25. štev.
V Kranju, dne 24, junija 1916.
Leto IV.
zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša), — Naročnina za celo leto K 41—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Ruska ofenziva.
Opustitev Černovic.
Dunaj, 17. junija.
Ob Prutu nobenih posebnih dogodkov.
Severno Nježviske se je ponesrečil ruski poskus, prekoračit; Dnjestr.
Sovražnikovi napadi na pozicije zapadno Višnjovčika se ponavljajo z nezmanjšano ljutostjo.
V Voliniji se vrše znova srditi boji ob Lipi, v prostoru Lokači in v odseku Stohod-Stir.
Dunaj, 18. junija.
Včeraj ^smo morali vzeti posadko mostnega okopa pri Crnovicah vsled koncentričnega topovskega ognja daleko nadmočnega sovražnika nazaj.
Ponoči si je izsilil sovražnih na več točkah prehod čez Prut ter je vdrl v Crnovice. Naše čete so mesto opustile.
V vzhodnji Galiciji je položaj neizpremenjen. Zapadno Višnjovčika ob Stripi smo preprečili ruske napade z artiljerijskim ognjem.
V Voliniji so pridobile naše čete severno Lipe, severno Gorohova in pri Lokačih na prostoru ter so zavrnile ruske protinapade. Včeraj in predvčerajšnjim je ostalo 905 vjetnikov in 3 strojne puške v naših rokah.
Severno udseka Turije so vjele nemške bojne sile v uspešnih bojih 11 ruskih častnikov in 3448 mož ter vplenile 1 top in 10 strojnih pušk. Med Sokulom in Kolki so bili močni ruski sunki zopet odbiti.
Zadnji boji za Crnovice.
Budimpeštanski listi poročajo: Rusi so bombardirali mostišče pri Crnovicah z najtežjimi granatami. Neprestana strahovita kanonada je trajala 26 ur. Vse naše pozicije so bile razbite. Naše čete so se umaknile neposredno pred meto, kamor so se približale po noči prve ruske jurišajoče kolone. Ruska artiljerija je streljala sedaj brez prenehanja
na točke tik pred mestom, ne oziraje se ali zadevajo šrapneli avstrijske ali lastne čete. V noči od petka na soboto je naše vojaštvo Crnovice opustilo, mnogo prebivalcev je bilo opustilo mesto že tekom tedna, oblasti so se preselile s svojimi arhivi v ponedeljek v Dorno Vatro. — Tako so Rusi tretjič vkorakali v bukovinsko glavno mesto. Prvič so zasedli Crnovice dne 2. septembra 1914. Morali pa so 22. oktobra zopet bežati, nakar se je nahajalo mesto do 27. novembra zopet v naših rokah. Takrat so Rusi vdrugič vdrli v Crnovice, kjer so gospodarili do 22. februarja 1915. Pod pritiskom naše lanske februarske ofenzive v jugovzhodni Galiciji so bile Crnovice zopet osvobojene. Sedaj jih je zadela nemila usoda torej že tretjič.
Kakor poročajo preko Bukarešte, Crnovice niso zelo poškodovane. Rusi so obstreljevali le kolodvor, ki je zgorel, in okolico. Prebivalstvo je večinoma zbežalo.
Zavrnjeni ruski napadi.
Dunaj, 19. junija.
V severni Bukovini in v vzhodnji Galiciji nobenih posebnih dogodkov.
Severovzhodno Lopučna je napadel sovražnik naše pozicije z veliko premočjo. Preizkušeni pešpolk št. 44 je podpiran od izborno učinkujoče artiljerije odbil 9 vrst gioboke urišajoče kolone, ne da bi bil uporabil svoje rezerve. Sovražnik je imel težke izgube. Tudi ponočni v tem prostoru izvršeni napad se je ponesrečil.
Pri Gorohovu in Lokačih smo zavrnili močne ruske protinapade.
Ob gorenjem Stohodu smo pridobili na prostoru.
Dunaj, 20. junija.
V Bukovini je sovražnik med boji z našimi zadnjimi stražami prekoračiti Seret.
Med Prutom in Dnjestrom, ob Stripi in v pokrajini Radzivilov je potekel dan razmeroma mirno.
V uspešnih obrambnih bojih jugo-vzhodno in severo-vzhodno od Lokačev v Voliniji so vplenile naše čete dosedaj 1300 vjetnikov, 1 top in 3 strojne puške.
V prostoru Kisjelina napredujejo med ljuto borbo napori zaveznikov.
Med Sokulom in Kolki smo znova zavrnili močne sovražne napade. Pri Gruzjatinu, kjer poskuša sovražnik z uporabo močnih sil, že v četrtič vdreti v črte hrabrih braniteljev, se vrši ljuta borba.
Nemška uradna poročila.
Berolin, 17. junija.
Pri armadni skupini Linsingen so se razvili boji v odseku Stohoda in Stira.
Deli armade grofa Bothmerja se nahajajo severno Przewloke znova v boju.
Berolin, 19. junija.
Na severnem delu fronte nobenih posebnih dogodkov, Mnogo bomb je bilo vrženih na železniško progo Liahoviči—Lansinjec, kjer je bilo mnogo vojaških transportov. Pri armadni skupini generala von Linsingna smo ob Stiru zapadno od Kolkov in ob Stohodu v okolici železnice Kovel-Rovno   ruske   napade ruske napade deloma z
I uspešnimi protinapadi zavrnili. Severozapadno od Lučka stoje naše čete v za nas ugodnem boju.
| Število vjetnikov in plena se je zvišalo. Jugozapadno od Lučka so Rusi napadli v smeri na Go-rohov. Pri armadi grofa von Bothmerja je položaj neizpremenjen.
Berolin, 20. junija.
Skupina gfm. von Hindenburga.
Sunki nemških oddelkov iz fronte južno Smorgona tja preko Čarov in pri Tanoncinu so nam prinesli kot vjetnike 1 častnika, 143 mož, kot plen 4 strojne puške in 4 metala min.
Zapadno Kolodona južno Naroškega jezera smo prisili francoski dvokrovnik na tla in smo ga uničili z artiljerijskim ognjem. Na kolodvorske naprave v Vilejki smo vrgli bombe.
DLI
Vladimir Korolenko.
Brez besede.
K.
Dalje.
Loziščan je pogledal Žida in se spomnil svoje domovine. „Tudi šabes je tu drugačen, kakor doma," je moral misliti in domača vasica mu je stopila živo v spomin. Zasveti se večernica nad temnim gozdom, vasica umolkne in celo iz dimnikov na židovskih hišah se već ne kadi. V sinagogi pa postane svitlo. Rmene luči zasvetijo iz oken koč in židje gredo resno in pošteno domov. Govorica in šum korakov se polagoma poizgublja, zato pa lahko opaziš, kako vsak gospodar v sredi svoje družine blagoslavlja jed. Ob tem času so povsod vsa vrata odprta, da lahko Abraham, Jakob in ostali patrijarhi nevidni obiskujejo koče ter hodijo od hiše do hiše. Židovski Matvejevi prijatelji so mu pravili, da hodijo ob tem. času angeli z Abrahamom po hišah in da frfotajo hudiči liki krokarji nad strehami hiš ter se ne upajo približati hišnim pragom.
Seveda se je Matvej doma smejal tem pri-povestim. Abraham, kojega časte tudi kristjani, ima ravno čas, da bi obiskoval hiše nekrščenih Židov! Sedaj pa je obžaloval Borka, ker celo Židi, ki se svoji veri ne izneverijo tako lahko, pozabljajo v Ameriki na svoje obrede . . . Mlada dva sta hitro pojedla in zopet izginila v sosedno sobo, le Bork je ostal sam. Matveju je postalo žalostno srce, ko je gledal samcvajočega, žalostnega Žida.
Mister Bork, kakor bi uganil Matvejeve misli, ostane od mize, stopi k Matveju ter se vse-de poleg njega.
„Kakor vidim, mister Bork," ga nagovori Matvej, „tvoji otroci praznika ne spoštujejo prav posebno."
Bork si zamišljeno gladi brado ter odvrne:
„Ah, veste, kaj vam hočem povedati? Amerika — to je dežela — to je dežela ... Ta preustroji ljudi kakor dobra strojarna."
„Kaj ne, tudi tukaj ne spoštujejo vaše vere prav posebno," reče Matvej.
„E, ne, to ni. Ko bi hoteli, bi vas popeljal v našo sinagogo . . . No, videli bi, kako lepo sinagogo imamo. In našega rabina spoštujejo tukaj ravnotako kakor druge duhovnike. Ko je bil nekoč povabljen k sodniji, je sedel poleg amerikanskega Škofa in govorila sta med seboj . . . ravnotako kakor dva bratranca . . ."
„In vzlic temu popuščate od svoje vere?" nadaljuje Loziščan. Ni prav verjel, da bi bil tukaj celo rabinec enakovreden drugemu duhovniku.
„To vam je težko razložiti. Vidite: Amerika je prebrisana dežela, ki se ne dotakne verskega vprašanja. Bog ne daj! a vzame človeka. In če postane človek drugačen, premeni tudi vero. Ne razumete me? Dobro, pa vam še drugače pojasnim. Moja hčerka je skončala šolo in ravno tedaj je začela hirati moja trgovina. Pa se mi je reklo: ,Pustite vašo hčerko v tovarno. Tedensko bo zaslužila deset dolarjev in ko se bo privadila delu, dobi tedensko dvajset dolarjev.' No, kaj pravite k temu? To je vendar štiriindvajset rubljev na teden — lep denar, kaj ne?"
„Jako dobro plačilo", pritrdi Matvej. „Toliko plačajo pri nas delavcu od Marijine priprošnje do Velike noči ... S prosto hrano."
„Torej je hodila v tovarno mistra Burkleva. In mister Burklev je rekel: ,Lepo to, Židinje ne delajo slabejše kakor druge. Prav lahko rabim Židinjo. Nikakor pa ne gre, da bi ostala pri meni
ob sobotah delavna miza pravna. To se ne izplača. Priti moraš torej tudi ob sobotah' . . ." „No?"
„No . . . rekel sem: rajši umrem, ali pa grem na cesto in prodajam vžigalice, toda svoji hčerki ne bom dovolil nikdar, da bi oskrunila sveti sabat. Lepo! A takrat je ravno prišel semkaj mister Mo-ses. Vi seveda ne veste, kdo je mister Moses. To je žid iz Louisvilla. Možgane ima kakor ogenj in jezik kakor kladivo. Vse Žide v Louisvillu je pretvoril in sedaj je potoval v južne države. Zbrali smo se v sinagogi, da slišimo tega Mosesa in on nam je rekel: ,Cul sem, da trpe mnogi od vas pomanjkanja In da raje umro, kakor bi oskrunili sabat!' Rekli smo: To je tudi resnica. Sabat je svet! Sabat je kralj, luč Izraela! On pa na to: ,Enaki ste človeku, ki gre na potovanje ter se vsede narobe na osla in se drži za rep. Vi gledate za tem, kar je zadaj, a ne na to, kar je spredaj in zato bote vsi popadali v jamo. Pa ko bi vsaj pravilno gledali nazaj, bi tudi še lahko uganili, kam morate iti. Zakaj, ko so bili otroci Izraelovi potolčeni od poganov, in to se je zgodilo za časa Makabej-cev, so poginili vaši očetje kakor ovce, ker niso hoteli poprijeti ob sabatu za meč. Pa kaj je reke! Gospod? Gospod je rekel: Ako pojde to tako dalje, pobito bo moje ljudstvo vsled sabata, kakor čreda in nikdo ne preostane več, da bi praznoval sabat . . . Raje naj primejo tudi ob sabatu za meč, da mi ostanejo moji ljudje. Sedaj pa pomislite: Ako se sme ob sabatu prijeti za meč, da se more ljudje, koliko bolj še se sme ob sabatu delati, da ljudje ne umro gladu?' Oh! Saj vam rečem: To je moder mož, Moses."
(Dalje.)
Skupina gfm. princa Leopolda Bavarskega. Ponovili smo letalske napade na progo Lja-hoviči—Luninjec.
Skupina generala von Linsingna.
Močni ruski napadi proti poziciji ob kanalu* jugozapadno Logišina so se zlomili s težkimi izgubami v našem zapornem ognju. Opetovani napori sovražnika proti črti ob Stiru pri Kolkih in zapadno od tam so ostali v splošnem brezuspešni. Pri Gruzjatinu je boj posebno silovit. Med progo Kovel—Luck in Turijo so zlomile naše čete na več mestih žilavi, pri Kisjelinu posebno trdovratni ruski odpor in so, boreč se, prodrle dalje. Južno Turije smo odbili sovraže napade. Rusi niso na-nadaljevali svojega pohoda v smeri na Gorohov.
Položaj pri armadi generala grofa Bothmerja je neizpremenien.
Dunaj, 21. junija.
V Bukovini, v vzhodnji Galiciji in v prostoru pri Radzivilovu nobenih posebnih dogodkov.
V Voliniji so pod poveljstvom generala von Linsingena stoječe nemške in avstr.-ogr. bojne sile navzlic najljutejšemu sovražnemu odporu zopet prido-
ile na prostoru. Pri Gruzjatinu so naše čete z|žilavo vztrajnostjo tudi četrti sunek ruskih mas popolnoma odbile, pri čemer je bilo pripeljanih 600 vjetnikov od raznih sovražnih divizij. V celem je bilo včeraj v Voliniji vjetih nad 1000 Rusov.
Dunaj, 22. junija.
Včeraj smo odbili pri Garahamuri ruske napade Sicer južno Dnjestra nobenih posebnih dogodkov.
Zapadno Višnjovčika nas je sovražnik znova z močnimi silami napadel. Njegove jurišajoče kolone so se razbile deloma v zapornem ognju artiljerije, deloma v boju z nemško in avstro-ogrsko pehoto- Imel je težke izgubo. Pri Burkanovu so zavrnile naše čete ruske ponočne napade.
V Voliniji se boreče zavezniške bojne sile so nadalje napredovale severno Gorohova, vzhodno črte Lokači—Kisjelin in pri Sokulu. Na teh bojiščih in pri Kolkih so se ponesrečili vsi ruski, z največjo trdovratnostjo ponovljeni protinapadi.
Nove ruske granate.
„Daily Telegraph" poroča iz Petrograda, da uporabljajo Rusi pri sedanji ofenzivi nove vrste granate, katerih učinek je velikanski. S temi granatami se je Rusom posrečilo razdejati sovražne okope in jarke.
Brusilova armada.
Nemški vojaški strokovnjak polkovnik Imma-nuael piše o ruski napadalni armadi: Vrhovni poveljnik cele fronte od Kolkov na Stiru do romunske meje je general Brusilov. Brusilov je že od japonske vojne sem na dobrem glasu; v Rusiji ga smatrajo za vojskovodjo, pri katerem se druži drznost s strategičnim talentom. Njemu so podrejeni general Serbatijev, kot poveljnik desnega krila z glavnim stanom v Rovnem, general Saha-rov v centru pri Tarnopolu, general Lešicki kot zapovednik levega krila v Bukovini. Ruske navedbe o števlu pri ofenzivi nastopajočih čet, ki so sicer nezanesljive, pravijo, da razpolaga Brusilov z 1", milijona mož in da ima neizčrne zaloge municije. Baje so Rusi čez zimo zgradili v Voliniji in v Besarabiji vse polno novih cest.
Nova ruska mornariška postaja.
Preko Kodanja poročajo, da so Rusi dogradili pristanišče Kildin ob Murmanski obali v zalivu Kola. Tam bo štacijonirano brodovje lahkih križark in torpednih rušilcev. Pristanišče ne zamrzne celo leto ter je zvezano z murmansko železnico in tako neposredno tudi s Petrogradom. Lord Kitchener si je nameraval na svojem zadnjem potovanju ogledati pristanišče in se od tam z železnico peljati v Petrograd.
Romunija in ruske operacije v Bukovini.
Iz Bukarešte poročajo: Da prepreči podobne incidente kakor je bil oni pri Marmornici, je sklenila romunska vlada, proglasiti 30 kilometrov široki pas ob Prutu za vojno ozemlje.
Zadnja evropejska bitka.
Francoski senator Beranger piše v „ Pariš Midi1': Ura dejanj na vseh bojižčih se bliža. Približujemo se kulminaciji vojne, zadnji evropejski bitki. Nikdar niso bile besede „zmagati ali umreti" geslo vlad, armad in narodov tako kakor sedaj. Arzenali naj podvojijo svoje delo. armade naj na-pnejo svoje sile do skrajnosti. Zaupajmo v voditelje entente.
Naša ofenziva na Italijanskem.
Odbiti italijanski napadi.
Dunaj, 17. junija.
Ob soški fronti se je pričelo snoči zopet vahno streljanje sovražne artiljerije med morjt
in hribom Griže brdo. Napad Italijanov od delav- i nic „Adria" sem proti našim pozicijam pri Bagni je bil odbit. Na grebenu vzhodno Tržiča je prišlo do bojev z metalci min in ročnimi granatami.
Ob severnem odseku soške fronte se je ponesrečil sovražni napad na Mrzli vrh.
Takisto so ostali brezuspešni trajni napori Italijanov proti našim pozicijam v Dolomitih. Tam ' so se včeraj razbili napadi pri Ruffredu in pred Croda deli' Ancona.
Enaka usoda je zadela močne sovražnikove sunke iz prostora pri Primolanu proti našim pozicijam pri Grenzecku in proti Monte Meletta.
Tudi na naši fronti, jugo-zapadno Asiaga, je i bil odbit napad močnih italijanskih sil. V tem |/ro» štoru smo dobili v roke 13 italijanskih častnikov, 354 mož in 5 strojnih pušk.
Dunaj, 18. junija.
Na soški fronti so Italijani zopet pripravljali, da navalijo na več točkah tako na južni del hriba Sv. Mihaela in na naše višinske pozicije severno tolminskega mostišča. Vsled ognja naših topov pa se nobeden napad ni razvil.
V Dolomitih je sovražno delovanje v sploš-| nem popustilo, le Monte Cadini se je nahajal od j časa do časa pod silno ljutim topovskim ognjem, ! kateremu je sledilo več slabotnih kmalu zavrnjenih
napadov.
Iz prostora pri Primolanu in proti naši fronti jugozapadno Asiaga sc Italijani svoje sunke ponovili. Bili so povsodi odbiti.
Nov uspeh naših čet.
Dunaj, 19. junija.
Sinoči se je ponovil jako živahni ogenj Italijanov proti našim pozicijam med morjem in hri-j bom Griže brdo. Sovražnikov poskus prodirati pri i Selcah je bil takoj preprečen. V severnem odseku Doberdobske visoke planote je prišlo do živahnih bojev z metali min in ročnimi granatami.
V Dolomitih se je ponesrečil sovražni ponočni napad pri Rufreddu.
Na fronti med Brento in Asticom so odbile naše čete zopet številne italijanske sunke, med njimi močen napad severno Monte Meletta. Južno Busibolla smo osvojili prihodnji gorski hrbet. Trije sovražni protisunki so se ponesrečili. V teh bojih smo vjeii 700 Italijanov, med njimi 70 častnikov, ter vplenili 7 strojnih pušk in eno metalo za mine.
Paollo Boselli.
Paolo Boselli, novi italijanski ministrski predsednik, šteje 79 let. Rojen je leta 1838., dne 18. junija v Savoni. Svojo parlamentarično karijero je pričel leta 1870., v zbornici se je pridružil desničarskemu centrumu. Leta 1888. je bil naučni minister; pobrigal se je v prvi vrsti za reformo višjih italijanskih šol. Leta 1891. je odstopil zaeno s Crispijem, v novem Crispijevem kabinetu je prevzel portfelj poljedelskega ministrstva. Leta 1894. je došlo radi financijelne reforme do krize v Crispijevem kabinetu, kabinet se je rekonstruiral in na mesto Sonninovo je bil imenovan Boselli za > finančnega ministra. V svoji zunanji politiki je pri-j čela Italija v onem času s kolonizacijo v Afriki, j Boselli je malo pred Crispijevo demisijo predložil ! proračun, v katerem je zahteval 120 milijonov lir več nego v prejšnjem. Ker so napadli Pellouxa radi politike kabineta, je rekonstruiral kabinet in Boselli je postal zakladni minister. Brigal se je mnogo za zboljšanje državnih financ. Ko je odstopil Pelloux, je vstopil Boselli v Sonninov kabinet kot naučni minister ter ostal do leta 1906. Od takrat dalje se je odtegnil političnemu življenju. ! Pravijo, da je dober parlamentarec, ali nima spo-I sobnosti političnega voditelja. On je človek, ki neizmerno sovraži Avstro-Ogrsko. 2e v maju 1915 po prvi demisiji Salandrovega kabineta, se je smatralo njega za naslednika, ali on je odklonil sestavo kabineta in izjavil kralju Viktorju Emanu-elu, ki se je prvotno upiral vojni, da smatra on z vojno z monarhijo za neobhodno potrebno.
Boji na Francoskem.
Odbiti francoski napadi.
Berolin, 17. junija.
Na raznih pozicijah naše fronte, med belgijsko francosko mejo in Sommo, traja živahno de-I lovanje artiljerije in patrulj. Na levo od Mase so i se vršili ponoči infanterijski boji za eksponirane kose jarkov na južnem pobočju Mort Homma. Na desno od reke se je ponesrečil z večurnim pripravljalnim ognjem uveden močan francoski napad pred nemškimi pozicijami v gozdu Thiaumont. Ponoči smo zopet očistili neki majhen  jarek, ki ga je bil nasprotnik zavzel. Letalski napad na vojaške naprave v Bar le Ducu se je obnovil. V ognju naših obrambnih topov je padel neki francoski dvokrovnik zapadno od Lassignvja na tla in se razbil. V okolici Besansje-Lagrande, južno od Chateau Salins, je zbil poročnik Hohendorf svoje : peto sovražno letalo. Letalce enega smo spravili ži-   mrtve. Dne 16. junija ob 6. uri zvečer smo opa-Jtn I zovali, kako so goreli ostanki nekega v zračnem
boju severo-vzhodno Hessenskega gozda padlega francoskega letala.
Berolin, 18. junija.
Napad francoskih patrulj pri Beaulne, severno Aisne, je bil z lahkoto odbit. V ozemlju Mase je bilo streljanje artiljerije znatno močno ter je postalo v raznih jutranjih urah deloma posebno ljuto.
V Vogezih smo prizadejali severo-vzhodno od Celles z razstrelitvijo sovražniku znatne izgube ter smo zapadno Sennheima odbili manjši sovražni oddelek, ki je bil mogel prehodno vdreti v naše jarke.
Delovanje letalcev je bilo na obeh straneh živahno. Naše flotilje so izdatno bombardirale vo-jaškovažne cilje v Bergues (v francoski Flandriji), v Bar le Duc ter v prostoru Dombasle—Einville— Luneville—Blainville.
Berolin, 19. junija.
Južno belgijsko-francoske meje do Somme živahno bojevanje. Francoski napad z ročnimi granatami pri Chavonne vzhodno Vailly je bil odbit. Nemška razstrelijev na višini La Fille morte (v Argonah) je imela dober uspeh.
V ozemlju Mase so strelski boji še le proti j večeru občutno oživeli. Ponoči so dosegli na Mort ! Homme in zapadno od tam, ter v odseku fronte
od gozda Thiaumontu do utrdbe Vaux veliko lju-| tost. Kakor se naknadno poroča, je bil v noči na ' 18. junij v gozdu pri Thiaumontu odbit sovražni sunek. Nadaljne napadalne poskuse smo včeraj z ognjem preprečili. V bojih zadnjih dveh dni je bilo tukaj vjetih okrog 100 Francozov. Opetovana sovražnikova napadalna podjetja v gozdu Fumin so bila vsakokrat v boju z ročnimi granatami gladko odbita.
Po en angleški dvokrovnik je pri Lensu in severno od Arrasa po zračnem boju padel na tla, 2 letalca sta mrtva. Eno letalo smo zapadno od Argonov zbili. Neka nemška letalska flotilja je napadla kolodvorske in vojaške naprave v Bana ratu in Raon 1' Etape.
Boji patrulj.
Berolin, 20. junija.
Položaj, je v splošnem neizpremenjen. ' Podvzetja nemških patrulj pri Beioraignes in Nider Aspachu so bila uspešna.
Naši letalci so obložili izdatno z bombami vojaške naprave v Bergenu pri Unkirchenu in Souillvju, jugozapadno Verduna.
Generaloberst Moltke f.
Berolin, 18. junija. Generaloberst von Moltke, \ šef nadomestnega generalnega štaba armade, je ; danes ob 1. uri 30 minut popoldne povodom v i državnozborskem poslopju se vršeče žalobne slovesnosti za feldmaršala von der Goltz pašo, pod-\ legel srčni kapi.
Smrt generalobersta von Moltkeja je nasto-! pila vsled srčne kapi, neposredno po njegovem i govoru o generalfeldmaršalu baronu von der Goltz ! paši. Slovesnost, ki se je bližala že svojemu koncu, je bila takoj prekinjena. Truplo so prepeljali v poslopje generalnega štaba, kjer bo razpostavljeno.
Nadporočnik Immelmnan padel.
Lipsko, 20. junija. „Leipziger Neueste Nach-richten" so izvedele iz zanesljivega vira, da je I nadporočnik Immelmann pred par dnevi padel s s svojim aeroplanom na tla in umrl.
LIoyd George vojni minister.
„Morning Postu javlja, da je Lloyd George prevzel ponuđeno mu mesto vojnega ministra, t Samo še vprašanje je rešiti, kako naj bo z muni-cijskim ministrstvom, ki je bilo doslej v rokah Lloyd Georgeja; najbrž bo tesneje združeno z vojnim ministrstvom.
Na Balkanu.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 18. junija. Agence Tel. Bulg. Generalni štab poroča dne 17. junija: V Vardarski dolini artiljerijski dvoboj manjše ljutosti in boji med patruljami. Na ostali južni fronti mir. Nekaj časa sem uničujejo Francozi in Angleži letino z zaži-galnimi bombami. Včeraj so vrgli 4 sovražni aero-i plani v okolici vasi Zimeli in Tarašmanli ob izlivu ! Meste več bomb posebne konstrukcije, da bi za-| žgali polja. Povzročili so požare, ki so bili takoj I ugašeni. Snoči je vrgel sovražni aeroplan pet bomb I na mesto Bitolj; dve civilni osebi sta bili lahko ranjeni. Materijalna škoda je neznatna. Drugi sovražni aeroplani so metali brez uspeha bombe na Valandovo, Gjevgjeli  in  Dojran. Naša  letala so bombardirala sovražna taborišča pri Karazinancih, Somolkalinovem in Mihaelovem ter taborišča okoli vežbališča pri Kukušu. Vsi naši letalci so se vrnili nepoškodovani.
Blokada Grške še poostrena.
Milan, 18. junija. „Corriere della sera" javlja 1 iz Aten: Blokada Grške se poostri. Tudi ladij, ki
vozijo rž, ne puste francoske ladje pasirati. Položaj postaja čedalje hujši.
Milan, 18. junija. „Corriere della sera" javlja iz Aten, da ne zapusti noben parnik več Pireja, ker je grška parobrodna družba pri francoskem in angleškem poslaništvu dobila na svoje ugovore J odgovor, da je vprašanje o zaplembi odhajajočih parnikov odvisno od poveljnikov četverozveznega brodovja. V Italijo namenjeno pošto odpelje v kratkem grška torpedovka.
Grška kriza na vrhuncu.
Petrograd, 21. junija. Petrogradska brzojavna agentura poroča: Zastopniki četvorozveze bodo dne 22. junija izročili grški vladi ultimatum, v katerem zahtevajo sledeče: demobilizacijo, sestavo kabineta, ki jamči za dobrohotno nevtralnost in je pripravljen, se vdati željam zakonito izvoljene zbornice, nadomeščenje pod tujim vplivom stoječih policijskih -uradnikov z uradniki, ki bodo imenovani v sporazumu z entento.
Lugano, 22. junija. Agenzia Stephani javlja iz Aten 21. junija.: Kakor poroča Agence d' Athe-nes, so izročili poslaniki entente grški vladi kolektivno noto, ki zahteva splošno demobilizacijo, takojšen razpust zbornice, nove volitve in odstranitev nekaterih višjih uradnikov. Nota te zahteve obširno utemeljuje.
Lugano, 22. junija. Cetverozveza zahteva od Grške, da razpusti sedanjo zbornico in skliče brez novih volitev v juniju 1915 izvoljeno, pozneje raz-puščeno zbornico, ki ima venizelistično večino ter da se odstavi načelnik generalnega štaba Dus-manis.
London, 21. junija. „DaiIy News" poročajo iz Aten: Ministrski predsednik Skuludis in njegov kabinet sta demisijonirala. Na merodajnem mestu ta vest še ni potrjena.
Grška se je vdala pritisku entente.
Pariz, 22. junija. Agence Havas javlja iz Aten: Zaimis je obiskal francosko poslaništvo, kjer so bili zbrani poslaniki ententnih držav h konferenci, ter izjavil v imenu kralja, da Grška akceptira vse zahteve entente.
Solun, 22. junija. Brodovje aliiranih ladjevij je dobil povelje, da križari pred Pirejem. To demonstracijo bo, ako treba, podpiral detašement, ki se bo izkrcal in katerega intervencija bo odvisna od dogodkov.
Nove ruske ponudbe Romuniji.
Iz Bukarešte poročajo: Sem je prispel ruski veliki knez Mihajlo, kralj Ferdinand ga je sprejel v posebni avdijenci. Ruski veliki knez je pooblaščen definitivno razrešiti vsa rusko-romunska vprašanja. Nekateri romunski listi sodijo, da bi pomenilo casus belli, ako bi Romunija odbila ruske predloge. Rusija ima baje koncentrirane ob bes-arabski meji silne čete ter Romunijo uprav terorizira. Ruske meje proti Romuniji so že od preteklega torka zaprte. Ententni krogi razširjajo v Bukarešti vest, da se bo skoraj pričela ofenziva tudi na Balkanu.
V Orijentu.
Rusko poročilo iz Male Azije.
16. junija. Kavkaska fronta. V odseku ob obrežju so nas Turki opetovano napadli, bili pa so z našim ognjem odbiti. Dne 14. junija so napadli Turki iz smeri Bagdad ter so zasedli mesto Sarpol (41 km vzhodno Kazr-Sirina). Naše čete pa so jih vrgle zopet ven in prisilile, da so se umaknili na svoja izhodišča.
Angleži v Perziji.
Petrograjska brzojavna agentura poroča: Brzojavka iz Teherana naznanja, da je od indijske vlade poslani ekspedicijski kor dosegel Korno in zasedel vse važne točke v provinci, da bi ohranil red na celem ozemlju do Perzijskega zaliva in zabranil sovražniku, prodreti v Beludžistan in v Afganistan ter nahujskati mohamedansko prebivalstvo proti Angleški. Aliiranci imajo zJaj trdno v rokah ves jugo-vzhodni del Perzije.
Rova napetost med Mehiko in Zedinjenimi državami.
Odnošaji med Mehiko in Zedinjenimi državami so se zoper poostrili. Poroča se, da so čete ameriškega generala Pearshinga (15.000 mož) obkoljene od 30.000 Mehikancev in da je Carranza odločen, preiti k napadu, ako- bi Amerikanci poskušali prodirati naprej. V VVashingtonu vlada razburjenje. VVilson je ponoči konferiral z vojnim ministrom. General Fustan, poveljnik ameriških čet v Mehiki, poroča, da mu je general Trevinon naznanil, da bo napadel Amerikance, čim se pomaknejo proti jugo-zapadu ali proti vzhodu. Z ozirom na ta položaj se zdi, da je vojna med Mehiko in Zedinjnimi državami neizogibna. Predsednik VVilson je odredil mobilizacijo milice vseh ameriških držav proti Mehiki. Mornariško ministrstvo je odposlalo v varstvo Amerikancev nadaljnje vojne ladje na obe mehikanski obali.
Priprave proti Mehiki.
Geneva, 20. junija. Pariški listi javljajo iz New Yorka: Proti Mehiki je poklicanih 110.000 mož. O ameriški ekspediciji, ki je šla v Mehiko, ni že nekaj dni nikakih vesti.
Položaj v Mehiki.
Iz New Yorka poročajo: V Mehiki vlada popolna anarhija. Carranza je nesposoben, vzdržati red. Amerikanci beže. Po sodbi ameriških oficirjev bi bilo treba za korenito pacifikactjo dežele pol milijona mož in treh let.
Rojaki!
Dne 24. junija je petdeseta obletnica slavne bitke pri Kustoci.
Dne 24. junija 1866 je bil zasedni Lah od cesarskih čet, stoječih pod vrhovnim poveljstvom feldmaršala nadvojvode Albrechta, pri Kustoci odločilno tepen. Ta dan je bil zajedno častni dan za našo ljubljeno kranjsko deželo, koje junaški sinovi so bistveno pripomogli k veliki zmagi.
Danes smo zopet v vojski z istim sovražnikom in zmagonosno plapolajo naše zastave v laški deželi, katera to pot pač ne bo ušla svoji hudodelsko izzvani usodi.
Čustvovanje cele dežele zahteva, da se pomenljivi spominski dan Kustoce slovesno obhaja.
Naj ta dan vihrajo zastave v celi deželi -v čast starim junakom Kustoce in kot domovinski pozdrav našim današnjim junakom, ki so na tem, da pripravijo zavratnemu sovražniku novo Kusto-co, grozno a vrlo zasluženo kazen za brezizgledno izdajstvo, katero so pregrešili verolomni laški kralj in njegovi brezsramni svetovalci v najtežji uri proti zavezniku, ki je pripomogel njihovi deželi v tridesetletni brezizgledni nesebični zvestobi do nečuvenega slabo zasluženega procvita.
Rojaki! Vabim Vas, da 24. in 25. junija po celi deželi razobesite zastave: na prvem mestu ponosno cesarsko zastavo, znamenje zvestobe do cesarja in države, znak moči, pravice in zmage, poleg nje pa deželne barve kot znak ljubezni do domače grude.
Župani vseh občin v deželi se poživljajo, da potrebno ukrenejo v tem smislu.
Ljubljana, dne 8. junija 1916.
»   Dr. Ivan Šusteršič,
deželni glavar v kranjski vojvodini.
DNEVNE VESTI.
Petdeseta obletnica bitke pri Kustoci. Danes pred petdesetimi leti je naša armada pod poveljstvom maršala nadvojvode Albrechta odločno porazila vojsko laškega kralja Viktorja Emanuela I. K tej sijajni zmagi so tudi slovenski vojaki — kakor že 25. julija 1848 pod očetom Radeckim pri isti Kustoci — iznova izdatno pripomogli s svojim neomajnim junaštvom. Naši veličastni zmagi pri Kustoci dne 24. junija in pri Visu dne 20. julija 1866 nad laško vojsko in laškim vojnim brodovjem sta hkratu tudi častna dneva slovenskega naroda in njegovih junaških sinov. V spomin na slavni dan našega orožja, pri Kustoci naj danes in jutri vihrajo na vseh hišah cesarske in narodne zastave.
Odlikovanje članov prost, gasilnega in reševalnega društva v Kranju. Njegova cesarska visokost prejasni gospod nadvojvoda Franc Sal-vator blagovolila je v imenu Njegovega Veličanstva podariti članom prevaževalne čete za zasluge pri prevažanju ranjencev in bolnikov naslednja odlikovanja „Rdečega križa": a) častni znak II. razreda z vojno dekoracijo: dr. Edvardu Šavnik, c. kr. višjemu okrajnemu zdravniku; b) srebrno svetinjo z vojno dekoracijo: L) Jankotu S a j o-vic; 2.) Juriju D ep o I i; 3.) Francu S pen ko; 4.) Antonu Bi d ovc: 5.) Kristjanu Premru; 6.) Mihaelu L u ž a r; 7. Viktorju O m e r s a ; 8.) Jankotu Bi d ovc; c) bronasto svetinjo z vojno dekoracijo: 1.) Francu Ažman; 2.) Ivanu Rakove; 3.) Lenartu Anderle; 4.) Martinu For-t u n a.
Seja kranjskega občinskega odbora z dne
17. junija. 1. Naznanila županstva. Glasom dopisa Mestne hranilnice v Kranju je bil za predsednika upravnega odbora imenovanega zavoda izvoljen trgovec in posestnik g. Josip Majdič, za podpredsednika pa župan g. Ferdinand Pola k. — Akcija „Lovor za naše junake" na Dunaju naznanja, da se bo na željo občine na traku ko-vinastega venca napravil slovenski napis: Mestna občina Kranj svojim padlim junakom. 2. Poročilo finančnega odseka. Na predlog poročevalca obč. odbornika F. Šavnika odobri občinski odbor po upravnem odboru Mestne hranilnice dovoljene podpore, vzame na znanje računski zaključek „Javnega vodovoda za Kranj in okolico", ki izkazuje primankljaja K 5332'67, in dovoli v svrho pokritja tega primankljaja na mestno občino odpadajoči 551j2°!0 prispevek v znesku K 2959'63. — 3. Poročilo odseka za seka-nje lesa v Smarjetni gori. Na predlog poročevalca obč. svetovalca C. Pirca sprejme zastop ponudbo Franca Dolenca v Stari Loki, kateremu se proda zaznamovani les rta podlagi določenih pogojev za ceno K 30-50 za kubični meter. Na to župan zaključi sejo.
Za dijaško kuhinjo v Kranju je daroval gosp. tovarnar Ivan Rakove 10 Kv spomin na laškem bojiščn padlega junaka, rez. poročnika in kand. inž. Bogdana Savni ka.
Nova naredba. Izšla je cesarska naredba z dne 16. junija o odložitvi in prekinjenju zapornih kazni. Z njo se razširjajo predpisi cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1914. na kazni, glaseče se na šest mesecev, a ne nad dve leti. Ta naredba stopi v veljavo četrti dan po razglasu.
Uvedba nakaznic za kavo. Izšla je ministrska naredba, ki proglaša zaporo nad vsemi zalogami kave. Na Dunaju se ustanovi posebna centrala za kavo. ki bo skrbela, da se bo prebivalstvo moglo enakomerno preskrbovati s prežgano kavo po 8 K za kilogram. Uvedejo se posebne nakaznice za kavo.
Koliko živine je bilo zaklane? Izračunalo se je, da so v sedanji vojni za vojaštvo zaklali nad štiri milijone govedi. Živinorejci in vsake vrste prekupci so pri tem zaslužili nad 200 milijonov kron.
Vlak je povozil v Domžalah neko Marijo Komotar. Bila je takoj mrtva.
Požar na Bledu. V drvarnici hiše št. 122 na Bledu je nastal požar, ki je uničil les in sosedno klet. Škode je 8000 kron.
Pod voz je prišel triinpolletni Anton. Knafeljc iz Koritnic pri Ilirski Bistrici. Otrok je tekel za svojim bratom, ki je šel v šolo in pri tem se je ponesrečil. Deček je vsled poškodb takoj umrl. Odstranil se je bil od svoje matere neopaženo.
Umrl je v vjetništvu na Ruskem, v Branjskem rudniku, občeznani posestnik in gostilničar na Jesenicah na Gorenjskem gospod Josip Hrovat, dne 14. maja t. 1. Preživel je 17 mesecev v vjetništvu ter podlegel bolezni, daleč od svojih liubih otrok in ljubeče soproge. Bil je blaga duša, prijazen in splošno spoštovan.
Pobiranje kovin. Ze v septembru lanskega leta je bila izdana naredba glede oddaje kovin za vojne namene, izvršitev te naredbe pa je bila odgođena. Zdaj je pa ministrstvo ukazalo, naj deželne vlade odrede oddajo kovin. Oddati bo vsakovrstne posode in priprave iz bakra, iz nikla, iz medi ter cina. Vlada bo razglasila dan, kdaj je
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice s
T3
ca
-c
ca
N
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brei odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
6 52—22
O p
© o o
73
n>
N
rt -i <
2.
N
ca
se
ET
o.
vse te stvari oddati in kraj, kamor jih je prinesti. Vse te stvari bo prevzemala posebna komisija, ki jih bo cenila in dala lastniku potrdilo, na katero potrdilo bo potem vojaška oblast izplačala nakazano odškodnino.
Razglas. Ker se je število koz v zadnjih letih znatno znižalo, je potreba to žival v bodoče ohraniti. V ta namen izdala je c. kr. deželna vlada na podlagi min. naredbe z dne 9. maja 1916 drž. zak. št. 134 naredbo z dne 10. junija 1916 št. 16215, po kateri je strogo prepovedano klanje koz in kožic ženskega spola. Ta prepoved velja le za koze, ki dajejo mleko in koze za rejo, ter kozice ženskega spola, ter se razteza na celi okoliš c. kr. okrajnega glavarstva Kranj izvzemši sodni okraj Škofjaloka. Izvzeto od te prepovedi je le klanje v sili. Prestopki te odredbe se bodo v smislu obstoječih predpisov najstrožje kaznovali.
Umetni led. Ker je množina živil znatno utesnjena treba je skrbeti za to, da se živila, kakor mleko, mast, ter meso, ki se v sedanjem letnem času kaj lahko pokvarijo, po možnosti tako konservirajo, da jih je mogoče delj časa ohraniti, ne da bi se pokvarile. Da se pa to doseže, treba je ledu. Ker pa se je vsled letošnje mile zime dobilo le prav malo naravnega ledu, potreba ledu pa je vedno večja, osnovala se je na Dunaju posebna komisija, ki je prevzela preskrbovanje z umetnim ledom. Naročila na umetni led pošiljati je neposredno na naslov: „Kommission fiir die Versorgung mit Kunsteis* in VVien (20. Bezirk, Pašettistrasse No. 76), pri kateri je tudi dobiti vsa potrebna pojasnila.
Nabiranje gob. Težkoče, ki so nastale vsled vojnega stanja pri preskrbi prebivalstva z živili zahtevajo, da se ne pusti nobenega sredstva neuporabljenega, ki bi bilo sposobno v tej smeri kaj koristiti. Taka sredstva so posebno užitne gobe, ki rastejo v velikih množinah po gozdih in ki so vsled mnogih svojih redilnih snovij in jednostavnosti njih pripravljanja za okusna jedila prav posebno prikladna prehrano posebno revnejših slojev olajšati. Ker je pa nabiranje gob po gozdih vezano na dovoljenje
gozdnih posestnikov, je nabavljanje [in poraba tega gozdnega sadu v večji meri mogoča le, ako gozdni posestniki pridejo s svojo naklonjenostjo prebivalstvu nasproti ter dovoljenja za nabiranje gob ne le brez tehtnega vzroka ne zabranijo, ampak celo v izdatnejši meri — seveda brezplačno — posebno revnej-šim slojem izdajajo. Prvi klic velja za to posestnikom gozdov. Gozdni posestniki ! Dana Vam je prilika pokazati svoje človekoljubje, svojo pripravljenost, pomagati v teh težkih časih svojemu bljižnemu in to z dejanji, ki Vas ne stanejo ne truda, ne kakega prikrajška. Zemlja Vam je dala ta gozdni sad, naklonite ga pomanjkanje trpečemu bližnjemu! Izdajajte v izdatni meri dovoljenja za nabiranje gob po svojih gozdih in pokažite svojo požrtvovalnost, katere je v teh izvanrednih razmerah v splošnem interesu tako želeti. Seveda gre pri tej priliki opomin 4udi nabiralcem gob. Ogibajte se vsemu, kar bi lahko dalo povod, da bi Vam gozdni posestniki pravico za nabiranje gob odtegnili ali Vam je sploh ne dali. Držite se strogo danih Vam navodil, posebno ne prestopajte mej odkazanih Vam gozdnih delov! Za izkazano naklonjenost izkažite hvaležnost!
Izprijena^ mladina. Dne 30. januarja je bil 15Ietni Peter Štibelj. pastir iz Naklega, pri dopoldanski službi božji v Kranju. Med cerkvenim opravilom je fantom nagajal, vsled česar je prišlo po končani maši pred cerkvijo do prepira. Med fanti se je nahajal tudi 11 let stari čevljariev sin Fran-* ce Jamnik, ki je Stibeljna pozval, naj pusti otroke v miru. Za odgovor ga je ta sunil z nogo, hkratu mu pa zagrozil, da bode njemu in drugim že pokazal, če pridejo v drevored. Tam se je prepir nadaljeval, nakar sta se štibelj in Jamnik jela obdelavah' s palicami. Ko je pa Stibelj segel po kamenju, je Jamnik zbežal, obdolženec pa s kamnom v roki za njim z besedami: „Hudič, če te ubijem!" In res, v trenotku, ko se je Jamnik ozrl nazaj, priletel mu je kamen z veliko silo v desno oko. Poškodba je težka in oko je trajno pokvarjeno. Štibelj ne taji svojega dejanja; za kazen se mu je priznalo eno leto težke ječe.
P 60/16 6
Razglas.
Na predlog g. dr. Franceta Šemrov v Kranju kot kuratorja Karola VVindischerja iz Kranja se naznanja, da se nameravajo prostovoljnim potom prodati zemljišča Karola Windischer in sicer:
1. pristava p. št. 292 v drevoredu v Kranju, cenjena 12.000 K.
2. njive oz. gozd na Kranjskem polju p. št. 574, 767, 861 in 903 cenjene blizu 5000 K.
3. posestvo na Kucni vi. št. 42 d. o. Sv. Jošt ali skupno ali posamezno, cenjeno nekaj nad 30.000 K.
4. gozd v Zg. Besniči p. št. 286 cenjen 338 K.
5. travnik oziroma gozd vi. št. 276 d., o. Stražišče cenjeno 2500 K.
Reflektantje se obveščajo s tem pristav-kom, naj stavijo svoje najvišje ponudbe pismeno naslovljene na g. kuratorja dr. Franceta Šemrova v Kranju do
15. julija 1916.
C. kr. okrajna sodnija v Kranju,
odd. 11., dne 6. junija 1916.
Razšlriolte naš list.
99
KINO IDEAL" V LJUBLJANI.
OS
e« o.
s O
-2-O
- O o j:
c c
■0,0
OO
Petek, dne 23. junija: Posebni večer:
BRHT IH SESTM LORRIS.
Kino-drama iz aristovskega življenja v 3 dej. z Vando Treumann in Viggo Larsenom v glavnih vlogah.   Za mladino neprimerno!
Monstre-spored za 3 dneve:
soboio, dne 24., nedejjo, dne 25., pondeljek 26. junija:
Sascha Messtrov teden 84 a.
Zelo zanimive aktualnosti z vseh vojnih pozorišč.
fll
Izborna veseloigra v 2 dejanjih z Ernest Matravem v gl. vlogi.
VI. Henny Porten umetniški film:
Margareta Volkmann
Pretresljiva drama v 3 dejanjih s priljubljeno umetnico
HENNY PORTEN v glavni vlogi.
Za mladino neprimerno I Za mladino neprimerno i
I I  Zadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu  I I
II
II
II II
Najboljša kosa~šeiianioštTl
II II
Je
oo
erer 3 o.
3*3
3 3=
N - -
© o*
o* -
—?>
O—£
o
=
o
jraiska kosa'
■katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor M je že kosil ali poskusil srebmo-jekleno »Gorenjsko koso«', jo bode ■■• vsakemu najtopleje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero
Hse jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z »Gorenjsko koso",      j j naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v
H Prvi gorenjski razpošiljalni jj
IVAN SAVNIK, KRANJ. i.
n
n n n n
„GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva
tudi za  ženske,  ker je lahka kot pero.     17 24—10
60 65        70 75 80 cm
6        ti1/,        7        7'/8 8 pesti
2 60, 2 70, 280, 2 90, 3 — K
Da je »GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh ■■      avstro-ogrskili deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem. ^„
II II II
^. Naistareia trgovina
Ferd. Sajovic
v Kranju
4*
2 52-25
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča
svoio bogato zalogo
sukna, terenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih> posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnoga blaga. Volneni robci,  pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, Irebušnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjaj jc nikar!
Dober tek
imaš vsak dan, ako vživaš
Želodčni liker „FLORIAN" je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna =====  zdravia! =====
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
I
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.