka zgoraj namesto besede «sestavljen» besedo «overovljen».
V	Mariboru, dne 29. maja 1925.
Za prosvetnega inšpektorja: Mravljak s. r.
------- ■». ----------
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. I A 2082 ex 1925.
Razglas o pobiranju komorske doklade za leto 1925.
Po členu 59. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. so bo plačevala za kritje izdatkov po partiji 985. proračunskih izdatkov izza dne 1. aprila 1925. komorska doklada po členu 242. zakona o ustroju vojske in mornarnice, in sicer v višini enkratnega zneska invalidskega davka, ki je določen v Senu 152. finančnega zakona za leto 1924./1925.
Da se bo ta zakonska določba enakomerno uporabljala pri odmeri davka in te doklade za leto
1925.,	naj se postopa tako-le:
Po določilu člena 152. finančnega zakona za leto 1924./1925., ki mu je s členom 54. zakona o omenjenih proračunskih dvanajstinah podaljšana veljavnost tudi za proračunsko leto 1925./1926., se odmerja invalidski davek po vsoti neposrednjega davka in državnih pribitkov. Komorska doklada pa se mora odmerjati in pobirati v enkratnem znesku invalidskega davka, toda le za čas od dne 1. aprila do dne 31. decembra 1925. Ker se pa davčno leto ne krije s proračunskim, marveč traja od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1925., se odmerja komorska doklada za leto 1925. po tej lestvici:
Neposrednji davek	Komorska
z državnimi pribitki:	doklada:
do	20	Din . . .	1-50 Din
,,	50	55	.	.	.	4-50 „
v	100	55	.	.	.	9— „
..	200	55	•	.	.	18— „
	300	55	...	28— „
	500	55	...	. * 46— „
■,,	700	55	.	.	.	■	64— „
	1.000	55	...	■	94— „
	1.500	55	.	.	.	•	152— „
	2.000	55	•	•	•	.	195— „
,,	3.000	55	•	.	•	.	315— „
	4.000	55	.	.	.	.	450— „
	5.000	55	.	.	.	. 600— „
	7.000	55	...	.	892— „
	10.000	55	.	.	.	. 1.350— „
..	15.000	55	...	. 2.138— „
	20.000	„ in več .	20 %
Zaradi tega ne plačajo komorske doklade ono osebe, katerih davčna obveznost traja le od dne 1- januarja do dne 31. marca 1925., ker se pobira po izrečni določbi člena 59. omenjenega zakona ta doklada šele izza dne 1. aprila 1925. Osebe pa, katerih davčna dolžnost se prične dne 1. aprila 1925. (ali pozneje), so v vsakem primeru zavezane, plačati to doklado po zgoraj navedeni lestvici.
Komorska doklada je ustanovljena s členom 242., odstavkom 1., zakona o ustroju vojske in mornar-niče z dne 9. avgusta 1923.; po odstavku 2, istega člena so zavezani plačevanju te doklade vsi davčni zavezanci, razen onih, ki so po členu 243. izrečno oproščeni; ti so:
1.	) častniki, stalni vojaški duhovniki, kapelniki in tehnični poslovodje v aktivni službi pri vojski in mornarnici;
2.	) parniške družbe in lastniki plovnih objektov (razen luksusnih) na rekah in na morju — za te
objekte.
Kor temelji torej uvedba in plačevanje te doklade na posebnem zakonu, katerega odredbe niso kile z nobenim poznejšim zakonom ukinjene, se mora la doklada odmerjati in pobirati od vseh davčnih zavezancev, izvzemši one, za katere velja izjema omenjenega člena 243. zakona o ustroju vojske in mornarnice. Zato bodo plačevali to doklado tudi vsi °ni> ki so bili doslej na katerikoli podstavi opro-8(i®ni plačevanja neposrednjega davka in državnih Pribitkov, kakor novo zgradbe, rudarska podjetja ln prodajalnice monopolnih in taksnih predmetov v mejah stare Srbije in Črne gore, koncesionirana Podjetja, prejemki državnih uradnikov in upokojencev po členu 127. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih (glej člen 157. finančnega zakona) itd.
Plačani zneski te doklade se morajo oddati pri-st°jni državni blagajni na isti način kakor državni (lavek in vsi državni pribitki.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 29. maja 1925.
Za delegata: Bajič s. r.
St-1954/V. ex 1925.
Razglas.
'Po naredbi ministrstva za finance^ generalne mecije državnega računovodstva, z dne 26. maja v'.25-> DR br. 60.819, veljajo za vsa državna izpla-'p v tuji valuti v mesecu juniju 1925. ti-le ob-acunjevalni kurzi:
1 napoleondor ....	. Din 238—	
j 90 francoskih frankov . .		317—
90 belgijskih frankov . .	. »	308—
‘90 grških drahem ....	. »	106—
100 italijanskih lir . . . .	. »	249—
100 švicarskih frankov .	.	. »	1190—
100 španskih pezet ....	. *	896—
100 nizozemskih goldinarjev	. »	2473—
100 danskih kron ....	. »	1160—
100 švedskih kron ....	. »	1646—
100 finskih mark ....	. »	156—
1 angleški funt . . . >	. »	299—
1 ameriški dolar		Din	61-50
100 romunskih lejev . . . .	»	29.—
100 bolgarskih levov ....		45—
1 papirnata turška lira . .		33-50
100 papirnatih turških pijastrov		33-50
100 češkoslovaških kron .	. .		182—
1 avstrijski šiling ....	»	8-65
000 madžarskih kron .	. (.	.	»	865—
1 poljski zlat			11—
1 zlata nemška marka . . .		14-63
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 4. junija 1925.
Za delegata: dr. Rant s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 1701.	1058
Razglas.
Planšarska zadruga, r. z. z o. z., v Stranjah pri Kamniku, uživa po naredbi gospoda ministra za finance br. 43.322 z dne 25. decembra
1923.,	Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/4, ob pogojih te naredbe in po členu 257. finančnega zakona za leto 1924./1925. z dne 31. marca 1924., Uradni list z dne 13. maja 1924., št. 140/43, oprostitev od plačevanja taks, navedenih v rečeni naredbi, izza dne 29. maja 1925. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 30. maja 1925.
Preds. 556/4/25—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto poduradnika pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Oddado se tudi vsa mesta pod-uradnikov in slug, ki bi se izpraznila kakorkoli. Prošnje naj se vlože do dne
2 0. junija 192 5.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 50.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 29. maja 1925.
Preds. 721—695—12/25—3.
Razpis.
Odda se poduradniško mesto, v podrejeni vrsti tudi mesto sodnega slugo pri okrajnem sodišču v Kočevju; prav tako se oddado vsa druga mesta poduradnikov ali sodnih slug, ki bi so izpraznila zaradi razpisa ali med razpisom.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljeno prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesnoje do dne
2 0. j u 1 i j a 1 9 2 5. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti po členu 12. uradniškega zakona v prošnji: ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva; državljanstvo; dosedanji) poklic; šolsko izobrazba, ki jo imajo; jezike, ki jih govore in pišejo; zakonsko stanje; število otrok in njih rojstna leta ter priložiti prošnji: izpričevala o rojstnem dnevu, o zakoniti zakonski zvezi in o letih otrok; šolska izpričevala; potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dosedanjem poklicu in vedenju; zdravniško izpričevalo o zdravju; potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti in, če jp prosilec nedoleten, roditeljsko ali varuško dovolilo.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12. vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj invalidi in dobrovoljci v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 5. junija 1925.
S 14/25—6.	1057
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini firme: Apnenica Sava, družba z o. z. na Savi pri Litiji, registrirano pod firmo: Apnenica Sava, d. z o. z. na Savi ob južni železnici.
Konkurzni komisar;. Alojzij Žigon, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Litiji.
Upravnik mase: dr. Ivan Mazek, odvetnik v Litiji.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Litiji dne 12. junija 192 5. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 9. julija 1 925. pri imenovanem sodišču. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 3. julija 1 92 5. ob devetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 29. maja 1925.
S 12/25—12.	1052
Oklic.
V konkurzu Prekmurske gospodarske zadruge, r. z. z o. z. v Dolnji Lendavi, je predlagal upravitelj mase vnovčitev vsega blaga, vse trgovinske opreme in dvomljivih ali neizterljivih terjatev te prezadol-ženke po predaji iz proste roke, odnosno na javni dražbi.
Zaradi sklepanja o tem, sklicuje konkurzni komisar zbor upnikov na dan 1. julija 1925. pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi, neposredno po naroku o likvidaciji. Nato se izvede na licu mesta prodaja po vsebini dotičnega sklepa upnikov, ali iz proste roke ali na dražbi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II,
dne 2. junija 1925.
Nc 110/25—3.	1063
Amortizacija.
Na prošnjo Franca Nemca, posestnika v Banovcih, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice št. 3845 Okrajne posojilnice v Ljutomeru s vlogo Din 7446, glaseče se na ime: Franc-Jožefa Nemec, ki je bila prosilcu baje ukradena.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 28. maja 1925.
L 2/25—3.	1028
Sklep.
Ana A n ž 1 i n, posestnica v Stari vasi, je bila s tukajšnjim sklepom z dne 5. maja 1925., L 2/25—2, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika ji je postavljen Franc Obu, posestnik v Gorenjah.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L,
dne 26. maja 1925.
Preds. 1067—16/22—36.	1038 3—3
Razpis.
Po odredbi predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 28. maja 1925., Preds. 2660— 16/22—19, se razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in z dno 25. novembra 1921. (Uradni list z dne 11. marca 1922., št. 57/23, z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, in z dne 24. junija 1922., št. 186/67) nova pismena ofertna licitacija za dobavo kruha ljubljanski jetniščnici za II. poluletje 1925.
Licitacija se bo vršila dne
2 5. junija 1 925.
ob enajstih v pisarni ravnatelja jetniščnice deželnega sodišča v Ljubljani, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila glede dobave.
Popolni razglas je natisnjen v Uradnem listu 50 z dne 3. junija 1925.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 31. maja 1925.
Opr. št. 2670/TI.	1034 2““
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 10. junija 1 92 5. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo 3000 kg ovsa za krmo.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dno 29. maja 1925.
Natečaj za sprejem kandidatov v prvi letnik višje pedagoške šole v Beogradu za šolsko leto 1925./1926.*
Po členu 6. uredbe o višji pedagoški šoli in po odločbi gospoda ministra za prosveto z dne 2. maja 1925., P br. 5140, se sprejme v prvi letnik te šole za šolsko leto 1925./1926. 100 rednih slušateljev.
Vsak kandidat, ki se hoče vpisati v višjo pedagoško šolo za rednega slušatelja, se mora najkes-neje do dno 31. avgusta 192 5. obrniti s prošnjo na rektorat te šole. Prošnji je treba priložiti:
1.	) izpričevalo o učiteljskem zrelostnem izpitu;
2.	) izpričevalo o praktičnem (usposobljenostnem) učiteljskem izpitu;
3.	) potrdilo o letih učiteljske službe in ocenah delovanja v tem času; sprejeti se morejo samo oni, ki so delovali najmanj tri leta z odličnim uspehom na osnovni ali na meščanski šoli;
4.	) izpisek iz rojstvene matice, če pa ga ni mogočo dobiti, po zakonskih predpisih izdano potrdilo o rojstnem dnevu in kraju (kandidat ne sme biti starejši od 38 let);
5.	) zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju;
6.	) kratek življenjepis, v katerem naj kandidat označi, kje in koliko časa je služil kot učitelj, ali je oženjen ali ne (učiteljica: ali je omožena ali ne) in ali ima kaj otrok.
Prošnje, ki jim niso priloženi vsi navedeni dokumenti, se ne jemljejo v poštev.
Vsak kandidat mora navesti v prošnji, v kateri skupini predmetov se hoče izobražati. Polog skupine, v kateri se hoče izobražati, lahko navede tudi drugo skupino, da se eventualno sprejme v to skupino, če ne bi bilo več prostora v oni skupini, za katero se je priglasil.
Skupine predmetov so:
I.	skupina: narodni jezik, narodna književnost, zgodovina in geografija;
II.	skupina: tuj jezik (nemški ali francoski), narodni jezik, narodna književnost in zgodovina;
ni. skupina: prirodopisje (zoologija, botanika, mineralogija in geologija), kemija in geografija;
IV.	skupina; matematika, opisna geometrija in fizika;
V.	skupina: matematika, opisna geometrija, vse vrste risanja in kaligrafija.
Razen tega poslušajo slušatelji vseh skupin vse pedagoške in druge skupne predmete.
V vsako skupino se sprejme 20 kandidatov.
Na natečaj se smejo priglasiti učitelji in učiteljice iz vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kandidati, ki se hočejo izobražati v II. skupini predmetov, naj označijo v prošnji, v katerem izmed navedenih obeh tujih jezikov se hočejo izobražati. Ob sprejemu v to šolo morajo pokazati predhodno zadostno izobrazbo iz dotičnoga tujega jezika, da bi se mogli z uspehom izobražati.
Kandidati, ki se sprejmejo, se po službeni poti obveste o sprejemu in o pričetku predavanj.
Po členu 7. uredbe o višji pedagoški šoli obdrže sprejeti učitelji in sprejete učiteljice, če so v državni službi, pravico do plače in ostalih prejemkov, ki jih dobivajo od države, dokler se uče v tej šoli.
Iz pisarne rektorja višje pedagoške šole v Beogradu,
dne 30. maja 1925.; št. 350.
St. 271.	3—1
Razglas.
Na državni gluhonemnici v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1925./1926. vnovič gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku ali za sprejem v zavod so:
1.	) gluhonemost ali tolika stopnja gluhosti, da se otrok s posluhom ne more naučiti glasovnega govora;
2.	) izpolnjeno sedmo in še no prekoračeno deseto leto življenja;
3.	) primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobražanje.
Od sprejema so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, potem otroci, ki so neozdravno bolni ali pa imajo težke telesne hibe. Prav tako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila so nezmožna, da bi se naučili glasovnega govora, nadalje otroci, ki so zelo kratkovidni, in otroci, ki močijo posteljo.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. junija 1925., št. 122.
Sposobnost za izobražanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morejo za dobo svojega izobražanja dobivati stanovanje in hrano v zavodu proti plačilu .zneska, ki ga določi veliki župan ljubljanske oblasti sporazumno s starši.
Ce se dokaže uboštvo, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma izpregledajo.
Notranji gojenci dobivajo vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z vrhnjo obleko, obutvijo, potrebnim perilom i. dr. Notranji gojenci morajo prinesti s seboj v zavod nastopne potrebščine v dobrem stanju in zaznamenovane, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 2 rjuhi in, če mogoče, odejo, 2 brisači, dežnik, krtačo za čevlje in obleko, ščetko za zobe, loščilo in košček mila; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnja krila, 4 hlače, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, dve rjuhi in, če mogoče, odejo, 2 brisači, dežnik, krtačo za obleko in čevlje, ščetko za zobe, loščilo in košček mila.
Prošnje za pripust k pouku ali za sprejem notranjih gojencev v zavod naj se vlože do dne 2 0. julija 1 925. pri podpisanem ravnatelju.
Prošnje jo opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom;
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah;
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je nastala, in o telesni zmožnosti;
č) z domovinskim listom;
d)	s šolskimi naznanili, če jih otrok ima.
Kdor prosi, da bi se otrok sprejel za notranjega gojenca, mora vrhutega priložiti izkaz o imovini ali zavezno pismo, da bo plačeval letno oskrbnino, ki jo določi veliki župan ljubljanske oblasti, ali pa naj priloži ubožno izpričevalo, napravljeno v zakoniti obliki. Ravnateljstvo si pridržuje pravico, da so prepriča o točnosti imovinskih podatkov.
Ravnateljstvo državne gluhonemnice v Ljubljani,
dne 5. junija 1925.
Ravnatelj: Grm s. r.
Razne objave.
1064 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 31. maja 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 458,022.810-19
Posojila........................ 1.192,169.219-08
Račun za odkup kronskih nov-
čanic........................ 1.186,367.906-76
Račun začasne zamene ....	366,015.130	74
Dolg države.................... 2.966,355.034	—
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163- — Saldo raznih računov. . . . .	617,923.652	90
Pasiva:	8.925,230.916	67
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu:	od	te	vplačano	27,911.600' —
Rezervni fond...................... 6,222.961	77
Novčanice v tečaju............. 5.770,829.200	—
Državni račun začasne zamene. 366,015.130 74 Terjatve države po raznih računih 24,469.337 01
Razne obveznosti.............. 517,371.110-15
Terjatve države za založene domene .......................... 2.138,377.163	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde	....	7.4,034.414- —
8.925,230.916-67
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1049	Ra zid društva.
Slovensko katoliško izobraževalno društvo v V e 1 o s o v e m se je prostovoljno razšlo.
Josip Brešar s. r., bivši načelnik.
Računski zaključek
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani.
Aktiva.	Bilanca z dne 31. decembra 1924.	Pasiva.
1. Blagajna		Din 388.448-381	1. Delniška glavnica		Din 20,000.000- -
2. Tovarne Vevče, Goričane in Medvode .	23,794.869-SO1	2. Rezerve:	
3. Gozdno posestvo Jalna		125.000 • —	I. redni rezervni sklad		440.327-47
4. Zaloge: a) sirovine in polfabrikati		9,963.567 02i 4,453.192-46	II. rezervni sklad za eventualno padanje cen blagovne zaloge	 lil. rezervni sklad za dubiozne terjatve.	917.557-49 1,325.000- —
b) papir			IV. ažijska rezerva		6,479.099-40
5. Dolžniki za blago		16,928.145 80	3. Nedvignjene dividende		2.127 •-
6. Devize in razni dolžniki		5,991.218-45	4. Upniki		29,785.995-05
	1,707.860--	5. Podporni skladi:	
		za uradništvo	 za delavstvo	 6.	Drja. Karla Trillerja pokojninski sklad za uradništvo in mojstre	 7.	Dobiček: prenos dobička iz leta 1923. . . . čisti dobiček za leto 1924		128.117- — 425.572-- 200.000-- 99.785-81 3,548.720-39
•	63,352.301-61		63,352.301-61
Izdatki.	Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924. Prejemki.
1. Upravni stroški	 3.	Obresti	 4.	Odpisi		 5.	Čisti dobiček za leto 1924., vštevši prenos iz leta 1923		Din	j 1. Prenos Iz leta 1923	 j 2. Kosmati dobiček za leto 1924		Din
	1,294.033 88 1,249.407-91 3,500.073-40 3,844.366-87 3,648.506-20		99.785-81 13,436.602-45
			
	13,536.388-26'	“1	13,536.388-261
Po sklepu občnega zbora z dne 16. maja 1925. se bo izplačevala na družbene delnice za leto 1924. 11%na dividenda ter se bo vnovčeval kupon št. 5 delnic Združenih papirnic z Din 11"— izza dne 2 0. maja 19 25. pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri Hrvatski podružnici Wiener Bank-Vereina v Zagrebu in pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu.
V Ljubljani, dne 16. maja 1925.	Upravni svet.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.