XIV. glavna skupščina ,,Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 14. in 15. avgusta v Trstu. (Dalje.) Glavno zborovanje. Dne 15. avgusta dopoldne, od 9. do 1. ure se je vršilo v dvorani hotela nEuropa" glavno zborovanje MZaveze". Udežilo se ga je nad 400 učiteljic in učiteljev. Prostoma dvorana je bila natlačeno polna. Zborovanje je otvoril predsednik rZaveze" gosp. Luka Jelenc, ki je prisotne tako-le nagovoril: Slavni zbor! Iz vseh pokrajin lepe slovenske zemlje in kršne Istre, od bistre Save, šumeče Drave in tihe Soče, izpod vznožja ponositega Triglava in drevne Učke ste se zbrali danes dragi tovariši in mile tovarisice na obali sinje Adrije k XIV glavni skupščini Zaveze avstr. jugoslovanskih u.iteljskih društev. Izredni slučaji dalekosežne važnosti morajo biti, da zapusti ljudski učitelj-uČiteljica svoj tibi dom in gre na dolgo pot, ne strašeč se truda in stroškov. Taki izredni slučaji so vsakoletne glavne skupščine naše Zaveze, v katerih se posvetujemo o svojih težnjab, pravicah in dolžnostih. Da, te skupšfiine so naš parlament! Sicer se je surovo pošalil v svojem glasilu naš nekdanji iskren prijatelj in vnet zagovornik a sedaj krut sovražnik svobodomiselnega učiteljstva, da se nam parlament šele zida v Ljubljani v Sodnjiskih ulicah, a jaz vendar trdirn, da je glavna skivpščina Zaveze res naš parlament, odkoder naj čujejo naše želje, zahteve, izjave in proteste naši prijatelji in sovražniki, pa tudi šolska oblastva. Ljudsko učiteljstvo ima težke dolžnosti, zato pa sme tirjati z neizprosno doslednostjo v zakonu zajamčene pravice. Svoje dolžnosti mora izvševati z neumorno marljivostjo, vestnostjo in natančnostjo. Vse njegovo delovanje v šoli in zunaj šole mora biti posvečeno napredku ljudskega šolstva. Vsikdar mora imeti pred očmi, da je od njegovega delovanja odvisna boljša pribodnost izrečene mu mladine v skupnosti celega naroda. Tako težavno delo pa more uspešno izvrševati samo inteligentno učiteljstvo. Inteligentnega učiteljstva potrebuje posebno slovenski in istrsko hrvatski narod, ki naj mu dovede ljudsko šolstvo do one stopinje popolnosti, na kateri je že pri naprednih narodih. Inteligentno u.iteljstvo nepreduje z duhom časa in neutrudljivo skrbi za svojo nadaljno izobrazbo. Zato pa zabteve po višji izobrazbi ne bodo utihnile med nami, dokler se nam ne vresničijo. Inteligentno učiteljstvo z veseljem pozdravi vsako novo naredbo, ki ima namen povzdigniti ljudsko šolstvo. Še intenzivnejše se bo moglo posvetiti edino le svojemu zvanju, če bo dostojno plačano za svoj trud. Zato bomo vedno in vedno ob vsaki priliki povzdignili svoj glas za izboljšanje svojega gmotnega stanja, dokler ne ustrežejo našim zahtevam. Rekel sem, da ima ljudsko učiteljstvo težke dolžnosti in da zato srae zahtevati v zakonu zajamčene pravice. Za te se nam je zadnja leta bojevati toliko, da bi že v resnici lahko omagali, če bi ne imeli tolažilne zavesti, da se bojujemo za pravično stvar. Pogum in vstrajnost v tem trdem boju nam daje utemeljena bojazen in opravičen strah, da pade, 5e odložimo orožje, ljudsko šolstvo v nenasiteno žrelo tistih reakcionarnih strank, ki jim je geslo, da je šola prokletstvo za ljudstvo, pa naj se imenujejo te stranke katoliškonarodne, krščansko-socialne, ne izvzemši z njimi v bratskem objemu slonoče jugoslovanske socialne demokracije, ki je izgubila s svojim brezmiselnim postopanjem pri naprednem učiteljstvu vse simpatije. In da bi bilo saj dostojno orožje, ki ga rabi klerikalna stranka v boju proti učiteljstvu in šoli! Po njih inferiornem mišljenju smo jim mi napredni učitelji najpodlejši značaji, kar jih hodi pod milira nebom! Mi smo jim sebičneži, ki bi takoj prodali svoje prepričanje in spremenili svoje nazore, če bi se nam ponudil boljši košček kruba; še ve., mi bi po njih bujni fantaziji in dobičkaželjnosti postali takoj -najskrajnej.i" nemškutarji. Mi smo jim liberalne čenče, ki žlobodramo brezmiselnosti. Kar napi.emo, ne skužajo ovreČi s tehtnimi razlogi, ampak pridejo z najložjim in njim lastnim in zadnjim argumentom: To je neumnost, to je budalost in — Roma locuta, causa finita. Naš boj za svobodno šolo je tem težavnejši, ker so se nekateri naši tovariši v svoji globoki zaslepljenosti spozabili tako daleč, da so iz neumljivih nagibov stopili v vrste teh ljudi, da jih imajo za parado in jih stavijo ljudstvu v izgled. Mi pa poznamo te tovariše, se smejemo in jih pomilujemo. Nekateri teh tovarišev se sramujejo, da so presedlali, pa zavračajo krivdo na nas, čes da smo mi napredni učitelji izpremenili svoje nazore in načela, ki smo jih negovali in zagovarjali še pred tremi in pol letom. Kdor tako govori in piše, je prespal štiri leta. Oni ni modril s paznim o.esom razmer in dogodkov pred, med in po nastopu sedanjega vladike na Kranjskem, ki je zatrdil s knežjo besedo Zavezini deputaciji, poklonivši se mu ob nastopu: nPrepričani bodite. da bom delal z vso svojo avtoriteto na to, da bo zavladala sloga med duhovščino in u.iteljstvom." Vesel teh besedi v onih za učiteljstvo na Kranjskem tako viharnih časih. sem klical ob desetletnici naše Zaveze ob pozdravu navzočemu knežoškofu: nDelo našega ljnbega vladike pa naj blagoslovi Bog!" če se naše nade in one obete niso vresničile, nismo krivi mi, vzrok naj se išče drugod. Ker so potegnili pozneje vojke, tam napeli smo jih tudi mi, a načel in nazorov nismo spremenili nikdar. Temu dejstvu mora pritrditi tudi g. Kosi, če ni prespal štirih dolgih let. V vsem trdem boju za svobodno Solo in svobodno učiteljstvo pa ne smemo obupati nad boljšo bodočnostjo. Trdno sem prepričan, da bo oni zveži veter napredka, ki brije dandanes po nekaterih naprednih evropskih deželah, pregnal gosto meglo reakcije tudi iznad onih dežel, ki so še zavite vanjo. Tudi tem posije prej ali slej luč napredka, toda le tedaj, če nas Bog usliši v prošnji našega dr. Tavčarja na spremenjenem stališču: -Bog varuj slovenske pokrajine kuge, lakote in drugih nadlog, pred vsem pa jih varuj pred vplivom klerikalne stranke na ljudsko šolstvo in učiteljstvo!" Ne le Vam navzočim milim tovarišem in tovarišicam, tudi nenavzo.iin, ki so pa z nami istega duha in enega srca, moj bratski pozdrav! (Živio!) (Dalje.)