,,Slepa Ijubezen.1 Igra s petjem v petih dejanjih. — Slika h vzgoje. — I. zvezek. — Spisal A. Pesek. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 h. — Založil A. Pesek, ueitelj v Narapljah. Najprej nekaj splošnih opomenj. Urnih korakov napredujemo v stoletju socialne preosnove človeštva. Vsi reakcionarni napori modernemu napredku so brezuspešni. Tisoči in tisoči saraostanskih šol z vsemi nepremenljivimi cerkvenimi dogmami in večnimi principi ne morejo ustaviti deroče reke napredka in omike. Kar je začela pred sto in več leti francoska revolucija, gre sedaj v klasje. Veda se mora popularizoyati, umetnost ponižati k ubornemu delavcu. Znanost mora postati skupna last vsega človeštva, ne samo nekaterih privilegirancer, da si jo usužnijo za svojo deklo. Ne ! Ne majhen korak bližje k temu smotru je napravil v delokrogu ljudske šole dokončni šol. in u6ni red, priporočuje čim tesnejši stik šole z domom. Šola in domače življenje se morata zliti v en sam tok, močan in krepak, da pomore k pravi resnični vzgoji mladine. Starši naj podpirajo učitelja, učitelj svetuj staršem v vseh slučajih, ko so potrebni sveta. Prvi pogoj seveda je spoznanje, da je šola potrebna. Ne poljsko delo in paša, ne gozd in vsakdanja opravila, nič ni važnejšega za otroka od naukov, ki se mu vcepljajo v šoli za bodoče življenje. Danes se še izobražen človek, podkovan z vsera potrebnim, težavno prerine skozi svet. Kako se bo pa neuk Slovenec? Drugi narodi skrbe za šole, za izobrazbo mladine, pri nas se pa zabija ljudem, da je dovolj nekaj molitvie, pa nekaj branja, pisanja in računstra. Ljudstvo naj spozna, kaj se otroci uče v šoli, spoznati mora potrebnost teh naukov. Spozna pa naj tudi, kako se uče. Šiba več ne poje pri nas nove maše. Sedanji učiteljski rod zna nekaj več, kot so znali nekdanji šomaštri in mežnarji, pa tudi uče drugače. Ljudstvo naj spozna, da je potrebno tudi ne samo ono, kar izobrazuje umno, marveč tudi plemenitost srca, čuvstvovanja. Ob tem bodo starši spoznali svoje lastne napake pri vzgoji, napake svojih otrok in spoznali tudi velik pogrešek, da so doslej prezirali ali omalovaževali korist šole in učiteljstva. Blagodejni vpliv sestankov učiteljstva z roditelji se že kaže. MDomače ognjišče" se širi, in šola zmaguje celo v krajih, ki so zasužnjeni šoli neprijazni politiški stranki. Ljudje gredo v Ameriko, gredo drugam po svetu, pa spoznajo, da samo prazno blebetanje naučenih besed še ne pripravi človeka k boljšemu kruhu. Takšno je bilo ozadje ljudske šole do nedavnih časor, do današnjih dni. Tukaj treba zares radikalne operacije. In ne malo bo k temu pomogla A. Peska nSlepa Ijubezen". Avtor je na stališču: šola je potrebna, napredek mora biti, sicer nazadujemo. Slojem, ki tega ne znajo, je igra namenjena. Tem slojem postane igra naravnost evangelij. S tega stališča je ni mogoče prehvaliti. Ima premnogo vrlin pristno ljudskega igrokaza. Ko sem čital obvestilo o nji v tem listu, sem se bal zastran tendence, ker je tendenea v leposlovnih spisih navadno tisti plevel, ki zaduši estetiški užitek. No, ko sem prečital »Slepo Ijubezen", nisem podčrtal nobeue prisiljenosti. Kakor trdi nekje Stritar: haec fabula docet. Tudi v tem oziru moram priznati hvalo top. Pesku. Sploh je igra prav srečno izvedena. Koncepcija lahka, enostavna, dialog neprisiljen, jezik blesteč, gladek. Tov. Pesku se pozna, da praznuje letos lOletnico pisateljevanja. Cestitam! Morda se bo kdo izpotikal zaradi raodrovanja uSitelja Trpina. To je pa prav tisto, kar daje igri etiško vrednost. Namenjeua je namreč preprostim slojem našega naroda. Tem pa moraš stokrat povedati eno, potem mu prinesti dokaz na dlani in še te bo — gledal debelo. Torej za ljudi takšnega milieja, kakor je vzeta iz njega, si ne morem misliti nič boljšega. Tu bo igra učinkovala naravnost čudovito. Ako bodo zastran tendence zuani Bpedagogi" zopet napadli avtorja, naj se zaradi- tega ne straši. Eoga še niso na Slovenskem napadli teozitje in kako? Ali se ne spominja tov. A. Pesek neke kritike E. Meška BOb tihih večerih" v BDom in Svetu". Prvič povsem UDičevalna, v prihodnji številki pa pohvalna kritika izpod istega peresa. Taki so. Prav simpatična nam je oseba učitelja Trpina, a tudi Djegove soproge Berte. Je bil pa6 idealen siromak učitelj Trpin. Ne vem, če nam jih mnogo več pošlje takih dobrotno nebo. Novi rod se čuti in prav ima, da se čuti, saj smo si stališče, ki ga zavzemamo danes priborili sami vkljub nasprotstvu z vseh strani. Dokaze imamo, da si tudi nekaj upamo, nekaj izvršimo sami brez kuratorjev in palirjev. In kar je glavna stvar: tukaj smo, a nas je mnogo enega duha, ene misli. Ako spada na oder javni škandal, da sodi že šolska postrežnica, za koliko je njena hči — dekla — boljše plafiana od domače učiteljice. 0 tem naj premišljajo drugi, ki nimajo src za nas, kakor trdi tov. Gangl. Jaz pa pravim: res da nimajo src za nas. Po vaseh vidijo samo šolske palače. Župnišča so sicer lepša in prostoruejša in vendar nima noben preč. gospod župnik 200 do 300 otrok! Šola jim je prokletstvo za Ijudstvo in učiteljem priporočajo, naj si dajo kosti numerirati. G ironija! V igri BSlepa ljubezen" se mora priznati g. pisatelju lep uspeh, dramatski talent. Pevske tofike bo uglasbil slov. skladatelj V. P a r m a. Potem se lahko poizkusi z uprizoritvami zlasti na kmetih. Za sloje, ki žele tudi dramatskega užitka, bi bilo treba igro samo nekoliko razširiti glede dejanja, namreč tisto, kar se priporeduje o Boštjanu, kako se poteza pri sosedih za sina in vedno pretepa sosednje otroke, da pridobi sinku ugled, bi bilo treba uprizoriti, pa bi igra pridobila. Brezpotrebno modrovanje bi se pa lahko opustilo. To je že stara napaka pri začetaikih, da puste osebam preveč gororiti, a premalo delati. No, to samo mimogrede. Krstna imena bi bilo treba nekoliko modernizovati in glavnim osebam — n. pr. učitelju — pustiti samo najpotrebnejše moralizovanje. Glavna stvar je dokaz, ki se izvrši pred očmi gledalca. To se pa lahko zgodi ob prepisovanju vlog in glarnih izkušnjah za predstavo. Igra v sedanji obliki pa, ponavljam, je vrlo uspela in bo dosegla pri občinstvu, kakršnemu je namenjena, popolne uspehe, drugega pa ni namerjal niti sam avtor. Eolikor iztisov kdo proda v svojem okolišu, toliko popolnih odpustkov si pridobi za prospeb. šole, naroda in njegove bodočnosti. Zato romaj, drobna knjižica, srečno v svet, budi zarest, da je šola tvoja dobrotnica in u6itelj prijatelj tvoj in tvojih otrok! Učitelj B r e z n i k.