Xni-54-1992 ACRÖCFPH U.i S QTTif ' ": ^vifeynistiniia Doroci^a. o arostuiočili iSIcUH Xlo lil w&XJlObivesXu 9 j i' '' '' "t f* ^ ,: * LGIUnCcUl äVltcLl ^ C ItiCOl üb iXOIu Au&Uldll * CUL ii &*•L IjLCxi Wilhelm WRÜSS Zapis Sestavlja vrsta zanimivih poročil o klatežih, pi eletnikih in izjemno pojavljajoeih , .:.,-:¦ :. avstrijskem Koroškem, Večidel so bila objavljena v Carinthiji II, /estniku Prirodoslovnega društvo, i. ošte in v Egretti, glasilu Avstrijskega združenja za ornitologijo. Zapis obseg« >vanja do leta-1991. Ledi;:, kapnik ?avia immer; Po ne povsem za: i bjavi v Carinthiji je bil osebek opa; v. n 20, 3. &u na ßiistatsKe? Zmölnig), (Millstätter See) (I. Rumenokljurii slapnik Ga/ia adamsii: Ta za celine neobičajna in izjemno redka vrsta je bila opazovana in fotogra- firana 8. in 9. 4. 1984 pratf tako na Milštatskem jezeru (Millstätter See), dva osebka pa sta bila opazovana tudi 31. 3. 1985 G- Zmölnig). Polarni slapnik Gavia aretica: Do izida prvega zvezka Priročnika ptic srednje Evrope (Bauer &Glutz 1966) ni bilo znano nobeno poletne; opazovanje te severnjaške vrste na srednjeevropski celim. Od tedaj pa so bili letujoči osebki opazovani večkrat, na primer 1968 (2) m 1920 (3) na Bavarskem (Wust, 1981). Z Millstätter See so znana letovanja v letih 1975 (4) (Zmöllnig, 1977), 1980 (2), 1990 (2) in 1991 (2). Ledni viharnik Fulmarus glacialis: R. Puschnig poroča v Carinthiji II 1923, da je 5. 12. 1992 na Dravi pri gradu Fala (v današnji Sloveniji) ujel mladostnega lednega viharnika, ki ga ;e očki: prizadelo takratno neurje. Meh hrani Priro doslovni muzej na Dunaju. Mali viharnik Puffinus assfc baioli; V Carinthiji II poroča. F. C. 3 eller, povzemajoč časopisno notico, da je bil 8. 4. 190' v Wölfebergu z 3 - ujel mali viharnik kar je doslej edini po« k za Avstrijo, Rožnati pelikan P&Ucanus onocrota- lus: 28. 6, 1985 se je zadrževalo na Hodiškern jezeru (Keutschoaher See) 5 osebkov, od katerih je bil eden domnevno poškodovan in zato ustreljen. Preparat tega, po poročilih z decembra 1892 in julija 1927 za Koroške tretjega "iL ?fei Foto 1: Plevica Plegadis ialcmellus, 15. 8. 1988, ribnik Grossedlinger pri WoÜsbergu (M. Wos- chitz) Photo 1: Glossy Ibis. August 15th, 1388 on the Grossedlinger Pond at Wolfsberg (M. Woschitz) 139 ACROCl-PHAI.US XI11-54-1992 rožnatega pelikana, hrani Deželni muzej v Celovcu. Kravja caplja Bubulcus ibis: 21. 5. 1977 je bila opazovana na Velikovškem zbiralniku (Völkermarkter See) po večdnevnih viharjih z juga, ki so v celovško kotlino prinesli tudi saharski pesek. Žličarka Platalea leucorodia; Prvo poročilo za Koroško izvira iz leta 1974, ko je 22. 5. po Dravi navzgor seleča se žličarka preletela skupino obročkoval-cev (S. Hemerka, M. Woschitz in W. Wruss) v koloniji sive čaplje v Žvabeku (Schwabegg). V naslednjih dneh je bila opazovana na domnevnih zadrževali-ščih: 24. 5. na Velikovškem zbiralniku (Völkermarkter See), 25. m 26. 5. na Zablatnikovem ribniku (Sablatnigteich). Med 18. m 22. 5. 1987 pa se je zadrževala v gramoznici v Hovji vasi (Pfaffen-dorf) pri Celovcu. Plevica Plegadis falcmellus: Od 1. do 3. 5. 1970 se je zadrževala na poplavljenih travnikih na Gosposvetskem polju v bližini vojvodskega stola (Zollfeld). Od 21. do 23. 4. 1978 pa je bil en osebek opazovan na področju ribnika Grossed-lmger v Labotski dolini (Lavant tal). 15. 8. 1988 pa je bil ujet mladostni osebek, ki pa je na žalost kmalu zatem poginil. Belolična gos Branta leucopsis: 7. 4. 1991 se je par zadrževal na Velikovškem zbiralniku (Völkermarkter Stausse). Ker sta bili ptici zelo krotki, je bilo mogoče prebrati obroček iz Radolfzella in tako ugotoviti, da izvirata iz Lorenzo-vega inštituta v Grunau-u. Grivasta gos Branta bermcla: 28. 3. 1991 je bila opazovana na Velikovškem zbiralniku (Völkermarkter Stausee). Egiptovski jastreb Neophron per-cnopterus: Carinthia II poroča, da je bil Foto 2: Belolična gos Branta leucopsis, 7. 4. 1991, Velikovški zbiralnik (Völkermarkter Stausee) (M. Woschitz) Photo 2: Barnacle Goose, April 7th, 1991 at Völkermarkter Stausee (M. Woschitz) 140 XI11-54-1992 septembra 1924 ustreljen v okolici Hüt-tenberga (Zifferer, 1925). Zanimivo poročilo je prispeval M. Rössler, ki je 5. 7. 1990 v Goldenberški skupini (Gol-denberggruppe) opazoval odrasli osebek (Limicola (4) 5; 278). Deviški žerjav Anthropoides vir go: 1. 10. 1989 sta bila dva osebka opazovana pri Šmihelu pri Pliberku (St. Mihaelu ob Bleiburgu) (S. Kraut), kar je prvi podatek za Avstrijo, 6. 10. je bil samo še eden. Naslednji dan so bili najdeni ostanki enega izmed njiju, po čemer se je dalo sklepati, da ga je uplenila lisica. Preživeli osebek je bil zadnjič opazovan 8. 10. Morska sraka Haematopus ostrale-gus: 25. 9. 1985 je bil na bregu Zilje (Gail) pri kraju Kotschach-Mauthen ustreljena morska sraka, kar je prvi podatek za Koroško. Veliki prodnik Calidns canutus; 11, 9. 1991 je bil v Ornitološkem rezervatu Črni grad (Neudenstein) pri Velikov-škem zbiralniku (Volkermarkter Stau-sse) ujet in obročkan veliki prodnik (M. Woschitz), kar je prvi podatek za Koroško. Ploskokljunec Limicola falcinellus: 25. 8. 1979 so bili odkriti trije osebki na muljastem bregu dravinega zavoja pri Vernberku (Wernberg) (J. Zmöllnig), kar je bilo 27. 8. tudi potrjeno (S. Wagner). To je prvo poročilo o tej vrsti za Koroško v tem stoletju (Wagner, 1980a). Ploskokljuni liskonožec Phalaropus fulicanus: 5. in 6. 5. 1991 je bil ugotovljen na dravskem zbiralniku pri Mauth-brücknu, kar je prvo poročilo za Koroško (J. Zmöllnig, S. Wagner). Rdečenogi polojnik Himantopus hi-mantopus: Od 21. do 24. 5. 1977 se je par polojnikov zadrževal na Velikov-škem zbiralniku (Volkermarkter See). ACROCEPHALUS Bilo je to po večdnevnih močnih vetrovih z juga (primerjaj pri kravji čaplji!). 22. 5. sta bila polojnika fotografirana pri parjenju (S. Hemerka). Drugi podatki: 4. 5. 1978 na kopališču Dobnach na Milštatskem jezeru (Millstätter See), 24. 5. 1980 pri Smerčah (Emmersdorf) v Ziljski dolini (Gailtal), 19. 5. 1991 na Velikovškem zbiralniku (Volkermarkter Stausee). Rjava komatna tekica Glareola pratin-cola: 21. 5. 1975 je bila opazovana pri ribniku Grossedlinger pri Wolfsbergu, 30. 5. 1978 dve med valecimi pribami pri Velikovškem zbiralniku in 17. 5. 1980 ena v gramoznici Hovja vas (Pfaf-fendorf) pri Celovcu (Klagenfurt). Velika govnačka Stercoranus skua: 6. in 7. 7. 1976 je bila na Milštatskem jezeru (Millstätter See) opazovana in fotografirana velika govnačka (J. Zmöllnig), kar jej do zdaj edini podatek za Koroško. Foto 3; Grivasta gos Branta bernicfa 28, 3, 1991 na Velikovškem zbiralniku (Volkermarkter See) (J. Zmöllnig) Photo 3: Brent Goose, March 28th, 1991 at Volkermarkter Stausee (J. Zmöllnig) 141 yCRO EPHA1 US Ledni galeb Larus hypeboreus: 20. 1. 1979 je bil na bregu Metnitza v Celovcu (Klagenfurt) odkrit ledni galeb (E. liable !, ki se je tu zadrževal do 28, L Od 9. 2. do 23. 2. se je galeb zadrževal na poaročm Beljaka (Villach) (Wagner, 1980b). Kričava čigra Sterna sandvicensis: V Schwemmholzu pri Vernberku (Wern-berg) na inem zavoju je bilo 12. 7, 1985 opazovanih 8 osebkov (M. Thaler). L oreški galeb Larus atricilla: Doslej edino opazovanje te vrste izvira iz Veli-kovškega zbiralnika (Völkermarkter Stausse); 1L 5. 1972 se je v jati približno stotih rečnih galebov zadrževal azteški galeb - zditvenem perju. SenegrJ.ska grlica Streptopelia sene-galensis: 28. 8. 1991 je bila opazovana v Spil na Dravi. Ptica ni bila obroč-kana, pa čudi kaj drugega ni kazalo na to, da ti pobegnila iz ujetništva. Snežna sova Nyctea scandiaca: Konec oktobra 1985 je bila opazovana na prelazu Fiöckenpass (R. Gressel). Uralska sova. Stiix uralensis: Ta redka sova predstavlja na Koroškem slejko-prej uganko. Nadgozdar Granik je leta 1955 poročal o uspešnem gnezdenju pri Griffenu v letu 1955. Ena je bila 3. 10. 1976 na področju Satnitza po pomoti ustreljena. V noči od 24. na 25. 12. 1981 pa se je ena ujela v mrežo nogometnih vrat v Borovljah (Ferlach). Čebelar Merops apiaster: O tem redkem gostu iz jugovzhoda je ponovno nekaj opažanj. 1985 je bilo prvič potrjeno gnezdenje na južnem Koroškem. Gnezdišče je bilo do leta 1991 stalno zasedeno. Kratkoprsti škrjanec Calandrella brachydaciyJa: Prvo poročilo za Ko roško je z 8. 4. 1990, ko je bil. opažen na 142 >l-!992 Jaklingerjevih poli ¦ Qakitr ' Felder) pri Wolfsbergu (P, Rasa) Od 17. do 22. 4. 1991 pa se jih je :~" sa rževalo v gramoznici Hovjs vas orf) pri Celovcu (Klagenfuit) Uhati skrjapec Erornoj, Ma pestris: O tem redkem zimskem. gostu je več poročil: 16 i. 1954 pri Celovcu (Klagen-iurt), 31. 1. 1979 v gramoznici fiovja vas (Pfaffendoif) pri Cele rcu (Klagenfurt) m pri Treibach-Atlihofnu od , do 13. 2. j 987. Nenavadno je . dveh osebkov, od katerih je eden občasno pel, 26. 7, 1980 na kefcenwe-gu med Porzejem in Hochweissteinom na približno 2350 metrih nadmorske višine, v Karnrjskin Alpah, na t ned vzhodno Tirolsko in Benečijo (C Stobbe). Po obarvanosti sodeč uhati sk nec ni pripadal balkanski, temveč nordijski podvrsti E a flava. Puščavec Montia . h arius: 4. in 5. je bil samec te vrst:- opazc• an na obrobju Malinitza I, l.97Bb), Foto 4: Ploskokljuni liskotiožec Phalarcpus Mica-nus, 5. 5. 1991 na Dravskem zbiralniku (Draustau-see) pri Mauthbnickrru (J Znaöönig) Photo 4: Grey Phalarope, May 5th, 1991 at Drau-stausee at Mauthbrücken (J. Zmöllnig) XI11-54-1992 ACROCtfPHALUS Variantni drozg Turdus ruficollis atro-gularis: Edino opazovanje te vrste na Koroškem datira z dne 12. 4. 1975, ko je bil pri Zollfeldu v bližini vojvodskega stola opazovan samec. Taščična penica Sylvia cantillans: 1. 5. 1974 je bil samec v jelšah na obrežju potoka, ki priteče iz Stappitzer See pri Mallnitzu (Pflegerl, 1975a). Rjava listnica Phylloscopus fuscatus: 22. 11. 1973 se je pojavila na vrtu gospoda Woschitza v Celovcu (Klagenfurt), kar je prvo poročilo o tej vrsti za Avstrijo (Woschitz, 1974). Planinska vrana Pyrrhocorax pyrrho-corax: Več opažanj; 30. 10. 1975 na področju Plockena, 3. 7. 1977 na Svinji planini (Saualpe), 20. 9. 1980 pri Bergu v dolini Drave, 15. 10. 1984 na Tschmte-muntalmu na področju Plöckena in 27. 7. 1990 dva osebka na italijanski strani prehoda Plöcken na področju Zgornjega Colinetta. Rožasti škorec Sturnus roseus: Edino poročilo o tej vrsti iz tega stoletja za Koroško: 3. 6. 1972 se je odrasel osebek pojavil v Molzbichlu pri Spittalu na Dravi (Zmöllnig, 1972). Beloglavi strnad Embenza leucoce-phala: 17. 2. 1976 je bila ujeta samica v Celovcu (Klagenfurt), kar je prvo poročilo o tej vrsti na Koroškem (Woschitz, 1977). Plotni strnad Embenza cirlus: 30. 1. 1978 je bil samec ujet v Žrelcu (Eben-thal) pri Celovcu (Klagenfurt), kar predstavlja prvo poročilo o tej vrsti za Koroško. (prev. L G.) LITERATURA BAUER, K. & U. GLUTZ VON BLOTZHEIM (1966): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 1. Frankfurt/M. FELDNER, j. (1979): Die Zugvögel des Lavant-tales, Carinthia II 169/89, 406-426. GLUTZ VON BLOTZHEIM, U. & K. BAUER (1982): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 8, Wiesbaden. GLUTZ VON BLOTZHEIM, U. & K. BAUER (1986): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 10, Wiesbaden. KELLER, F. C: Ornithologische Beobachtungen über Frühjahr und Sommer 1901. Carinthia 11, 91/1901, 148-159. PFLEGERL, E. (1975b): Eine Blaumerle Monti-cola solitarius bei Mallnitz, Kärnten. Egretta 18: 68. WAGNER, S. (1980a): Sumpfläufer Limicola fal-cinellus an der Drauschleife bei Villach. Egretta 23: 61-62. WAGNER, S. (1980b): Eismöwe Larus hyperbo-reus überwintert in Kärnten, Egretta 23: 63. WOSCHITZ, M. (1974): Em Dunkellaubsänger Phylloscopus fuscatus in Kärtnen - erster Nachweis in Österreich. Egretta 17: 1-3. WOSCHITZ, M. (1974): Erstnachweis der Fichtenammer Embenza leucocephala für Kärnten. Egretta 20: 47-48. WRUß, W. (1971): Ein Brauner Sichler in Kärnten beobachtet. Egretta 14: 25. WRUß, W. (1973): Die Sumpf- und Wasservögel in Kärnten Carinthia II, 163/83: 531-582. WRUß, W. (1972-1991): Vogelkundliche Beobachtungen aus Kärnten, Carinthia II, 162/82 -182/102 (Jährliche Übersichten). WÜST, W. (1981): Avifauna Bavariae. Die Vogelwelt Bayerns im Wandel der Zeit. München. ZIFFERER, A: Seltenere Vogelerscheinungen in Kärnten. Carinthia II, 114/115-1925, 72 uff. ZMÖLNIG, J. (1972): Ein Rosenstar Sturnus roseus in Oberkärnten. Egretta 14: 60. ZMÖLNIG, J. (1977): Übersommerung von Prachttauchern Gavia arctica am Millstätter See, Kärnten. Egretta 20: 45. POVZETEK Avtor poroča o zelo zanimivih opažanjih redkih klatežev in preletnikov na avstrijskem Koroškem, tako zgodovinskih kot sedanjih. V zvezi s slapniki je nedvomno najbolj zanimivo poletovanje polarnega slapnika Gavia arctica na Milštatskem jezeru (1975, 1980, 1990 in 1991). Na velikovškem umetnem jezeru pa je bil med 100 rečnimi galebi 11. maja 1972 odkrit azteški galeb Larus atncila, kar 143 ACROCF.PHALUS XIII-54-1992 je edino znano opazovanje te vrste v srednji Evropi. Najbolj znan koroški obročkovalec M. Woschitz pa je na svojem vrtu v Celovcu 22. novembra 1973 ujel rjavo listnico Phylloscopus fuscatüs. Sicer pa je zanimivo vedeti, da je bila večina teh redkih ptic opazovana na koroških umetnih jezerih in gramoznicah. SUMMARY The author reports on some very interesting observations of rare vagrants and passage migrants in Austrian Carinthia in the past and present. The most interesting, as far as Divers are concerned, are without doubt the appearances of Black-throated Divers Gavia arctica at Lake Mill- stät (in 1975, 1980, 1990 and 1991). At Völkermarkt Reservoir, on the other hand, a Laughing Gull Lams athcilla was discovered on May 11th, 1972, which is the only known record for this species in Middle Europe, while M. Woschitz, best known for bird-ringing in Carinthia, caught, on November 22nd, 1973 in his Klagenfurt garden, a Dusky Warbler Phylloscopus fuscatüs. It may be interesting that most of these rare birds were observed at Carinthian reservoirs and gravel pits. Wilhelm Wruß, Ä-9020 Klagenfurt, Walddorf 62, Austria Spomladanski prelet sršenarjev Pernis apivorus prek Maribora Spring passage of Honey Buzzards Pernis apivorus over Maribor Hladna fronta s padavinami, ki je prejšnje dneve zajela naše kraje, se je umaknila nad vzhodni Balkan in tako 19. 5. 1991 po nekaj mokrih dnevih spet ni deževalo. Še vedno pa je bilo oblačno in neprijazno vreme pri temperaturi + 10°C. Meja sneženja je bila na nadmorski višini 900 m. Omenjenega dne sem ob 11.30 stopil na balkon domače hiše in že takoj opazil v zraku dva (2) sršenarja. Le par sto metrov za njima jih je letelo še sedem (7). Tedaj sem stekel po daljnogled in odhitel na dvorišče. Nad Dravo sem zagledal skupno osemnajst (18) sršenarjev, ki so krožili in se v spirali dvigali. Priletelo je še sedem primerkov, takoj za njimi pa jata kar petindvajsetih (25) osebkov. Ti sršenarji niso krožili, pač pa so počasi drseli v smeri proti Avstriji (proti severu). Malo za njimi sem opazo- val še dva (2) primerka in tako lahko rečem, da je v času od 11.30 do 12 h preletelo Studence pri Mariboru vsaj 52 sršenarjev. Takoj nato sem odšel k Dravi. Od 12 h do 12.45 sem opazoval še petdeset (50) sršenarjev (6+1+2+2+1+25+13). Potem sem bil od 12.45 do 13.45 v gozdu in morebitnih sršenarjev nisem mogel opaziti. Iz gozda sem prišel pri čolnarni Elektrokovi-na, to je približno 3 km od kraja prejšnjih opazovanj. Število sršenarjev se je očitno nekoliko zmanjšalo, saj sem v času od 13.45 do 14.45 opazil »le« petindvajset (25) osebkov (6+2+10+6+1). V naslednjih tridesetih minutah pa sem opazoval samo en osebek. Ob 15.15 sem končal obhod po terenu. Krajši sprehod ob Dravi sem naredil še v času od 16.15 do 17.15 in opazil še šest (6) osebkov. 144