159. številka. Ljubljana, nedeljo 14. julija. XI. leto, 1878, SLOVENSKI NAROD. Ichaja vsak d» >, isvsemši ponedeljke dneve po praanicih, ter velja po po i ti prejeman sa avstro -rak o deiele ta celo leto 1»; gld., za pol lota 8 gM.r za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom ka oelo leto 13 gld., /.a Četrt leta 3 gld. 3'» kr., za en mesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na do d bo računa 10 kr. M mesec, 80 kr. na četrt leta. — Za tujo deiele toliko -?oč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja iniiani cena in sicer: Za Llnbljano xa četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman sa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačnje od četiristopne petit-vrsto G kr., če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr., c« se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki nit i. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši i*. 3 „glodališka stolba". Opravniiivo, na katero nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Našej mladeži. Iz Zagreba 12. julija. [Izv. dop.] Čeravno nam je v minulih letih »mrt pokosila precejšnje število delavcev na narodnem polji, se vendar polnijo vrste narodnih borilcev vedno z mladim naraštajem, tako, da bo od leta do leta množi število onih mož, ki se dejansko z besedo in peresom trudijo za boljšo bodočnost našega naroda. In zopet se bližamo koncu šolskega leta, katero nam bode podalo novih močij v zameno za stare onemogle, ali pa za one, kateri so se nam po natornem zakonu izgubile. Okoljnost ta, da se naša narodna inteli gencija konsekventno pomnožuje, daje nam po gum, da ne opešamo pri težavnej borbi za bodočnost našega obstanka. Še imamo premagati dosta težav, ker — izvzemši duhoveustva — nemarno zadosti naših Jjudij pri nobenem stanu, nego povsod še čutimo, da nas je premalo. Slabi časi, ki tarejo našega kmeta, upli vajo neugodno na naše narodne razmere, ker le iz kmetskega stanu imamo mi Slovenci poglavito pripomoć pričakovati, meuj iz sred njih stanov, dučim so višji stanovi nam v ve čun protivni, pa zategadeli britko občutimo, če Vedno meuj dijakov s kmetov obiskuje naše srednje šole, gimuazije in realke. Če se naš kmet odloči dati sina v šolo, ga navadno vodi vzvišena misel, da si bode 4)dgojil duhovna ; se ve da marsikateremu spodleti, bodisi da dečko nema dovolj sposobnosti in ne more premagati vseh težav, ki se mu mečejo pod noge, ali pa po izvršenoj gimnazij nema volje posvetiti se stanu, katerega teži coelibat. V jednem in drugem »lučaji se na vaduo roditelj razjezi, pa to kmalu prejde, posebno če vidi, da si sin tudi v drugem kate reiu stauu pomaga in ugobuije živi, kakor bi živel, da je doma ostal. Za našo splošno narodno korist pa je tud tak kmet dokaj storil, samo ako mu je siu tečajem svojih študij došel do spoznanja, da je Slovenec. Mi namreč trebamo svojih ljudij ne samo v d uho venskem stunu, ampuk jih trebamo povsod, iu še imamo marsikaterega nemšku-tarja izpodriniti na tem ali onem mestu, bodi si Bodca, advokata, profesorja ali obrtnika. Glavna stvar je, da privedemo našo učečo se mladež do pravega spoznanja, in to č tn prej mogoče, še v dolinej g.inna/iji. Pri tem se na uiiteljo slovenščine ne smemo preveč rmašati, ker v uaših zdanjih razmerah bi to vtegnilo jim samim škoditi; t.inuč naši apostoli v tem obziru morajo biti zavedni dijaki višjih razredov in vseučilišča; ti imajo do mlajših največ vpljiva, na nje gle- dajo mlajši eo ipso, kakor na višja bitja, za njimi se povajajo, in ako opazijo pri njih iskro rodoljubja, gotovo se jih prime, ker mladež je za ideale vedno pristopna. V to Bvrho je treba, da se starejši dijaki naročito v šolskih praznikih družijo z mlajšimi; če je v katerem kraji mogoče, da se zbere več dijakov, naj priredijo kako zabavo, če so zmožni petja, se to samo ob sebi rado stori. Čitalnice naj bodo mladeži v pomoč, pa tudi tam, kjer čitalnice ni j, se more prirediti zabava ali gledališčna igra, kakor je to bivalo prejšnja leta v Laškem trgu, kjer se je vsako leto zbralo nekoliko dijakov sebi in tržanom zabavo, a narodnej Btvari na korist. Ako se mladež navduši za narodno stvar, bodemo imeli v malo letih sposobnih našincev za vse stroke javnega življenja, pa če se tudi tu pa tam kateri izgubi, ostalo jih bo vedno takovih, ki bodo visoko držali zastavo narodno, in se ne bodo dali premotiti, ali celo zviniti v protivni nam tabor. Kadar bodemo imeli več narodne inteligencije mej vsemi stanovi, ne bomo trepetali pred nobenimi volitvami, naša žurnalistika iu literatura sploh bode imela zdatuo podporo, in naš slovenski narod ne bo zginil v morje pozabljivosti, ampak bo živel in napredoval vsaj duševno složen so sorodnimi mu narodi na jugu naše monarhije. C—v. 0 jezikovem zjedinjenji s Hrvati se jeden glas. Iz celjske okolice 11. julija. [Izv. dop.j Pretečene dni smo v „Slovenskem Narodu" čitali dva dopisa, katera sta za naše hitro zjedinjenje s Hrvati v jeden Jiteraturni jugo-slovansk jezik govorila; in jeden dopis, ki je svetoval, naj se Slovenci v tej reči ne prenaglimo. Ker tudi jaz naše Slovence po deželi poznam, naj mi bodo dovoljeno, kakor je po hvale vrednej navadi drugim naročnikom v „Slovenskem Narodu", svoje mnenje izreči, posebno, ker od celjskega okraja redkokrat kak dopis v „Slovenski Narod" pride. Taka naglost v zjedinjevauji jezika, kot jo zgoraj omenjena dopisnika priporočata, je zdaj še ob nepravem času in prezgodna. Premnogi priprosti človek, kateri je pri meni „Slovenski Narod" videl iu ga v roke vzel, rekel mi je, da uže to pismeno slovenščino, katera je tu notri pisana, malo težko razume. 1<5 tega sklepam, da bi jeden teh še meuj v list pogledal, katerega jezik mu zunaj lista nikoli na uiesa ne pride. Naj tukaj omenim, da bi se tudi jaz z omenjenima dopisoma popolnem skladal, ker dobro vem, da sami Slovenci brez Jugoslovanov ne štejemo muogo, ko bi ne bilo treba pomisliti, da se narod preko nemškega ne da v srbsko ali hrvatsko, kar je nam vse jedno, rekel bi, kar vreči. Prosto slovensko ljudstvo se tega, česar se učiti ni j prisiljeno, teško poprime. Morda mej ljudstvom dosti takih dobodemo, ki bodo vprašali : po čemu da bi se jugoslovansko učili, in kako korist jim donese, kuj ti priprosti ljudje pri nas mislijo, da nemščina jim more več koristiti, ker jo vsak mnogokrat v uradu, v kupčiji itd. sreča, a srbščino, katero tudi bratje Hrvatje pišejo, pa celo leto menj sliši. Tudi bi s tem še ne bilo vse pridobljeno, ako bi se jeden časnik izdajati začel, na katerega bi se sicer slovensk navadni človek niti naročiti ne mogel. Prva skrb nam za zdaj še mora biti: pri svojem narodu slovensko zavest vzbuditi, utrditi, in potem še le na Jugoslovan-ščino misliti. Da je moja trditev prava, mi bode vsak pritrdil, ki pazljivo poslanske in druge slovenske volitve zasleduje, ker pri teh imamo še mnogo želeti. Da bi se naš slovenski dnevnik črez noč v hrvatski ali srbski preobrnil, to bi znalo pač par stotinam samouke inteligencije koristiti, ali mi imamo še tisoče, za katere je potrebno, da pri tem ostane, kar smo, pri slovenskem dijalektu, pri svojem ljudstvu in njegovej govorici. Da, ako bi pri tem ostalo, bi zares še daleko do literaturnega zjedinjenja imeli. V resnici ima teško stanje, kdor v tej reči svete dajati hoče. Ali Slovenci smo zares v izjemnem stanji. Ako pomislimo, da bi bil Slovenec tako rekoč od svojega dialektičnega jezika neodvisen, potem nij čuda, da bi bil za svoj narod malomaren. Slovenec onkraj murske meje je navezan na mapjarski jezik, po spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem več ali menj na nemški, in okolo Gorice, Trsta, Istre na italijanski. Torej politično, administrativno in narodno, na vse kraje je naš narod razmetan. Orjaško delo mora biti, vse te Slovence tujim trem jezikom iztrgati, to delo delamo Slovenci zdaj trideset let uže se svojim jezikom vspešno, mi hočemo vse Slovence pod slovenski plašč spraviti. Kadar bode to storjeno, potem je še čas, stopiti do Jugoslovanstva jeden korak. Zdaj pa naj naša inteligencija uči se, kolikor more, slovanščine, zlasti prvoslo-vanščine — ruš č i n e. Sicer pa tudi jaz, kot morda mnogi drugI, mislim, da je vso to pn nekoliko od več slučajev odvisno. Ako si priklopi Avstrija Bosno, in dobimo namesto dualizma diugo formacijo, za katero pa še bodo hudo praske, in za katero Hrvatje, mali ljudje v velikej situva-ciji, premalo ali nič ne store, — potem skupni jugoslovanski jezik, po katerem bi nemški pri uradnijah odveč postal, nij več tako daleč, kajti učil bi se ga vsak, kateri ga bode trebal, v šolah. Ali tudi brez anektiranja Bosne bi se lehko politično zjedinili vsi Slovenci pod jedno deželno vlado, ko bi dinastija to dovolila, ker nemška stranka, kakor znano, tega valjda ne bode dovolila. IU naš narod na to dela in prosi, mi menda nij treba omenjati. D a p a Hrvatje prav nič, pa Cisto prav nit ne store za to našo aneksijo, da le Magjarom pokorni in d i p 1 o m a t i č n i „šute" in molče za nas, to znata vsi Zal, žal! Politični razgled, Notr&tiiJ«' «!<•£«*I V Ljubljani 13. julija. General Filipovič, poveljnik naše vojske, ki bode Minsno zasedla, je po sijajnem slo vesu od prebivalstva in garnizonu 11. t. m. Prago zapustil. Pred odhodom je rekel nekej vojaškej deputaciji, daje počaste n z nalogo, ki mu jo je cesar dal. Ako bode našel aktiven upor v Bosni, bode ga sku'al vstrajno prema gati, dokler bo duša mu v prsih živela. Težji pa bode paBivni upor, ki cesarsko vojsko čaka. Za tega premagati treba energije. V u u njo bode vestno svoj posel opravljal. Nadejamo pa se, da bode vso svojo pozornost obrnil na to čaBtno nalogo, da bode marljivo neutru-deno delal za povzdigo narodnega šolstva, in narodne omike, da bode zaštitnik šolskih postav, in varuh učiteljskih interesov, in slovenščine v šoli. MiRlimo, da Re ne bomo prevarili v zaupanji, katero uže naprej v njega stavimo. 1i Gorice 10. julija, flzv. dopis.] Kakor na Kranjskem, tako je tudi na Goriškem zadnja toča velikansko škodo napravila. Največ je ta večni strah našega kmeta potolkel po gradiškem okraji. Zato pa je na8 cesar tamošnjim nesrečnikom po toči odmeril izdatno svoto 4000 gold. Pa ne bode Se konec te poljske šibe, kajti sleherni dan strašijo uže itak obupnega oratarja črno-sivi-oblaki. Navadna vsakoletna tombola na Travniku v Gorici dne sv. Petra in Pavla se je tudi letos dobro oponeda, ter bode nad tisoč goldinarjev prav dobro došlo mestnim zapuščenim otrokom. Prav ta dan smo občudovali novounifor-rnirano mostno godbo. No jaz in z menoj tudi drugi, katerim so prejšnji mestni policaji „a la bersagliera" še v dobrem spominu, smo takoj obsodili, da če bi denejo zdaj na novo uniformirani godci bele „kamašnje" pa klobuk na glavo — pa imaš — italijanske „bersagliere". Laški naš munioipium užo ve kaj dela, kedo mu mora kaj očitati? Sicer so se pa naši „italijanisimi" pokazali napram svojim „fratelli" (bratcem), ki so se te dni v restavraciji ,.Evropa" z godbo in petjem producirali, — če prav je „prima-donna" — lepa, — prav slabe patrijoto, ter tako onečastili ime „della Gorizia gentilo". Italijansko društvo je bilo sleherni večer tako slabo obiskovano, da je zdaj primorano obračati se do milosrčnih — brez izjemo — mest-janov, da more svoje zastavljene stvari rešiti, ter zapustiti „Gorizia ingrata" — nehvaležno Gorico! Glasilo tukajšnjega lahonskega magistrata liberalni (?) »I/ Isonzo", ki je vedno upil proti germanizaciji naših šol, zdaj poveličuje v svojej štev. od 4. t. m. vašega Vragotina izdajico Dežmana i. dr., ker ta vaš transfuga in uskok dela iu gori za tlačenje slovenskih svetih narodnih pravic v ljudskih šolah. Priložil sem vam, g. urednik dotično številko ultra-liberal-nega (?) „Isonza", da mu morete, Če se vam vredno zdi, ob priliki zraven naše „Sočo" kaj odgovoriti. UŽe pred leti v mestu odpravljene „šagrew (ples na prostem) so zdaj „in floribus", in prav lepo je videti dan po šagri vozaronje in prepevanje umazanih furlanskih pesnij pijanih dotičnih podjetnikov plesa po mestnih ulicah. Na šagri sv. Antona, ki se je celo vršila — na čitalničnem dvorišči, smo opazili, da italijanska policija, ki je namenjena red držati, tudi zraven — pleše. Minoli ponedeljek, 7. julija se je ustrelil računarsk feldvebelj tukajšnjega polka, K1 u n iz Ljubljane doma. Ljudje marsikaj čenčajo: jedni, da mu je vojaški denar pošel, drugI pa, da je bil „zaljubljen*. No, naj si bode prvo ali drugo: „schon alles da gevvesen!" Ne vem, če tam pri vas še zvonijo v Solo, v Gorici so na gimnaziji baje zvonec odpravili, ker se je pokvaril, in trebalo bi potrošiti za ta nesrečni dogodjaj kacih 5 goldinarjev. Prepričan sem, da bode zdaj več zamud, in ce bi bili napravili kako kolekto mej dijaci, rad bi dal vsak onih, ki nema ure, za popravo zvonca par bornih soldov. Slavčki po gajih so utibnoli, in dokler ne minejo pasji dnevi gotovo ne bode dano i £italničarjem goriškim čuti na našem odru domačih „Slavcev". Čitalnični odbor naj bi bil o pustu zbrisal iz programa par plesov, ker jih je bilo tako preveč, pa bil takrat preskrbel za jedno zabavo na vrtu ali vsaj za jeden izlet. Zdaj se pa druzega no sliši, nego — godrnjanje starejših udov, ki jim nij bilo dano uživati o pustu plesa veselja, ker čitalnica ne priredi nobedne „besede". Na goriškem kolodvoru zdaj sleherni dan marsikatera bridka polža teče, žena moža, zvesta ljubica svojega dražega žalostnega srca in pobitega obraza izpremlja na kolodvor, in vsi pravijo, da gredo vsi ti možje in fantje v vojake. Tolaži jih pa le to, ker gredo le k svojim bratom po krvi na pomoč, in upajo, da i tam doli no bode jim hudega! Tukajšnji polk hode napravil denes zve čer 11. julija zadnji koncert pri „Evropi", katerega čisti dohodki so namenjeni udovam vojaških kapelnikov, potem pa polk VVeber v kratkem zapusti lepo Gorico. Prav dobro smo se bili privadili večinoma slovanskim častnikom, zato pa jim kličemo v imenu goriških Slovencev: srečna vam pot pa na zopetno skorno sviđanje! T. Domače stvari« — (Naš domači polk K u lin) je v petek večer prišel iz Trsta v Ljubljano, in denes otide v Osjek ob 0. zjutraj in ob 8 zvečer. Velikanska več tisuč ljudi j broječa množica naroda je na kolodvoru pričakovala kranj ske rojuke vojake in jih z gromovitimi ,,živiou-klici pozdravila, sosebno ko je njih godba zaigrala, pri izstopu iz kolodvora slovenski marš „Naprej zastava Slave!" Vojaki so bili vagone s zelenjem in improviziranimi s 1 o-venskimi zastavicami okinčali. — (Denunciranje.) Tukajšnja nemška „Laib. Ztg." zlobno denuncira 30 do 40 študentov, da so predsinočnjem po končanih gimnazijalnih študijah po ulicah peli. Po drugod omikani ljudje študentstvu in sploh mladini marsikaj radi odpuste in prezrd. Urednik „Laib. Ztg." naj bi se spomnil, da je bil kot študent sam velik tresoritec in naj bi ne špicljal študentov, če tudi nijso — Nemci. — (Okrajna skupščina učiteljev) ljubljanske okolice ne bode, kakor se čuje, na Vrhniki ampak v Ljubljani. — (Delavsko-bo ln i šniško in in v a lidno društvo) ima denes v nedeljo 14.ju lija dopdludne ob 10. uri v magistratnej dvo rani občni zbor. — (Biskup J. S t ros s m a j e r) je te dni odpotoval črez Zagreb na Slatino, kamor vsako leto zahaja. — (Be8edavčitalnicina Bizoviku), ki bi imela biti denes, prestavljena je zavolj neugodnega vremena na drugo nedeljo, 21. t. m. ■ nespremenjenim programom. — (Preširnova sestra.) Z Gorenjskega se nam piše: V „Črtfcah iz dr. Prešir-nove rodovine," 119. številka letošnjega ,,Slo-venskega Naroda", na 7. mestu imenovana dr. Preširnova sestra Trša, rojena 24. septem bra 1800, je 10. t. m. umrla. Na Breznici se bode pokopala. Zdaj živi le še ena pesnikova sestra Alenka. — (V Novomesto) pride za profesorja Gustav Stanger iz dunajskega terezijaniSča. — (Iz Krškega) se nam piše: 0. t. m. nastal je v prostorih L. Pirea v Leskovcu na neznan način ogenj. Krška požarna straža hi tela je takoj tja pomagat in posrečilo se jej je, ogenj lokalizirati, nkoravno je omenjeni objekt čisto pri drugih slamnatih pohištvih. Zgorelo je več centov sena. Pogorelee ie bil zavarovan. Posebno odlikovali so se služabniki iz turnske graščine, kateri so bili prvi se svojo brizgiilnico na pogoriSou. — („Slovenski (i o s p od ar") ne bode imel pravde pred porotniki s Studiom vsled pogodbe. Upamo, da se „Gosp." nij udal v popolen preklic, kajti da Seidl, Brandstctter-jev drug, nij vreden poslanec slovenskega naroda v mariborskoj okolici biti, to si mi upamo zmirom še trditi in bomo trdili. — (Grozna mati in teta.) — Iz Špi-taliča pri Motniku se nam piše sledeča dogodba: 27. junija je zbolel nenadoma 6 mesecev star otrok Mice Ilrastovecv Špitaliču, okraju Kamniškem, na hudem klanji v želodci in čevih, tako da je ubože kar cvililo in zvijalo se. Ko pride mati Črez malo časa domov, vidi, da ima otrok okoli ust, ušes in na vratu neko rumeno štupo potrošeno Materi nij bila baje ta štupa neznana. Akoravno iz strahu izven sebe, teče v hlev kravo molzt, in da otroku mlačnega mleka piti Na to jame otrok blju-vati — od začetka samo mleko pobarvano rumeno, pozneje pa še rumene drobtinre, katere so nnd tem poklicani sosedje za mišico izpoznali. Mleko jo rešilo otroka gotove smrti; strup je le po bljuvanji in driski šel iz trupla. Sum je letel na Lucijo llrastovec, otrokovo tri in dvajsetletno teto, ker ta čas nij bilo druzega človeka v hiši kakor ona. Izdati jo zdaj še nij hotel nihče. Kmalu potem je odšla Lucija v Trojane v službo. 4. maja tega leta pa je bil umrl prav nagle smrti Lueijin lasten 17 dni j star otrok, in ljudje so začeli pomenkovati, kaj ko bi bila živinska ženska tudi svojega lastnega otroka po tej poti iz sveta spravila. Domenjcvanje so je razširilo, in bilo naznanjeno sodniji v Kamniku. Le-ta pošlje komisijo v Špitalič, ki Lucijinega otroka izkoplje, katero je uže devet tednov v grobu ležalo, in posreči se jej najti znamenja ostrup-ljenja z mišico. Zdaj je postala cela stvar jasna. Brezsrčnico so prijeli in zaprli. Od početka je tajila, pozneje pa obstala vse, in bode imela čakati zaslužene osode. Mišico je kupila od nekega tihotapca, ki je tako reči okolo kmetov nosil. „Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda" f Vaš denašnji listek prebravši, se mi je srce jokalo, koliko reve bode ostalo, ko morajo možje, t. j. redniki veliko revnih družin za puško prijeti in v daljno kraje iti za cesarstvo bojevati se. Tako mi je misel prišla: ali bi ne mogli doma ostali premožnojSi ljudje za uboge doma ostale žene s Štirimi ali petimi otroci, kaj dobrega storiti? Upam da! In v tem upanji sem denes pri g. Vodniku tukaj zarad tega pri večernej zabavi gospode goste na revščino doma ostalih žen in otrok opozoril, in jih prosil, da bi kaj za revne družine, kateilm so očetje vzeti, in katere nemajo nič za potrebo, storili, in sem priloženih 10 gld-zanje nabral in slavno uredništvo uljudno prosim, da bi hotelo za ljubljanske in sploh kranjske rojake o tem poziv narediti, da bi za naše brate in brambovco 17. pešpolka tudi kaj storili, kajti kdor nij vojak, naj vsaj malenkost za družino rovnega reservista svoj del prinese. Saj nij potreba veliko dati, malo in od obilnih, se bode vendar nekaj poznalo. Prosim tedaj slavno uredništvo, da bi hotelo malo priloženo darilo blagovoljno sprejeti, in tudi v cenjenem listu poziv na p. t. ljubljansko občinstvo narediti. Upamo, da Ljub-ljančanje za Založani primerno no bodo zaostali. V Zalogu, 11. julija 1878. Franjo K1 e m e n e c , c. kr. poštar ili posestnik. Razne vesti. * (Trikrat oženjen.) V Oseku je služil pred dvema letoma diurnist Bascar, ter se je v tem času z mlado Magjarko oženil in z nio v zgoreniem delu mesta stanoval. Pri uradu kjer je služboval je pa nekaj Ogoljufal in potem ubegnil. Takoj se jo izvedelo, da ima Še jedno ženo v dolenjem delu mesta, s katero so je bil v Zagrebu oženil. Nedavno pride nek uradnik v Ilok, ter izpozna Buscai /a pri tamošnej sodniji, kjer je dobil službo. Oni uradnik ga sodniji ovadi, in bivšega diurnista, ki je moj tem tudi uže v Iloku se oženil, dejali so v zapor. A posrečilo so mu jo zopet pobegniti: razsul je peč in ušel. * (Požar.) V Lil ju na Francoskem je 7t;orela velika predilna fabrika s celo zalogo. Škode ie nad poldrug milijon frankov. * (Vihar.) Grozovit vihar jo razsajal 4. t. m. v severnej Ameriki v okolini Pitts-burga in Pennsvlvanije. Strela je udarila pri tem v jame, kjer so petrolej kopali, in zgorelo je 10.000 sodov petroleja. Dež je strahovito lil, in razsulo se je vsled tega več hit« Vihar lomil jo stara drevesa; 14 ljudij je bilo ubitih in .'50 ranjenih. Patrijutično deto. Iz Zaloga smo dobili od podpisanega vrlega rodoljuba 10 gld. (katere bomo za odločen jim namen oddali) in sledeče pismo, katero kar celo priobtujemo in priporočamo po vsej deželi v marljivo branje in po njem ravnanje: Zanimivo ju v denalnjej fitovilki naloga časopis* objavljeno naznanilo sreči) Samuela Hoekschor-ja sonr. v Hamburga. Ta bila si jo s svojim promptniin iu tajnim izplačevanjem tu in v okolici dobljenih svut tiko dobro ime pridobila, da vsacega užo na tem mestu na njen denašiiji insorat opozorujemo. Dunajska borza 13. julija. (Izvirno o;, afifind poročilo.) Rnotni drž. dolg v bankovcih . 65 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 67 „ — m Zlata ronta........ 15 , f>0 „ 1860 drž. posojilo.....118 „ 75 , \kr.Jio nirodno banke .... S37 „ — „ Kreditno akcijo......263 „ — „ London.........115 „ 60 „ Napol.......... 9 a 8fl«/i ■ 0. kr. coktni....... 5 m 59 . srebro.........101 „ — B Državno mark«......57 B 15 „ Komi so išče za j>rođqj(tltiico tntfantffo blaffd pod dobrimi pogoji. Ponudim h potrebnimi spričevali naj ao pošljejo •#. Jl*nlit'-u v NOVOVCU j>ri Rdktku «**aL : B. Fragner, lokama rk Črnemu orlu", Kck der Sporncr-gassu Nro. 305—Tli, in Prag. Prepis. Hrandeis, 12. januarja 1876. Visokočestiti gospod! Užo dlje časa sem trpel bolečino v želodcu ter so mi nij ljubilo jesti. Tu mo je nekdo opozoril na Vaše zdravilo „dr. Kose krepila! balzam" in jaz som ga zavžil. Porabivši prvo sklenico, opazil sem užo dober vspeb In ko som še nadalje rabil Vaš babam, so bolečine v želodcu užo popolnem [ftginile, dobil sem zopet apetit in zdaj som do cela zopet ozdravel. Zahvaljujoč se Vam iiajprisrčnejšo, in najtoplejšo priporočajoč „dr. Kosu kropilni balzam' vsem bolnim v želodcu, so beležim z odličnim spoštovanjem (85—9) F. Staudigl. Glavni dobitek ev. 450.000 mark. Naznanilo Mece. Dobitke j garant'ra ;država. Prvoj I' vzdiganje: !| ! 18. i 1«. julija. Vabilo na udeležitev rioliit nili šriic velike, od deželne vlade garantovane denarne loterije, v kate rej se mora nad 8 milijonov 800.000 mark gotovo dobiti. Dobitki te ugodne denarne loterijo, katera ima po načrtu le 86.000 lozov, so slodoči: 1 dobitek 10S od 3000 mark ev. 450.000 mark 213 2000 mark speč. 300.000 mark 1 n 1400 mark 1 od ITiO.OOO mark 588 n 1000 mark 1 a 80.000 mark 848 500 mark 1 n 60.000 mark 1000 300 mark 3 n 40.000 mark 75 rt 240 mark B a 110.000 mark 35 200 mark i ; 25.000 mark 50 160 mark 5 „ 20.000 mark 2780O 142 mark 12 a 15.000 mark 2!)00 122 mark 1 n 12.000 mark 50 120 mark 22 » 10.000 mark 25 100 mark 1 n s.nuo mark 40110 1)4 mark 4 « 0.000 mark 50 70 mark 62 „ 5.000 mark 2JIU0 n 66 mark •r» a 4.000 mark 211(10 38 mark kateri se bodo v malo mesecih v 6 oddelkih {gotovo odločili. Prvo vzdiganje dobitkov jo uradno na dne 18. in 19. julija t. 1. nastavljeno, ter stane cel originalni loz le 9 gld. 30 kr. a. v., pol original, loza le 4 gld. 65 kr. a. v., četrt original, loza le 2 gld. 33 kr. a. v., ter te od države garantovano originalne lose (no prepovedane promese) proti frankovanej poslatvi svoto tudi v iiajoddaljenejso krajo razpošiljam. Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni črtež z državnim grbom zastonj, ter se mil takoj po vzOiguvaiiji do-bitkuv iie/.ahtevaiio pošlje uradni listek vzdig-nenih številk. Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov izie*itjtm direktno jaz interesentom z naj/>ofj strugo tajnostjo. SJr*W^ Naročita izrisujejo se lutjhojlj, j o pustit* m 2'°rzetji. jJ0F~ Naj 8i t< iluj naročila zaupno po Ijtj,, mt Samuel Heckscher senr., Banqnlex and Weobsel-Comptoix in llumburg. (213—3) Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Die Regenmantel, VVagenđeokdn (Plarhon). Bdloinl.igpn, Zcllsloflr ilor k. k. |>r. Kalnik von M. J. Elsinger & Sohne in Wion, Neubau, ZnllorgasR« 2, Licferanten dea k. und k. Kriegaministeriums, Sr. Maj. Knr,;sm itmr, vieler HumanitUtsanstalten etc. etc. —zO) S e. kr. a v. privilegijem in kr. pruskim miiiistcr-sk i iu potrdilom. Dr. /BORCHflRDTS , AIIOMATI.SCIJK; Kiairtit- si: IKK. Borcliai'dt-OVO aromatično (diseču) milo (Sajtaj z Ii.ic, za oiopšauje m popravo kožo in skušeno zoper vsakako nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Snin de Houtemard-ovo dišeča pasta za /.ime, najsplošnejši m najzanesljivejši pripomoček za uhranjenjo in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. llartiniff-ovo olje s kitajsko skorje za varovanje in oiepsanje las; v zapečatenih in v steklu fitcmpljanih steklenicah po U5 kr. Dr. Keringnier-jev dišeči kronini duh, krasna vuUa za »nihanje in umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih stoklouicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr. Prof, dr. Liude va rastlinska pomada v štanj- scah, poviša svit in voljnost las in jo pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po f>0 kr. Balzamično milo iz oljke se odlikuje po oživ-Ijevajocl m olu .tinijori nii/ci za voljnost in meh-kost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beriiigiiier-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, injavo in rumenkasto; s krtačami iu lončki vred po 5 gld. Dr. llai tuiig-ova zeljiščna pomada za oživljenjo m zbuieiijo rasti las; v zapečatenih in v steklu štouipljanih posodicah po 85 kr. Dr. Btringuier-jevo oljo iz zemljiščnib korenin za okrepcaujo in ohranjenjo las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koeli-ovi bonboni iz zeljišč, znan in sku-Bt n Uouiać pripomoček za prehlad, hripavost, zabasauost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škat-Ijicah po 70 in 35 kr. Bratov Dedarjevo halsamično milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kožo, posebno damam in otrokom; po 25 kr., paket (4 kosovi) SU kr. I'ravi ti po pripozuani solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih užo priljubljeni pripomočki so dobivajo: v l.jiiltljimi pri liani' T^rčcku in lekarju ltirsi«ii in liiulilt Kii>|i«r: v /a^nbu pri lekaijih: J. J. Cejbek in Žff. Alittlbach iu Kior. Ki-ralovicu; v 1'elji pri Kr. Krisperjii; v lt«-ki pri ilroglijcru Nikolu Pavačiču ; v <>ori<>i pri lekarju A. Franzouiju; v Celovcu pri lokarjih: Ant. Beinitzu, Eralneriu in Koliorju; v Hruuji pri Kajimnal Krisperjii; v TrMtu pri lekaijih: J. Seravalo, K. Zanetliju, P. Preudiui, Fr. Vo-dovattu; v Beljak« pri Matevžu Piiistii; v \ aru/tli mi pri lekarjih: A. llochsingerjil iu A. llaltorju; v Zutlru pri parlum. N. Antlroviou. Svarilo. -w Svarimo preil i>«>nai-S^i^ii/ 3111 i >- osobito prod dr. ^>a^r Suina de llouleiiiardovo dišečo sobno pas*11 i" prej