BUENOS AIRES
8. oktobra 1964
AÑO'(LETO) XXIII. (17)
No. (štev.) 41
menus-*'■
BSLOVBNIA LIBRE
Svetovna
krščansko-demokratska
zveza
„Naziv ‘Krščanska demokracija’ nam je verjetno najbolj znan iz politike današnjih Nemcev in Italijanov. V obeh deželah so krščanski demokratje na vladah. Obstajajo pa krščansko-demokratskt stranke še po mnogih drugih deželah Evrope in tudi obeh Amerik. Mnogo več bi jih bilo, ako bi Vzhodna Ev-. ropa ne ječala pod komunistično knuto. Vendar so tudi nekatere teh dežel zastopane pri delu za krščansko demokracijo in to po emigraciji iz dotičnih .dežel, ki živi razkropljena po Zahodni Evropi in obeh Amerikah.
Že .vse od konca zadnje velike .vojne . so se te stranke povezovale tudi mednarodno. Sprva bolj po kontinentih. Ko se . je ideja krščanske demokracije uveljavila tudi. na ameriškem kontinentu, so za-.čeli misliti na Zvezo krščanskih demo-.kratov, iki naj bi obsegala ves svet. Letos so jo tudi res ustanovili. Zgodilo se je v Venezueli. Zborovanja v Caracasu Lza to ustanovitev so se udeležili mnogi zastopniki že obstoječih kontinentalnih združenj. Za predsednika zo izvolili biv-• šega predsednika venezuelskega parlamenta Rafaela Caldera, tajniki so povzeti iz Evrope in Amerike.
Svetovna zveza krščanske demokracije je sprejela . v svojo, organizacijo tudi zastopstva iz dežel, ki so nekoč imele podobne politične ustanove, pa jih pod komunizmom ne morejo imeti. Tako smo tudi Slovenci zastopani v tej svetovni zvezi in povezani preko nje (podčrtal pisec članka, op. ur.) z vsemi krščan-:sko-demokratskimi gibanji po širnem isvetu. Slovence namreč zastopa v Zvezi Slovenska ljudska stranka, ki ji v emi-raciji načeluje dr. Miha Krek. Podobno so včlanjeni v Zvezi Poljaki, Čehi, Madžari in še drugi.
K temu naj dodamo nekaj svojih misli.
Pogosto slišimo med našimi ljudmi mnenje, da je nesmiselno v emigraciji ovoriti o kakih „slovenskih strankah“ in nadaljevati politiko časov, ki so „za vselej minuli“. 'Naša emigracija se po veliki večini postavlja sama pred seboj najbolj s tem, da je — nepolitična. Mno*. gi razumevajo to tako, da jih ne samo prav nič ne zanimajo nekdanje politične stranke v predvojni Sloveniji, tudi kak odpor, magari samo besedni, -zoper komuniste doma jim velja le za „nepotrebno politiko“ Drugi so sicer odločno za izrazit odpor napram komunizmu, kaks na politična organizacija po zgledu „starih strank“ v emigraciji se jim pa zdi smešna in naravnost otročja.
Pa se vendar izkaže, da je kar modro, če mirno priznamo vsakemu svoje. Ali ne želimo vsi brez izjeme, :da bi Slovencev ne poznali samo Slovenei in morda še Jugoslovani, ampak tudi ostali svet ? In če vidimo, da s pomočjo in preko kakih političnih organizacij prodira naše ime v svet — ali naj temu. rečemo — otročarija ? Če smo ponosni na svojo pesem, na svoje kulturnike v znanosti in umetnosti, ki nas predstavljajo v svetu, zakaj bi zaničevali svoje politike ?
Ni treba, da bi se vsakdo med nami učlanil v kako politično organizacijo demokratov te ali one smeri, pametno pa je, da tistih, ki so tako organizirani, ne smešimo in jim ne očitamo njihovega delovanja, češ, da si privoščijo otročje početje. Ali naj nas res samo komunisti predstavljajo v zunanjem svetu, vse drugo naj pa bo in ostane — „nepolitična“ masa ?
Te besede nimajo namena, da bi agitirale na primer za Slovensko ljudsko stranko v emigraciji. Prav je pa, da vemo za njen obstoj, da poznamo njeno delo na mednarodni in zdaj celo svetovni ravni in ji damo priznanje, ki ji po vsej pravici gre.“
(P. B. Ambrožič, OFM, Misli, sept. 1964)
S Naročnike Svobodne Slovenije, ki • v ■
■	še nimajo plačane naročnine, prav :
■	lepo prosimo, da to store čimprej. S ■ j plačilom nikar ne odlašajte, ker s ;
■	tem povzročate upravi samo težave. : ; Upoštevajte dejstvo, da je račune za j ! izdajanje lista treba plačevati sproti! ;
■	m
a
pmmmmememmemevmmpmmmmmmmmmemmmemmmmmmrnmmmemmmmmemmnm,
NAVDUŠEN SPREJEM D]
Gen. De Gaulle je bil od sobote, 3. t. m., do torka, 6. t. m., na obisku v Argentini. Ta čas je prebil v Buenos Airesu in v Cordobi. Povsod je bil deležen navdušenih sprejemov. Povsod so ga ljudje pozdravljali in mu klicali kot junaku francoskega odpora med II. svetovno vojno in osvoboditelju Francije, njenemu sedanjemu predsedniku in graditelju nove Evrope.
V	Buenos Aires je prišel v soboto, 3. oktobra, ob 11.45. Letalo je pristalo na buenosareškem letališču, kjer ga jo sprejel in pozdravil predsednik dr. Illia. Na letališču so bili postavljeni častni oddelki vojske, mornarice in letalstva z zastavanji in godbo. Ob zvokih Marsei-llese in argent. drž. himne ter ob častnih topovskih salvah je -visoki gost z argent. predsednikom pregledal častne Čete.
Nato mu je predsednik dr. Illia z .¿veseljem, polnim ginjenosti, vere in upanja“ izrekel prisrčno dobrodošlico kot predstavniku „nesmrtne Francije“. De Gaulle je naglašal, da se ob prihodu v Argentino čuti domačega, ker ima rad to deželo. Saj Argentino in Franci-cijo družijo isti ideali svobode in pravičnosti. Prepričan je, da bodo njegovi razgovori prijateljske odnose in sodelovanje med obema državama še poglobili
Izročitev ključev mesta Buenos Airesa na Francoskem trgu
'/Na Trgu Francije je izrekel visokemu gostu pozdravne besede buenosaire-ški župan Francisco Rabanal ter mu izročil -simbolične zlate ključe argent. prestolnice. De Gaulle se je za pozdrav zahvalil z govorom v španščini. Nagia-šal je, da Francija po njem pozdravlja prijateljico Argentino. V sedanjem času moderne civilizacije, polne nevarnosti, si morata Argentina in Francija medsebojno še bolj pomagati, da bi obe državi še laže služili napredku, ravnotežju in miru v svetu.
V vladni palači, franc, veleposlaništvu in vrhovnem sodišču
S Francoskega trga je general De Gaulle nadaljeval vožnjo po buenosai-reških ulicah proti vladni palači. Med vso potjo so ga ljudske množice navdušeno pozdravljale.1 General De Gaulle, ki je že po naravi visok, je Stoječ v avtomobilu bil še višji in so ga zato lahko dobro videli vsi ljudje — je na pozdrave ljudstva odgovarjal z dviganjem rok/
V	vladni palači je visokemu gostu ’ dr. Illia predstavil vse ministre svoje vlade, zatem pa člane diplomatskega zbora, nakar je sledilo intimno kosilo. S predsedstva vlade se je De Gaulle odpeljal na francosko veleposlaništvo, od tam pa na vrhovno sodišče, kjer ga je pozdravil predsednik tega sodišča.
Pozdrav v drž. kongresu
Generalu De Gaullu na čast je bila v soboto tudi skupna seja argent. poslanske zbornice in senata. Predsednik senata dr. Carlos Perette je De Gaullu izrekel pozdravne besede kot „slavnemu junaku, ki je premagal „nepomirljivi naval totalitarizma“. Izražal je željo, naj bodoči rodovi ne bi pozabljali na trpljenje „večne Francije in drugih narodov, nad katere se je razširil despotizem“. Da bi se to več ne ponavljalo, je treba ustvariti pravičnejši svet. Zatem je govoril o težnjah Latinske Amerike in naglašal, da to področje sveta ne želi, „da bi se na njem ponavljale kazni neusmiljenih diktatur, totalitarizmov in tiranij. Latinska Amerika želi živeti v miru, v pravičnosti in -svobodi. Noče biti satelit nikomur in nikomur v ponižujoči odvisnosti. Zahteva pravice, ne pa javne miloščine.“
V	obisku De Gaulla in poglobljenem sodelovanju s Francijo vidi zagotovilo lepših dni ne samo za naroda obeh držav, ampak vse Latinske Amerike.
De Gaulle je v zahvali omenjal prijateljske vezi med Argentino in Francijo, iste politične cilje, idejne tokove, skupnost latinstva, krščanstvo, isto Civilizacijo. Vprašuje se, ali vse to ne sili obe državi, da si določita še bolj jasno področje za sodelovanje. In to na tehničnem, znanstvenem, in kulturnem pod-
5 «¿AULLA V ARGENTINI
roč ju. Kar pomeni sodelovanje Latinske Amerike in nove Evrope.
Nedeljski program De Gaulla
V	nedeljo, 4. oktobra, je v vladni palači dr. Illia dopoldne izročil De Gaullu zakrivljeno generalsko sabljo, ki je bila napravljena po vzorcu sablje, kakršno je nosil argent. osvoboditelj gen. San Martin. Zatem je francoski predsednik položil venec na spomenik generalu San Martinu, ob enajstih je pa bil z gospo in spremstvom pri maši v katedrali, med katero je pel znani buenosaireški pevski zbor Lagun Onak.
Po maši sta imela oba predsednika razgovore v navzočnosti zunanjih ministrov obeh držav v predsedniški rezidenci v Olivosu, odkoder se je De Gaulle odpeljal v mesto Martinez, kjer je ves čas stanoval v palači tuk. francoskega veleposlanika. Tu je bil v nedeljo popoldne tudi velik sprejem za francosko kolonijo v Argentini.
Zdravici obeh predsednikov
V	nedeljo zvečer je bila v buenosaireški mestni palači slavnostna večerja, ki jo je priredil dr. Illia v čast franc, predsednika in njegove gospe Yvonne Vendroux.
Predsednik dr. Illia je v svoji zdravici naglašal, da Argentinci ne bodo nikdar pozabili tistih, ki so se borili za svobodo proti vsaki obliki diktature ali demagogije. Argent. demokracija, poučena od lastnih izkušenj, je danes povsem v stanju, da se brani in zato išče konsolidacije ter uveljavitve z zagotavljanjem veljavnosti zakonitosti, pravičnosti in razumevanja med vsemi, ki prebivajo na argent. tleh. V nadaljnjih izvajanjih je omenjal prizadevanja Argentine in Latinske Amerike, da bi se ustvaril pravičnejši svet ter poudarjal vezi, ki so družile Argentino in Francijo v preteklosti in ki ju povezujejo tudi v sedanjosti.
General De Gaulle je v odgovoru med drugim navajal: „Vi in mi želimo, da bi svet, ki sedaj doživlja velike in temeljite spremembe, dosegel ravnotežje v pravici vsakega naroda, da bi učinkovito razpolagal sam -s seboj v stremljenju, da bi se vsakemu človeku na zemlji zagotovila svoboda in dostojanstvo ter napredek. Ali vse to ne sili, da bi bilo koristno še bolj vskladiti naši politiki za dosego teh ciljev?
Tretji dan De Gaullovega obiska Argentini
V	ponedeljek, 5. t. m., je francoski gost prisostvoval naslednjim s'avnostim. Dopoldne položitvi temeljnega kamna za zgraditev v Buenos Airesu modernega francosko-argentinskega liceja z osnovno in srednjo šolo. Prostor za postavi-
; tev tega učnega zavoda je dala na razpolago buenossireška mestna občina, drž. kongres ga je pa z zakonom odstopil Franciji, nato je De Gaulle obiskal univerzo. Na pravni fakulteti ga je pozdravil rektor univerze dr. Julio Olivera, Izročil mu je tudi zlato spominsko medaljo. De Gaulle je tudi tu v govoru poudarjal potrebo po še tesnejšem sodelovanju obeh držav za zgraditev pravičnejšega sveta, nato se pa z argent. predsednikom odpeljal v mesto Cañuelas, kjer je vsem gostom veliko podjetje za izdelovanje mlečnih izdelkov La Mar-tona pripravilo kriolsko kosilo, med katerim je nastopala argentinska folklorna skupina z narodnimi plesi in pesmimi. Nastopili so tudi gauči z vajami na konjih. V večernih urah je De Gaulle pripravil v palači francoskega veleposlanika slavnostno večerjo v čast argent. predsednika in njegove soproge. Pred večerjo je na svojem stanovanju še sprejel bivša predsednika gen. Aram-buruja in dr. Frondizija.
Odhod
Odhod De Gaulla iz Bs. Airesa je bil napovedan za torek dopoldne. Pred njim je odpotoval v Cordobo argent. predsednik, da je francoskega gosta sprejel tudi ob prihodu v Cordobo. V tem mestu si je general De Gaulle ogledal velike Kaiserjeve avtomobilske tovarne, nato obiska! vrhovno sodišče, kjer je bilo slavnostno poslovilno kosilo. Ob 15.45 je general De Gaulle odletel iz Cordobe proti Asuineionu na obisk v Paraguay.
Važna vprašanja pred koncilom
Na zasedanju vatikanskega koncila so koncilski očetje pretekli teden razpravljali o predlogu, po katerem naj bi Cerkev smela podeliti starejšim poročenim laikom red diakonata. Nad 2000 koncilskih očetov je predlog izglasovalo, zavrglo pa mnenje, da bi lahko ta red dobili mladi neporočeni laiki, ki bi se smeli pozneje poročiti.
Prvi predlog je bil izglasovan tako, da določa, da bo imel papež še vedno zadnjo odločilno besedo pri podeljevanju reda diakonata starejšim poročenim laikom.	)
Prav talce so škofje razpravljali o problemu sežiganja mrličev. Predlog, o katerem nameravajo glasovati, določa, da naj bi se dovolilo sežiganje mrličev tudi katoličanom, toda pod pogojem, če je to nujno potrebno in da ne pomeni „sovraštva do kat. vere ali Cerkve“.
Cerkev je prepovedala sežiganje mrličev leta 1886, zaradi protiverskega in proticerkvenega značaja, ki so ga širili' masoni in druge proticerkvene organizacije v 19. stoletju. Ti so začeli širiti
to gibanje z namenom, da bi zavrgli učenje Cerkve o vstajenju.
Cerkveni očetje imajo pred seboj tudi debato o razlikah tolmačenja sv. pisma med katoliško Cerkvijo in kršč. ločinami. V dokumentu o razodetju je predlog' o izdaji skupnega, vsekrščan-skega sv. pisma, o čemer bodo razpravljali ta teden.
Spor okoli sv. pisma se je začel v
16.	stoletju, ko so se protestanti ločili od katoliške Cerkve. Iz svoje biblije so iizldčili protestanti sedem knjig stare zaveze. Tridentinski koncil je izjavil, da je Bog' govoril preko sv. pisma, in da govori po svoji Cerkvi v vseh časih. Protestanti to zanikajo..
Minuli ponedeljek so koncilski očetje glasovali o predlogu, ki določa, da morajo vsi kristjani delati za zbližanje.. Zbližanje med krščanskimi cerkvami je tudi eden glavnih namenov sedanjega, koncila. Koncilski očetje obžalujejo, da je prišlo do razkola in ločin in ugotavljajo, da „večkrat ne brez krivde na. obeh straneh“.
Priprava za moskovsko konferenco
Ameriški zunanji minister je pretekli teden objavil, da ima poročila, da bo rdeča Kitajska kmalu izvedla prvi atomski poskus. Je sicer še daleč čas, ko bo Kitajska mogla vojaško groziti drugim državam z atomsko bombo, je poudaril Ruslc, vendar bo tisti trenutek nastala vrsta novih problemov, zlasti kar tiče omejevanja razširjanja atomskega orožja. Edini Francija in Kitajska sta nastopili proti tozadevnemu sporazumu med ZDA, Anglijo in ZSSR.
Hruščov ,se je v zadnjih tednih začel močno zanimati za sklenitev takega sporazuma, ker hoče na vsak način Kitajski preprečiti atomsko oborožitev in jo v slučaju, če bo izvedla atomski poskus, ožigosati za nevarno svetovnemu miru.
V sklop njegovih prizadevanj proti Pekingu spada tudi njegov načrt o sklicanju predhodne konference komunističnih strank v Moskvi za 15. december t. 1. Na ta sestanek Hruščov ni povabil Tita. Ta je objavil, da se Jugoslavija
ne bo udeležila tudi vrhunske komunistične konference prihodnje leto in je-zvito prikazal svoje odklonilno stališče kot nasprotovanje Moskvi. V resnici pa je Tito objavil, da ne bo šel na vrhunsko partijsko konferenco, šele potem, ko je Moskva že objavila, da ga ne vabi na predhodno konferenco 15. decembra t. 1. Vsa zadeva kaže na to, da je ta igra med Moskvo in Beogradom dogovorjena za varanje ostalega sveta. Tito se v sporu med Pekingom in Moskvo vedno nagiba k Moskvi in je, pred kratkim tudi objavil, da vstopa Jugoslavija v članstvo nekaterih organizacij Come-cona.
Vabilo na predhodno konferenco so odklonili Kitajska, Severna Koreja in Albanija, za njimi pa še Indonezija, Japonska in Severni Vietnam. Doslej je na vabilo pozitivno odgovorilo devet kom. strank, nadaljnih sedem se bo, kakor pričakujejo, tudi pozitivno odzvalo vabilu, Kuba, Poljska in Romunija pa še kolebajo pred odločitvijo.
Konferenca „nevezanih“ držav
V	Kairu se je v ponedeljek začela konferenca gospodarsko, socialno, tehnično in kult. zaostalih nevezanih držav
Na taki konferenci leta 1961 v Beo-- gradu je bilo zastopanih 25 držav, med njimi velik odstotek afro-arabskih. Na sedanji konferenci v Kairu se zasedanja udeležuje že 46 držav, med njimi 35 afro-arabskih. Druge so iz Azije, med r.jimi Kambodja, Burma in Indonezija ter Indija. Iz Evrope je prišel na konferenco delegat Cipra ter seveda jugoslovanski komunistični diktator Tito | s spremstvom. Iz Amerike se konference udeležuje Kuba.
Konferenco vodijo Egipt, Indija in Jugoslavija. Nasser in Tito, dva diktatorja, sta storila vse, da se konference ne bi mogel udeležiti Čombe, sedanji
IZ TEDNA
V	perujskem parlamentu je opozi-I cionalna večina po 26 urni debati obsodila delo prosvetnega ministra Mira Quesada. Opozicija mu je očitala, da je v svojem resoru nastavljal koniuniste. Prizadeti minister je po izglasovani nezaupnici izvajal posledice ter odstopil. Predsednik republike dr. Belaunde je za njegovega naslednika imenoval genera la, kar je vzbudilo začudenje.
Novoizvoljeni či/lski predsednik dr. Eduardo Frei je v ponedeljek odpotoval na obisk v Zahodno Nemčijo in Italijo. V obe državi je bil povabljen, ter bo imel v Bonu in Rimu razgovore o tehnični in finančni pomoči obeh-držav za izvedbo svojega delovnega programa za izboljšanje socialnih in zdravstvenih razmer in glede graditve novih šol ter stanovanjskih hiš ter za razvoj čilske industrije. ,
Kubanske emigrantske organizacije ter ustanove so pozvale svetovno javnost naj prepreči odvoz 2.500 kubanskih otrok v Sovjetsko zvezo. V svojem pozivu zatrjujejo, da namerava Castro poslati v Rusijo navedeno število kubanskih otrok v starosti 7 do 10 let še ta
predsednik belgijskega Konga. Ko je z letalom tipa B-707 priletel nad kairsko letališče, so mu iz kontrolnega stolpa sporočili, da letališče ni pripravljeno za pristanek tako velikega letala ter se je moral vrniti v Atene., Takoj za tem sO pristajala druga letala istega tipa neovirano. Čombe je poslal Nasserju oster protest, se vkrcal v letalo redne letalske linije in priletel v Kairo.
Kot opazovalci se udeležujejo konference Argentina, Bolivija, Chile, Fin-[ ska, Jamaica, Mehiko, Uruguay ter Trinidad-Tobago.
Hruščov je poslal konferenci pozdravno brzojavko, v kateri poziva delegate, naj se „pridružijo vsem anti-imperialistom“ v borbi „proti norcem, ki ženejo svet v atomsko katastrofo“.
V TEDEN
mesec/ z namenom, da bi jih v Sovjetski zvezi vzgojili v marksistično-leninistič-ni ideologiji. Vedo tudi povedati, da so na Kubi poslali v koncentracijsko taborišče nad 400 mater, ki so se upirale pošiljatvi svojih otrok v Sovj. zvezo.
Angleška kraljica je prišla v ponedeljek, 5. oktobra, na obisk v Kanado. Med drugimi mesti bo obiskala tudi mesto Quebec, kjer je najmočnejše gibanje kanadskih separatistov za ločitev od Anglije. Separatisti so napovedali, da bodo za dosego svojih ciljev začeli segati po radikalnejših sredstvih. Napovedujejo tudi neposlušnost javnim oblastem ter tudi dejanske napade na predstavnike oblasti. Zaradi takih napovedi separatistov — celo atentata na kraljico — so kanadske oblasti odredile za kraljičino varnost najstrožje varnostne ukrepe.
V Sevefni Irski, ki je še vedno pod angleško oblastjo, so izbruhnili novi resni nemiri. Povzročili so jih Angleži sami, ker so sneli zastavo irske republikanske zastave s poslopja te irske politične skupine. Veliki nemiri so bili zlasti v mesut Belfast. (Nad. na 2. str.)
Stran 2
Buenos Aires,. 8. oktobra 1964'
SVOBODNA SLOVENIJA
OB lO-LETNICI SLOV. KULTURNE AKCIJE
TRETJI UMETNIŠKI VEČER Za razstavo slovenske grafike je bil jugoslovanskimi srci najplemenitejše sv-
v proslavo 10 letnice ustanovitve Slovenske kulturne akcije v soboto dne 3. oktobra ob osmih zvečer v dvorani Slovenske hiše tretji umetniški večer. Pripravila sta ga glasbeni in gledališki odsek Slov. kult. akcije. Udeležba na njem je bila zelo lepa. Skoro vsi sedeži v dvorani in na galeriji so bili zasedeni. Pred začetkom so si rojaki z zanimanjem ogledovali razstavljene slike slovenskih umetnikov v zdomstvu.
Ob napovedani uri je stopil na oder predsednik SKA g. Buda Jurčec. V uvodnih besedah je navajal, da 10 letni obstoj SKA ni samo njen jubilej, ampak tudi vseh tistih, ki so slovenske umetnike v zdomstvu podpirali „pri grajenju in poglabljanju slovenskega duhovnega bogastva“. — „Vaš in naš uspeh je v tem“, je nadaljeval svoja izvajanja govornik, „da smo znali najti pravo smer in izbrati primerna sredstva v gradnji in oblikovanju duhovnega obraza sodobnega slovenstva; pomagali ste nam, da smo ustvarili nekaj, kar bi mogli imenovati duhovno posodo slovenstva, tukaj, zunaj v svetu — v begunstvu. V drugi polovici 20. stoletja imamo namreč Slovenci dve domovini, resnično in stvarno tam na naši lepi, a daljni zemlji in imamo še drugo prav tako resnično, to je duhovno domovino tukaj v zamejstvu; obe sta prebogati in sicer tam in tu; smo na vseh kontinentih. Ta naša domovina, ki jo mi nosimo tukaj v sebi, je raztegnjena na ves svet“.
V	nadaljnih odstavkih omenja delo slovenskih umetnikov v zdomstvu ter naglasa potrebo, da se ta večer zavemo, „da smo šli v svet, ker hočemo v njem zaživeti najpopolnejše, najtežje, pa tudi najbolj bogato življenje“, zatem pa nadaljuje: „V domovini na naši rodni grudi rušijo duhovne osnove njenega življenja. Po računih marksistične aritmetike je Slovenija samo še ekonomska enota; vkljub izrednim naporom tistih, ki doma še branijo naš jezik, branijo kulturno in duhovno podobo slovenstva, se sušijo korenine našega jezika in kolonizirajo našo rodno grudo ljudje, ki niso slovenske krvi. Toda svoj jezik smo in bomo ohranili; kar je živelo 1300 let, ne bo zamrlo v 30 ali 50 letih“.
V	naslednjem poudarja nujnost, da tudi slovenski umetniki ustvarjajo slovenske umetnine, četudi kot sinovi komaj dvamilijonskega naroda. V dokaz svojih trditev navaja stare Grke, pri katerih sta bili Ilijada in Odiseja skozi 2000 let „temelj evropske in zapadne kulture“, in pravi: „Zakaj bi tedaj bili malodušni, ko lahko gledamo danes na slovenstvo z dveh ravnin: mi v tujini z naše in oni doma iz svoje vere in upanja. Zakaj ne bi mogle ohranjati umetnine Prešerna, Cankarja, Župančiča, Plečnika in Preglja nas Slovence, ko so prav te umetnine prelite v tuje jezike izpričale našo vrednost svetu m so postale del duhovnega patrimonija vsega človeštva.“
V	nadaljnih odstavkih navaja, da ob odhodu v svet „nismo načenjali pravzaprav nič novega“, kajti pred nami so šli v svet „glasniki slovenstva“. Tu omenja Barago, Knobleharja, katerim so sledili drugi. Za tiste, ki so se predali misijonstvu pravi, „da izpolnjujejo občestvo narodov na drugem polju, naša naloga pa je, da poiščemo nova in široka obzorja slovenstva v svetu, ki nam je dan po božji milosti in volji ne v breme in dolžnost, ampak v srečo in bližino našega novega, naj višjega adventa, najlepših ur obiskanja“.
V	zaključnem delu svojega govora g. R. Jurčec odgovarja na vprašanje kaj je naše slovensko bistvo in „kaj smo mi v tem strašnem apokaliptičnem 20 stoletju“ takole: „Trepetamo zase in za našo mladino. .. Čas resnično trka na vrtita, toda nikar se ne bojmo, nikar se ne plašimo. Bili smo pod peto najmogočnejših tujcev; nismo izginili, pač pa smo se raztegnili na ves svet. Niso nas razumeli v prvi Jugoslaviji, v dragi nam grozi potop v maiKsistič-nem kozmopolitizmu. Dolga, dolga stoletja so nas silili v zatišja naših src, do danes se to drobno, neizmerno bogato slovensko srce ni zlomilo n; klonilo... Ko je naš prvi pesnik Va-.cntin Vodnik pred 150 leti zazrl v Iliriji oživ ljenji prve obrise zbiranja slovenskega naroda, je zapel, naj bo Ilirija, t. j. Slovenija, prstan Evropini. To ■"e j prstan Evropini. že tedaj je zaslutil slovenski pesnik naše mesto v Evropi...' Pred 50 leti je pesnik Oton Župančič gledal na delo Janeza Ev Kreka in je o njem, našem umetniku in prer .kn v času majniške deklaracije, dejal, da je bil Srce v sredini — bil je srce našega naroda, bil je med najplemenitejšimi
ce za vse narode, ki so bili okoli nas. Svoja izvajanja je pa predsednik SKA zaključil z besedami: „Poglejmo danes na Slovenijo v domovini, pogreznjeno v trpljenje, iz katerega vro vrelci najplemenitejše, v bridkosti zvarjene ljubezni; glejmo na njo kot na najlepše, po vsebini najbolj očiščeno srce med vsemi srci na svetu. To srce je razklano na dve domovini; skušajmo nocoj zaslutiti kaj vse zmore ta Slovenija, ki že prerašča svoja razmerja. Ali ni tam doma Slovenija že resnično pravo srce Evrope -— in mi tukaj se posvetimo, da bo v našem srcu brnela ljubezen vsega sveta, da bomo eno srce s srci vseh pravičnih narodov sveta, da bomo srce novega sveta. . . Biti Slovenec danes v svetu se pravi rasti čez vero in upanje v ljubezen, ki je ohranjala ves svet in ga bo ohranila tudi poslej. Zavedajmo se tega poslanstva in se ne strašimo poti, ki je pred nami. Vsa obzorja so nam odprta!“
Izvajanja predsednika SKA g. Rude Jurčeca so sprejeli navzoči: z odobravanjem.
Po njegovem govoru je sledil koncertni del umetniškega večera. Na sporedu je bilo pet pevskih točk, ki so jih izvajali bariton solo, ženski tercet in kvartet. Za klavirjem je pa vse spremljal skladatelj — vodja glasbenega odseka SKA g. prof. Alojzij Geržinič. Najprej je zapel- g. Božo Fink pesmi Emila Adamiča „Kot iz tihe, zabljene kapele“ na besedilo Josipa Murna Aleksandrova in Lucijana Marije Škerjanca „Počitek pod goro“ na besedilo pesnika Li Tai Po v prevodu F. Kozaka; ženski tercet, ki ga sestavljajo ga Marija Fink Geržiničeva ter gospodični Neda in Marta Fink, je zapel naslednje skladbe Franca Gerbiča „Rožmarin“ na besedilo pesnika Cvetka Golarja in Antona Lajovica „Pesem“ — besedilo ruskega pesnika Koljcova v prevodu Župančiča, za zaključek je pa kvartet Finkovih odpel najnovejše Geržiničevo glasbeno delo, iki je bilo ta večer prvič izvajano „Na skali roža raste“ (besedilo Franceta Bevka).
Koncertni del III. umetniškega večera SKA je vsem navzočim nudil izreden dvojni duhovni užitek: recitacijski in glasbeni. Kajti pred vsako zapeto pesmijo jo je najprej recitatirala z globokim doživetjem ga.Majda Uršič Volovškova ter ustvarila pri vseh pravo primerno vzdušje ter razpoloženje, da so potem še z večjim razumevanjem sledili vsem pevskim točkam. Tako go. Uršič Volov-
škov-o kakor tudi člane kvarteta Finkovih in skladatelja g. Alojzija Geržiniča so navzoči po vsaki recitirani nato pa odpeti pesmi nagradili s toplim in dolgotrajnim odobravanjem. Kvartet Finkovih, kakor tudi njegov spremljevalec na klavirju g. Geržinič je tudi na tem večeru potrdil svoj sloves, da je najboljša komorna enota, kar jih premore naša emigracija in da nas lahko častno zastopa pred mednarodnim glasbenim forumom. Ob umetniško podajanih recitacijah posameznih pesmi smo pa vsi samo obžalovali, da tako nadarjene gledališke igralke kot je ga. Uršič Volovškova nismo imeli priložnosti videti pogosteje nastopati na slovenskih umetniških prireditvah.
G. Nikolaj Jeločnik je z njemu lastno spretnostjo vodil režijo celotnega umetniškega večera. Po njegovi zamisli in vodstvu izvedbe pa je bila povsem nova in izvirna naslednja točka sporeda. Srečanje s poeti. Bila so to dela — pesmi pesnikov Branka Rozmana Na steni spi čas, Franceta Papeža Osnovno govorjenje. Vladimira Kosa „Dober večer, Tokio“ K. Vladimirja Truhlarja Nova zemlja, Rafka Vodeba človek sem in znova K. Vladimirja Truhlarja Rdeče bivanje. To ni bilo le recitiranje pesmi, ampak so jih resnično- igrali ga. Nataša Zajc Smersujeva, gdč. Marjeta Smersujeva, g. Frido Beznik in g. Nikolaj Jeločnik. Kompozicije Vodebovih pesmi v podobi „Človek sem“ je pa zopet pripravil g. Alojzij Geržinič ter jih je z vsem občutjem pel kvartet Finkovih.
Ni treba še posebej poudarjati, da so bile posamezne točke podane doživeto in so prihajale do lepega umetniškega izraza. Saj so jih tudi podajale najboljše moči, ki jih je za ta večer izbral g. Jeločnik, ki se je tudi, kar je razumljivo, posebej odlikoval v recitaciji.
Ko je po besedah „Na steni spi čas“ nastopajoče na odru zakrila zavesa, se je v dvorani sprožilo splošno odobravanje in ploskanje, ki ga je narekovala hvaležnost vsem, ki so pripravili ta umetniški večer.
Sceno za izvedbo- tretjega umetniškega večera je pripravil g. arh. Marijan Eiletz.
Odbor Slovenske kulturne akcije v njenem jubilejnem, letu je naslednji: predsednik Ruda. Jurčec, I. -podpredsednik dr. Tine Debeljak,, II- podpredsednik prof. Alojzij Geržinič, tajnik Marijan Marolt in odbornik g. Božo Fink. Pri Slovenski kulturni akciji delujejo naslednji odseki: glasbeni, filozofski, zgodovinski, likovni, gledališki in leposlovni.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Peronisti in De Gaullov obisk
KOROŠKA
Pevski koncert o b Buškem jezeru
Loče ob Baškem jezeru postajajo iz leta v leto priljubljeno letovišče. Letoviščarji prihajajo iz raznih držav, vendar je običajno v Ločah največ turistov iz Nemčije. Tujsiko-prometni urad si vedno prizadeva, da bi letoviščarjem nudil čim več zabave pa tudi kulturnih; prireditev. Tako so že lani zgradili sredi Loč lepo urejen „Kulturni dom“',, ki ima lepo, veliko dvorano. Letos so že pridno uporabili ta Dom za kulturne in zabavne prireditve.
V okviru teh kulturnih prireditev je uprava Doma povabila Božanske fante, naj pripravijo v nedeljo, 30. avgusta pevsko-godalni koncert, predvsem za letoviščarje. Moški zbor Rožanskih fantov, ki je zelo močan, saj šteje 70 pevcev, je pripravil pevski del prireditve, poleg njih pa so nastopili še tamburaši iz Sveč in Šentjanža ter folklorna skupina iz Sel. Kljub slabemu vremenu, je bila dvorana popolnoma zasedena. Ker so bili med občinstvom večinoma letoviščarji, — četudi ni manjkalo domačinov, — so slovenski fantje tako pripravili program, da je pokazal tujcem slovensko pesem, godbo in rajanje. Profesor Franc Inzko je v uvodu nakazal
lepoto ih: bogastvo slovenske koroške tradicije in tudi povezoval posamezne točke' programa.
Za uvod; so zaigrali tamburaši: trii pesmi, ki so jih predvsem tujci,, ki: Jemalo poznajo ta inštrument, z zanimanjem in odobravanjem poslušali. Sledili je nastop folklorne skupine, ki jfe: brezhibno izvajala narodne plese ih ponazarjala stare običaje in opravila, Id so bila v navadi. Rožanski zbor je pod vodstvom pevovodje Simeja Triesniga prijetno in mogočno odpel nekaj slovenskih narodnih in umetnih: pesmi. Ih» kratkem odmoru je vsaka skupina nastopila s še nekaj točkami. Za zaključek je folklorna skupina iz Sel v veselem plesu pokazala, da mora vse združevati lepa in iskrena ljubezen in resnično razumevanje, ko, so ob vrisku in smehu izvajali točko „Mi se imamo radi“.
Prireditev je dosegla lep uspeh, poleg tega pa je bila lep doprinos k afirmaciji Koroških Slovencev, ki so predstavili slovensko pesem in folkloro pred tujci — letoviščarji, med katerimi mnogi niti niso vedeli, da . žive Slovenci tudi na Koroškem.
Priznanje svobodnim slovenskim umetnikom
V Svobodni Sloveniji smo poročali o lepem uspehu, ki ga je dosegla v New Yorku skupina slov. umetnikov s svojo razstavo 'V galeriji Lok.
O tej razstavi je objavil poročilo tudi znani ameriški list „The Cristian Science Monitor“ z dne 4. septembra t. 1. Napisal ga je Jane H. Kay. Glasi se takole:
„Moderna umetnost, ki izhaja iz Slovenije — dežele, ,zemljepisno severno-zahodni del Jugoslavije, duhovno... otrok zahodnoevropske kulture“ — je postala deležna imena moderne slovenske umetnosti pred manj kot pol stoletja. Majhen narod sredi med velikimi, je imel obrobne odnose z umetnostnimi tokovi zgodovine in z impresionizmom 20. stoletja.
„Iz blestečega francoskega impresionizma,“ je nedavno zapisal Rudi Veče-
rin v katalogu newyorske razstave Moderne slovenske umetnosti na tujem, „so slovenski umetniki obdržali samo svetlobo. Ustvarili so svoj lastni impresionizem, ki je bil dovolj močan, da je odprl -vrata in dal polet novi, sveži in bogati dobi. . . “
Ta umetnost, prikazana v Galeriji Lok v New Yorku, predstavlja tri različne generacije slovenskih umetnikov po dragi svetovni vojni. Samo prva generacija si je pridobila priznanje doma in ostala tam. Draga „je začela svoje umetniške študije doma in jih nadaljevala zunaj.“ Ted Kramolc, čigar delo „Na poti domov“, je tu prikazano, je predstavnik teh umetnikov. Tretjo generacijo, ki je vsa študirala izven domovine, predstavlja Jože Vodlan in njegova abstraktna „Kompozicija 11.“
Kramolc, 42 let star, je začel svoje študije kot arhitekt v Jugoslaviji ter
v Argentini :
Peronisti so De Gaullov obisk politično izkoriščali za svoje gibanje in poudarek svojih teženj po Peronovi: vrnitvi. Zato so se na ta okisk pripravljali že dober mesec. Vse nastope so dobro organizirali. Tako so :>v Buenos Airesu, kakor tudi v Cordobi, v mestih, ki ju je obiska! general De Gaulle, najeli na stotine omnibusov in kolektivov,' da . so z njimi iz mest na področju Vel. Buenos Airesa in Cordobe vozili'svoje pristaše na buenosaireške in cordobske ulice, da so tam vzklikale De Gaullu, istočasno pa tudi Peronu.
Razen tega so pripravili na milijone lepakov in letakov s pozdravom generalu De Gaullu tér Peronu. Policija ie za te priprave zvedela ter nekaj dni pred De Gaullovim prihodom napravila preiskave po peronističnih tiskarnah in na sedežih peronističnih sindikatov ter je med dragim zaplenila nad 1' milijon velikih štiribarvnih lepakov s slikami De Gaulla in Perona ter z napiši „Perón y De Gaulle un solo corazón“ (Perón in De Gaulle eno samo srce), ali „Perón y De Gaulle — tercera posición“ (Perón in De Gaulle tretja pozicija).
Zaradi zaplembe peromštičirih' letakov in lepakov so peronisti čni poslanci in senatorji v državnem kongresu vložili interpelacijo na notr. ministra. Debata o njej je bila zelo živahna-ter je načela vrsto polit, vprašanj, ki so v zvezi z zadržanjem peroništov. Poslanci'vladne ljudske radikalne stranke so zelo ostro nastopili proti peroništOm ter so- zavrnili njihovo zahtevo, naj' bi v državni kongres prišel notranji' minister- odgovarjat na postavljeno vprašanje.
Prvi peroništični izgredi so- se pojavili pred huenosaireškim letališčem že v soboto pred prihodom generala De Gaulla. Ko jé policija' opazila,, da se bližajo peronisti z raznimi napisi, v katerih je bil Perón vedho skupno z De Guullom, jé nastopila in jih potisnila v stranske ulice. Do večjih izgredov jé (prišlo zatem na Francoskem trgu, kjer so peronisti vzklikali Peronu in De Gaullu- tudi med1 govorom buenosaireškega župana. Policija je nastopala proti izgrednikom z odločnostjo, peronisti so jo pa obmetavali s kamenjem. Zatem so peronisti prirejali manifestacije za Perona tudi na Majskem trgu, zlasti pa pred državnim kongresom.- Vedno so- vzklikali Peronu in De Gaullu, med tem ko je ostalo ljudstvo» vzklikalo De- GaullU in Franciji ter Argentini ih prijateljstvu med obema, državama.
še večji izgredi so bili v Cordobi, ko sta se predsednika vozila z letališča proti Kaiserjev-! tovarni avtomobilov, v bližini tamošnjega sedeža CGT, Ta so izgredi zadobili take obsege, da je policija začeta nastopati z vso odločnostjo ih- uporabljati tudi bombe s solzivcem. Padlo je tudi več. strelov. Peronisti so nastopali tudi pred cordobsko sodno palačo med obiskom De Gaulla kakor tudi med: kositom. Varnostni organi so morali tudi tu ostro nastopiti, da so peror nistične skupine razpodili.
Argentinskemu predsedniku se je med vožnjo v sodno palačo v gneči med manifastanti pripetila tudi.' manjša, nesreča. Pred navalom množice so popustili policijski kordoni. Neka dekle je množica potisnila proti: predsednikovemu avtomobilu s tako silo, da so počile šipe na avtomobilu ter je predsednik dr. Iliia dobil od razbitega stekla rano na roki.
V izgredih v CSrdobi je bilo 29 ranjencev. Policija je organizatorje neredov zaprla. Med njimi je tudi A. Vandor, glavni tajnik sindikata kovinarjev, organizator tkzvv bojnega načrta proti vladi.
Nastopanje peroništov med De Gau-llovim obiskom v Argentini je v vladni ljudska stranki, kakor tudi v ostalih
protiperonističnih strankah, naletelo na. ostro obsodbo. Z ogorčenjem je to omenjal tudi predsednik dr. Iliia.
Varnostni ukrepi za De Gaulla
Za varnost francoskega predsednika je bilo v Argentini tako poskrbljeno, da je bilo malo verjetnosti, da bi se mu. bilo moglo kaj pripetiti. Kajti že pred časom so prišli sem organi francoske policije Sûreté s seznami vseh tistih francoskih državljanov, ki bi mogli biti sumljivi. Skupno z organi francoske policije so argentinske varnostne oblasti izdale vse potrebne ukrepe za De Gau-llovo varnost. Tako so bili vsi prostori, kamor je prihajal De Gaulle, daleč naokoli najstrožje zastraženi. Prav tako-vsa poslopja. Pred predsednikovim avtomobilom se je vozila vedno kolona policijskih avtomobilov, predsednikov avtomobil je pa spremljalo vedno z obeh strani nad 30 stražnikov na. motociklih. Razen tega. so bili stalno poleg predsednika De Gaulla njegovi štirje robustni osebni stražniki, ki. noč in dan bdijo nad varnostjo svojega, predsednika. Vožnja je bila vedno zelo hitra. Poleg buenosaireške policije ter članov francoska policije so za varnost francoskega predsednika skrbeli tudi vojaški varnostni -organi ih to vojske, mornarice in letalstva. Koderkoli se je vozil De Gaulle so .stalno krožili nad ulicami helikopterji v nizkem poletu, ter so po radiju sporočali o vsem, kar so opazili 7 zraka. V času prihoda in odhodU; De Gaulla je bilo letališče za vsa: druga letala zaprto. Sodijo,, dà je v Buenos. Airesu skrbelo za De- Gauilovo varnost nad 12..Ü00 mož..
V karavani avtomobilov, ki so vedno spremljali De Gàulla, jé Bila- vedno tudi ambulanta , z zdravniki, bolniškimi: sestrami in vsem potrebnim instrumen-tarijétn.
Posebna - postelj à- za- De- Gaulla
Francoski predsednik De Gaulle- je-velikan. Visok jè 1.98 m. Zato so morali zanj naročiti novo posteljo. Napravil jo jé nek francoski: naseljenec v Argentini in sicer 2.30 m dblgo ih 1.10' m široko.. Kot omenjamo na- drugem mestu; jè De Gaulle med svojim obiskom v Buenos Airesu stanoval v palači francoskega veleposlanika- v mestu: Martinez- na podhočjU Veli. Bš,. Airesa»
IZ IE D) lift v TEDEN
(Nadaljevanje s: L, strani)
Agencija Associated Press poroča iz.
se je pozneje udejstvoval v grafični umetnosti in v slikanju. To študijo avtomobilov, pomikajočih se v mraku v dolgih vrstah, je naslikal leta 1962 v Kanadi, kjer sedaj živi ter je bila velikokrat razstavljena. Kramolc je član več društev za grafično umetnost.
Vodlan, rojen v Rimskih Toplicah v Sloveniji, je študiral na umetnostni akademiji v Linzu v Avstriji, nakar se je podal čez Atlantik. Sedaj živi v Brooiklynu, New York. Razstavljal je v Clevelandu in New Yorku. Njegova abstraktna dela, kakor to olje iz leta 1964 — Kompozicija 11“ — je juksta-pozicija in prepletanje trdih oblik.
Kot je iz gornjega poročila razvidno sta skupno s poročilom objavljeni tudi reprodukciji Kramolčeve slike „Na poti domov“ ter Vodlanovo olje „Kompozicija 11.“
¡Madrida; da. so, se novice -o Peronovi vrnitvi v Argentino začele širiti po zadnjem sestanku*, ki. ga: je imel bivši arg. predsednik s, predstavniki svcjih polit, organizacij. Toda v Madridu ni prav nobenih znakov, da: bi: se Peron pripravljal na vrnitev. Omenjena agencija navaja,. da- je večina: Argentincev,, ki žive v Madridu,, mnenja, d» Peron s svojo ženo ne- Uto zapustil varnega mesita v svoji vili: v Madridu tako- dolgo,, dokler iz Argentine ne bo dobil vseh zagotovil za svojo, varnost- Agencija AP zagotav-! 1 ja, da je do. takega zagotovila za Perona v Argentini še: zelo daleč. Ista agencija tudi poroča» da je Peronov tajnik Manuel Algarhe izjavil, da glede Peronove vrnitve dosedaj še ni nobenih noviie. Če bodo prihodnji dnevi v tem pogledu prinesli kako spremembo, mu ni znano. Naglasil pa je, da lahko pove samo to, da je vožnja zelo draga, ker da. je treba zanjo plačati 49.000 dol.
V Rimu so bili po zadnjem kongresu italijanske krščanske demokratske stranke razgovori med novoizvoljenimi člani glavnega odbora glede določitve izvršnega odbora stranke ter o določitvi novega glavnega tajnika. V te notranje zadeve italijanskih kršč. demokratov so so vmešavale tudi ostale tri vladne stranke z Nennijevimi socialisti na čelu ter so zahtevale, naj bi bila v novem izvršnem odboru zastopana tudi skrajna levica v stranki, ki jo vodi Giuiio Pastore, min. za zadeve južne Italije v Moravi vladi, izključeni pa naj' bi' bili predstavniki strankine desnice» ki jo vodi biv. predsednik Mario Scelba. V kršč. demokratski stranki so pa vprašanje novega izvršnega odbora rešili sami in se niso prav nič ozirali na želje in zahteve ostalih treh vladnih strank ter so v izvršni odbor določili samo tiste člane glavnega odbora, ki pripadajo ali predsedniku vlade Mora ali pa glavnemu tajniku stranke Marianu Rumoru, ki vodi v stranki zmerno krilo. Tako je v izvršnem odboru stranke Rumorova skupina, ki je povsem na Morovi strani, zastopana z desetimi člani, Morova pa s petimi: V' izvršenm odboru pa nimajo svojih predstavnikov ne . skrajna levica Giulia Pastore-a, ne Fanfanijeva skupina in tudi ne Scelbova desnica. Za glavnega tajnika stranke je' bil znova -določen dosed, glavni Rajnik Muriano Rumpro.
Buenos Aires, 8. oktobra 1964
¡Stran 3
SVOBODNA SLOVENIJA

j/aKöBi
Pod gričem Kalvarija v Mariboru že
92 let obstoja kmetijska šola, ki je dala slovenskemu podeželju veliko število umnih kmetovalcev, živinorejcev in vinogradnikov. Prvotna kmetijska šola se je sedaj razrastla v tri kmetijske učne zavode, v srednjo kmetijsko šolo, v višjo agronomsko in kmetijsko strojno šolo. Vsi .ti zavodi se sredi lepo urejenih sa dovnjakov z izbranimi sadnimi vrstami, prostranimi hlevi za živino, pod Kalvarijo pa prostran vinograd. 'Vse do prihoda komunistov na oblast so vse občinske uprave v Mariboru podpirale kmetijske učne ustanove, po katerih je bil Maribor znan ne samo v domovini, ampak tudi v inozemstvu, saj so na njem delovali priznani slovenski kmetijski strokovnjaki in sadjarji. Pod komunisti je pa občina začela odvzemati kmetijski šoli parcelo- za parcelo z izgovorom, dp jih potrebuje za zidanje stanovanjskih hiš. S tako zahtevo prihaja mariborska mestna občina tudi sedaj in namerava kmetijskim učnim zavodom odvzeti že zemljišča s sadovnjaki. Vodstvo kmetijskih šol se z vsemi sredstvi bori proti načrtom mesta Maribora, da bi sadovnjake te šole spremenila v gradbišča za stanovanjske hiše. Opozarja jo, da ima občina vse možnosti za širjenje mesta v druge smeri. V javni obrambi svojega stališča se vodstvo kmet. šole vprašuje: „Ali smo res tako bogati, da to, kar smo danes zgradili, jutri že poruši-
mo. Drugod si kaj takega ne privoščijo.“ S temi besedami misli velike investicije, ki so bile doslej vložene v ureditev omenjenih treh kmetijskih šol v Mariboru. V svojo obrambo dalje navaja, da bi odvzem sadovnjakov in vinograda kmetijski šoli, višji agronomski ter kmetijski strojni šoli ohromil pouk tem šolam. Razen tega pa tudi zeleni pas, ki g-a predstavljajo sadovnjaki, polje in kalvarijski vinograd okoli kmetijske šole dajejo mariborskemu mestu lepo krajinsko zaledje, in so tudi naravni podaljšek mestnega parka.
Ljubljansko nadškofijo vodi v času nadškofove odsotnosti na vatikanskem koncilu generalni vikar dr. Stanko Lenič, za podeljevanje sv. birme v izjemnih primerih je pa pooblaščen prelat Josip Šimenc.
V	Grosupljem so dobili lastno župnijo, pri Sv. Križu v Ljubljani pa ekspozituro.
Pesnik in dramatik Cvetko Golar je
nedavno slavil 8.5-letnico svojega rojstva. Za ta njegov življenjski jubilej je izšla tudi njegova knjiga „Iz spominov in srečanj“. V njej se spominja svojih velikih prijateljev, zlasti Ivana Cankarja.
V	Sloveniji so jamarji odkrili dve novi podzemski jami. Prvo so odkrili jamarji iz Novega mesta in Kostanjevice. Je to opuščena, deloma pa sedanja struga potoka Studena, po katerem so
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Janeza Mikija in njegove žene ge. Tičke roj Hafner se je dne 3. oktobra t. 1. rodil sinček Janez Aleksander. Srečni družini naše čestitke!
f Marija Milharčič. Iz Slovenije je prišlo žalostno sporočilo, da je po kratki in hudi bolezni umrla gospa Marija Milharčič, mati vsem poznanega g. Luke Milharčiča, kateri je pred nedavnim časom izgubil svojo soprogo go. Betko.
Dne 20. septembra jo je zadel delni mrtvoud, katerega je mogla prenesti le nekaj dni.
Pokopali so jo dne .26. septembra ob lepem sončnem dnevu z veliko udeležbo sorodnikov in vaščanov, ker so jo vsi zelo radi imeli zaradi njenega dobrodušnega nasmeha pa tudi dobrote, ki jo je zlasti izkazala v težkih dneh pretekle vojne. Njeno hišo so imenovali tedaj brezplačni hotel vsi tisti iz Trsta ali Reke, ki so v tistih težkih dneh hodili po kmetih, da so si kupili kakšno kilo krompirja.
V	domovini zapušča sina Francelna, ki gospodari na domačiji ter hčerko Marijo por. Molk v Planini pri Rakeku, Francko por. Fatur v Drskovčah, Vido por. Zelen v Kočah pri Slavini, tukaj v Argentini pa starejšega sina g. Luka Milharčiča na Ezeizi.
Vsem izrekamo naše iskreno sožalje, rajni pa naj Bog dodeli večni mir.
RAMOS MEJI A
V	soboto 27. septembra je bil v Slomškovem domu VI. redni prosvetni večer. .Na sporedu je bilo zanimivo predavanje g. dr. Mirka Gogala o framasonski or-ganizacjji. Predavatelj je obdelal temo z njemu značilno temeljitostjo in na jasen način. Razložil je vzroke in začetek prostozidarske organizacije, njen razvoj in položaj v današnj dobi. Framasonske lože imajo veliko krivdo za odpad Evrope od Boga. Moč njihove organizacije je v izredno konspirativni organizaciji raznih stopenj. Na svetu je okoli osem milijonov ljudi včlanjenih v 135 frama-sonskih ložah. Najmočnejše je frama-sonstvo v Angliji.
Lepo število poslušalcev — bilo jih je okoli 70 — je z velikim zanimanjem sledilo tehtnim izvajanjem. G. predavatelj je po predavanju na razna vprašanja podal še več pojasnil.
Ob zaključku večera se je predavatelju zahvalil vodja večera g. predsednik Janez Brula, navzoči rojaki so pa z živahnim aplavzom g. dr. Gogali izrazili željo, da bi kmalu zopet obiskal Slomškov dom in nam še večkrat predaval.
SLOVENSKA VAS V LANUSU
XII. mladinski dan v Lanusu je tudi letos, kakor že vrsto let pripravila la-nuška slovenska mladina, ki naj bi bil v nedeljo, 20. septembra. Slabo vreme je dopustilo izvedbo le dopoldanskega dela programa. Ob 9.30 je bila sv. maša, ki jo je daroval g. J. Petek za slovensko mladino. V pridigi je naglasa] pomen naziva slovenska katoliška mladine. Predvsem je svaril fante in dekleta pred brezbožnimi nauki materializma in komunizma.
Po sv. maši, med katero je vsa mladina skupno molila in pela, se je odi-grala nogometna tekma med domačim moštvom in San Martinom.
Popoldanski program je bil zaradi nevarnosti dežja preložen na nedeljo,
27.	sept. Ta dan so se ,že v zgodnjih popoldanskih, urah začeli shajati rojaki na
športnem prostoru Slovenske vasi. Ko se je ob 15.30 začel program, je lepo število gledalcev s ploskanjem pozdravilo nastopajoče. Najprej so nastopili najmlajši s telovadno vajo pod vodstvom g. Čampe, ki je vodil tudi naraščajnike v njihovi telovadni točki. Nato je predsednik SFZ Tine Vivod po zvočniku pozdravil lanuško mladino, ji čestital ob tem dnevu in vzpodbujal k nadaljnemu delu pod olimpijskim geslom: hitreje, višje, močneje.
Naslednja točka je bil nastop najmlajših deklic pod vodstvom gdč. Katice Lipovec. Pokazale so ljubko vajo. Sledil je rajalni nastop naraščajnic pod vodstvom gdč. Marice Sušnik. Mladce pa je vodil g. Čampa, ki so brezhibno podali zanimivo vajo. Presenečenje za vse je bil nastop deklet. Vaja, katero je sestavila in naštudirala ga. ing. Vi-vodova, je bila posebno privlačna zaradi dinamičnosti in sproščene ritmike, ki zapušča tradicionalni 'stil telovadnih vaj na naših prireditvah. Za konec je nastopila z venčkom narodnih plesov plesov folklorna skupina iz San Justa, ki jo vodi gdč. Betka Mačkova. Prireditvi je s svojim izvajanjem vtisnila še pečat narodne tradicije.
Občinstvo je z zanimanjem sledilo vsemu izvajanju. Vstako točko je posebej nagradilo z odobravanjem in navdušenim ploskanjem. Po končanem nastopu se je ob mizah in v pogovoru razvila prosta zabava.
Lanuški mladini častitamo k lepo uspelemeu dnevu in ji kličemo: Naprej, hitreje, višje, močneje.	m. t.
ji tudi dali ime. Je polna kapnikov vseh mogočih oblik, tla pa pokriva debela plast čiste sige. Drugo jamo so pa odkrili jamarji v Vilenici pri Sežani. Novoodikrito podzemsko dvorano v dolžini ,150 rn krasijo prelepi kapniki vseh vrst in oblik.
Na občinski skupščini v Ormožu so ugotovili ,da so bile vse šole na področju te občine zgrajene v letih 1850 do 1900. Zato so nekatere že v zelo slabem stanju. Na njih tudi primanjkuje učiteljev, ker nočejo prositi na prazna mesta. Tako v sami ormoški občini manjka 32 učiteljev za predmetni pouk.
Medvedji kosmatinec se je znova pojavil na pašnikih Mežaklje, Pokljube in Jelovice. Na Kleku, Radovni in Lipanci je raztrgal že več ovac.
Žičnica na Vogel (nadmorska višina 1529 m) je začela obratovati dne 13, julija t. 1. Dolga je 1161 m ter je njena največja oddaljenost od zemlje 72 metrov. Gondoli sprejmeta po 20 ljudi ter premagata višinsko- razliko 963 m med spodnjo in zgornjo postajo v 5.5 minutah. Enkratna vožnja v obe smeri stane 600 dinarjev.
Umrli so. V Ljubljani: Josip Rebernak, upok., Stanislav Rafolt, soboslikar-plesfcar, Pavla Možina roj. Kugler, upok., Josip Ciuha, biv. trgovec, Ivan Praznik, Ciril Trampuš, mizar v p., Claire Trost-Fiedler, pianistka in glasbena pedagoginja, Marija Ažbe roj. Klinar, Jože Damjan, livar, Viljem Kobal, davčni upravitelj v p., ing. Adalbert Pirnat, glavni inženir Splošnega gradbenega podjetja, Lojze Hočevar, filmski snemalec, Danilo Zgonc, dijak, Ljubica Roš roj. Jovanovič, Hinko Legiša, šolski upravitelj v p., Marija Tomažič roj. Intihar, Marija Stritih roj. Bokalič. Ivan Heller, žel. upok., Franc Pišot, upok.. Gregor Kurent, krojaški mojster, Marija Novak roj. Kraljič, Elinora Tomc, Frančiška Zdešar, Ernest Koder, dipl. dentist, Boris Punek, strojni ključavničar, Lado Jež, šofer, Josip Tekavee, Franc Tro-jar, Franc Urbančič, upok. in Jože Kro-pič, upok. v Vevčah, Elza Jazbinšek roj. Prešnik v Rušah, Miloš Ledinek, direktor časopisnega podjetja Mariborski tisk v Mariboru, Zofija Ljalja Samec roj. Vanandian v Strmcu, Ivan Vizem v Mariboru, Viktorija Sila roj. Živec v škofijah, Rudolf Lešnik v Imenem, Riko Zalar, šef spl. službe gospodarske zbornice v Mariboru, Marija Simončič roj. Bračič v Kranju, primarij dr. Silvij Brandieu, špecialist-internist v Murski Soboti, Riko Zalar pravnik v Mariboru, Ivan Bajžel, izmenski mojster v Kranju, Ivana Sedej roj. Grabe!jšek v Notranjih goricah, Neža Bračun v Tomiš-lju, Helena Laharnar roj. Kovačič v Lo-garščah pri Ormožu, Ivan Kolman, upok. v Litiji, Franc Klemenčič, biv. trg. in pos. pa Trebelnem, Joško Velikonja, ravnatelj osnovne šole v št. Petru pri Gorici, Ivan Markelj, mizarski mojster v Otočah, Mile Vrvan v Domžalah, Ferdo Valenčak v Št. Petru pod Sv. Gorami, Tvan Jereb, davčni inšpektor v p. .v Novem mestu in Tinko Rasberger na Reki.
S i O V E MCI PO SVETU
AVSTRALIJA
Slovenci še vedno prihajajo v Avstralijo. Ob prihodu v deželo jih čakajo prav take težave na kakršne je zadeval skoraj sleherni emigrant v to ali pa katero drugo prekomorsko deželo. Težko je zaradi neznanja jezika, težko zaradi pomanjkanja stanovanj in težko pri iskanju primerne zaposlitve. Slovenskim naseljencem je ob prihodu v Melbourne j do prihoda p. Odila v to mesto poma- , gal tamošnji slovenski dušni pastir g.
p.	Bazilij, sedaj pa ima to „službo“ g. p. (Milo ter jo po pisanju g. p Bazilija opravlja zelo uspešno. To je namreč razvidno iz naslednjega Bazilijevega poročila v septem. številki Misli, kjer pravi dobesedno: „Odkar je p. Odilo v Baragovem domu, prepuščam iskanje služb /a novodošle fante njemu. Šmenta, njemu uspe, če nikomur ne! Če tovarna išče enega, bo pater tri vlekel s seboj in vse j tri ‘prodal’. Prav po amerikansko jih ‘prodaja’. ‘No, vzemite še tegale, prosim. Je tak revček, mame nima, teta ga je ‘ rodila... ’ Komu v pisarni bi se tak revček nc smilil ? Urad.nik se najprej zresni, nato pa prasne v Smeh in fant je ‘prodan’.“
KANADA
V Kanadski domovini je nedavno g. Mejač, slovenski župnik iz Winnipega, objavil poročilo o svojih misijonih v Vancouverju. Zapisal je, da ga je tam -čakalo „presenečenje in razočaranje“. Na seznamu je imel lepo število SIo-V ncev, toda, ko jih je klical po telef )-nu, jih precej ni več govorilo slovensko, ali pa ni maralo govoriti po naše.
Tudi udeležba pri misijonu ni bila kaj prida. G. Mejaču odgovarja Rev. Martin Turk, kaplan bolnišnice sv. Pavla v Vancouverju. Iz njegovega poročila je razvidno, da je v Vancouverju več dobrih in požrtvovalnih ljudi, ki so začeli tudi z akcijo za postavitev slovenske cerkve, delajo tudi, da -se ljudje redno udeležujejo nedeljske sv. maše, toda še več je takšnih, ki stoje ob strani in se pehajo samo za materialne dobrine. Da bi ta položaj izboljšali sta se poleg omenjenega kaplana dosedaj prizadevala še slov. duhovnika g. Goba, ki se je 5 let trudil med -slovenskimi ljudmi, nato je pa razočaran odšel drugam. Njegovo delo je nadaljeval g. Rudi Cukjati,ki je bil nastavljen na angleški fari, toda je skrbel tudi za Slovence. Zaradi bolezni je moral to delo opustiti in je sedaj nastavljen pri nekih redovnicah izven mesta. Omenjeni Rev. Turk je bil 10 let nastavljen kot kaplan v North Vancouverju, v kraju, kjer slovenskih naseljencev ni, aprila meseca letos je pa dobil mesto hišnega kaplana v veliki kat. bolnišnici sv. Pavla.
V	župniji Marije Pomavai sta umrli zavedni Slovenki in. sicer dne 21. julija gospa Jožefa Podmilšak, dne 5. avgusta pa ga. Angela šrihar. N. n. v m.
V	slovenski župni cerkvi Brezmadežne v New Torontu so dobili mogočne orgle. Dne 8. avgusta sta jih preizkusila dirigenta deškega pevskega zbora pri stolni cerkvi v Torontu Armstrong in Summerville. Oba sta priznana glasbenika in sta študirala cerkveno glasbo v Rimu. Z orglami, ki so stale 8.000 dolarjev, sta bila zelo zadovoljna.
(Nadaljevanje na 4. strani)
1Vaša jubilantu
Maks Mastnak — 90-letnik
Pri svojem sinu Tonetu, v mestu Tablada pri Buenos Airesu, obhaja te dni naš rojak Maks Mastnak visok življenjski jubilej — 90-let-nico življenja.
Naš jubilant je bil rojen G. okt. 1874 pri Sv. Janezu, žup. Teharje pri Celju. Po končani ljud. šoli se je šel učit čevljarske obrti. Zaradi šibkega zdravja, pa mu je zdravnik odsvetoval nadaljnje učenje. Kasneje se je preselil v Ljubljano in nastopil službo v bolnišnici kot cerkovnik. Za svojo življenjsko družico si je izbral Marijo Bernik iz Sore. Zakon je Bog blagoslovil š petimi otroci, od katerih je najstarejši sin Maks postal profesor naravoslovja, hči Marija pa učiteljica.
Kruta prva svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. Po treh letih vojaške službe se je 1. 1918 zdrav vrnil k svoji družini. Leta 1920 je nastopil službo pri Dramskem gledališču v Ljubljani, katero je opravljal 25 let, vse do leta 1945, ko je odšel na pot begunstva. Begunska leta je preživel v taborišču Judenburg v Avstriji. Leta 1949 pa je prišel kot emigrant v Argentino, a pri svojih 75 letih je mogel opravljati le lažja dela.
Vsak teden ena
NOCOJ. ..
Marijan Jakopič
Nocoj sva si blizu ti in jaz,
nocoj 'počiva v rokah mi tvoj obraz.
Si tiho se k meni sklonila
kakor v poljub,
nocoj je daleč, daleč nekje
obup.
Nocoj je črne noči komaj za ped, nocoj, dekle, sem v tvoje oči ujet.
imeli te dni lepo slovesnost. Najstarejši med njimi, g. Franc štefe je slavil 80-letnico svojega rojstva. Počastili so ga v domačem „vaškem“ krogu, ko so ga s svojim obiskom presenetili že v soboto 3. oktobra zvečer in z njim pokramljali. V nedeljo popoldne pa je v kapeli Čudodelne svetinje ob pol šestih opravil po namenu slavljenca in njegove družine sv. mašo direktor g. Anton Orehar, ki .je v govoru čestital slavljencu, prosil vse, naj se zahvalijo Bogu za dobrote, prejete v teku življenja in za blagoslov naprej. Po maši -so se še nekateri zbrali v štefetovi hiši.
G. Franc štefe se je rodil 4. oktobra 1884 v vasi Orehovlje, župnija Predoslje pri Kranju. Izučil se je za tesarja, katero obrt je vseskozi tudi izvrševal, ka-
Po svojem prepričanju je naš slavlje- j sneje se je še spopolnil v urejevanju
nec bil vedno pristaš Slovenske ljudske stranke. Danes pri svoji visoki starosti še vedno rad prebira slovenske knjige in publikacije. Pred dobrim letom ga je zadel hud življenjski udarec, ko mu je umrla njegova draga in skrbna žena. Sam pravi: Če bi še žena živela, bi bila 90-letnica veliko lepša.
Kako je jubilant še veder, krepak in življenjski najbolj ponazoruje to, da ga je večkrat videti pri slov. službi božji ob nedeljah ali pri obisku -svete ure pred prvim petkom v Ramos Mejia ,kamor pride sam, brez vsakega spremstva z avtobusom z skoraj osem kilometrov oddaljenega mesta Tablade.
Zato se čestitkam k tako redkemu in visokemu jubileju našega rojaka, najstarejšega med nami, poleg njegovih domačih, pridružujemo vsi ostali prijatelji in znanci in kličemo: Bog vas živi, in daj vam zdravja še in še!
Franc Štefe — osemdesetletnik
Slovenski rojaki iz Transradio so
vodnjakov. Razmeroma že v zrelih letih se je poročil z go. Heleno Cankar. V družini se jima je rodilo 12 otrok, od katerih sta dva umrla mlada, dva padla kot domobranca, vrnjena 1. 1945, ostalih osem pa živi v Argentini. Ena med njimi, Marija, je usmiljenka, sedaj na Ognjeni zemlji. Jernej je poročen, prav tako tudi Ana; vsak od njiju imata že družino štirih otrok
Zvest svojim krščanskim načelom se je France štefe uprl komunizmu, zato je moral leta 1945 v begunstvo, katerega je preživel v taboriščih po Avstriji, v velikih skrbeh zaradi številne družine. Skupaj z drugimi rojaki je po letu 1948 prišel v Argentino in si kmalu uredil svoj dom, sicer preprost, a bil je njegov. Od vsega početka do današnjega dne redno vsak dan še opravlja svojo službo, sedaj bolj lahko, a brez dela ne more biti. Skromen kot je, a vesel, je sredi domačih in sosedov slavil svoj življenjski jubilej. Tudi mi mu čestitamo in želimo še mnogo let in zdravja.
■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■a
Da ne bo prevozno
V časopisih beremo, da je v enem mesecu v našem mestu izginilo nezna-nokam 113 mladoletnih deklet, da je policija odkrila v nekem stanovanju pet štirinajstletnih fantov pijanih od mamil v družbi žs starejših izvedenih propalic moškega in ženskega spola.
Človeka kar mraz pretresa ko to bere. Nehote se vpraša: Ali ima ta mladina očeta in mater? ali vsaj enega od obeh? Ali more mati mirno zaspati dokler se mladoletni sin ali še hujše mladoletna hčerka ne vrne domov pozno v noč ? In ko se vrneta, ali zahteva točen, odgovor kje in s kom sta bila? Ob prvem sumu bi morala brezpogojno nekaj storiti: prepričati se, ali je ni sin ali hčerka nalagala in osleparila za njeno lahkovernost. „Grem k prijateljici in z njo v kino, ali pa gledati TV“, ali „Gremo s prijatelji v bar“. Lahko je to res, lahko pa tudi gre za izgovor za katerim se pričenja pot navzdol, v brezno. Zato: proč z naivnostjo! Pozor!
Včasih, ko je življenje še teklo po strogih zakonih, v časih, ko je moraja biti mladina doma ob „Ave Mariji“, so matere z večjo skrbjo, čuvale svoje otroke. Danes pa slišiš mlade „moderne“ mamice: „Ja, veste, mladina ne more biti več tako starinska kakor smo bili mi. Časi so se spremenili!“
Da, moderna gospa, časi so se spremenili, a človeka bo do konca sveta ta-rala teža izvirnega greha, in danes bolj kakor prej, je za slaba nagnjenja in šibkost v skušnjavah veliko priložnosti. Judi vedno več je moških in ženskih propalic, ki prežijo kako bi zapeljali neizkušeno mladino.
Ko . smo kedaj čitali, da se Kitajci vdajajo kajenju opija, ki jim počasi izpodjeda vse moči, smo -se zgražali in jih pomilovali. Danes se godijo v našem mestu, morda na sosednji „kvadri“, take in še hujše stvari.
Kuga mamil se naglo širi in je prodrla ponekod celo med šolsko mladino. Ali nam .ni znano, da v ZDA na nekaterih šolah javne oblasti preiskujejo šolske torbe in obleko učencev ob vhodu v solo in, žalibog, večkrat z uspehom ?
Ali kaj vedo naši starši o tej in drugih žalostnih nevarnostih, katerim je izpostavljena tudi naša mladina? Žalostno, a verjetno, da ta problem bolje poznajo danes otroci kakor njihovi starši. Do pogovora pa ne pride.
Kaj naj starši, storijo ? Predvsem se morajo zavedati, da so dolžni spoznati te nevarnosti, ki pretijo otroku.
Nekoč smo pazili, da so otroci čim-
dalje verjeli v sv. Miklavža, v vile in palčke. Danes so pa otroci pravi reveži. Pravljice kmalu izpodrinejo zgodbe, ki jih je ustvaril naraščajoči napredek tehnike in še povečala človeška fantazija. To so knjižice s slikami, ki jih mladina požira v svojo škodo in v veliko veselje prodajalcev, ki ob njih bogatijo. Veliko prezgodaj in z napačnega vidika sili v otroka spolno vprašanje in povzroča njegovo zmedo.
Starši bi se morali za te probleme svojih otrok zanimati tako in pa še bolj, kakor se zanimajo za svoj gospodarski napredek. Otrpku mprajo starši pomagati iz stisk, katere zaradi svoje nezrelosti ne more sam premagovati. Oče in mati, ki se te dolžnosti zavedata, bosta našla veliko pomoč v knjigah, v nasvetih vzgojiteljev, duhpvnikov ali pametnih prijateljev. (Recimo, že samo Trstenjakova knjiga „Med ljudmi“, jima bo v dragoceno pomoč kar se tiče odnosov do otrok v različnih dobah.
Da se otrok ne zapre in odtuji, ko bi mu bilo najbolj potrebno govoriti, ga je treba že zgodaj navaditi, da se vsaj z enim od staršev pogovarja in mu vse zaupa.
Trstenjak trdi: „Ves odnos staršev do otrok in vsa vzgoja morata sloneti na zaupanju. Le če mati in oče resnično zaupata svojemu otroku, bo otrok zaupanje tudi podzavestno čutil in ga staršem vračal. Tako bo tudi otrok staršem ‘kljub krizi zaupanja’, ki nastopi v razvojnih letih, še vedno zaupal; svojih najvažnejših življenjskih zadev ne bo pred njimi skrival, temveč se bo o vsem z njimi pogovoril.“
Mlada gospa mi je pripovedovala, da so njeni sinovi, čeprav že fantje, vedno okoli nje v kuhinji. Vsak ji pride in pove vse, kar je videl in storil zunaj. Rekla je: „Take neumnosti mi včasih povedo, da me kar ušesa bolijo, ‘modrosti’ o življenju pa take, da se moram stran obrniti, da ne vidijo mojega pritajenega smeha. Če bi ga videli, zbogom zaupanje! Pustim jih, da se izpovedo in jih zelo resno poslušam. Moje odgovore zvedo večkrat iz očetovih ust, kateremu vse povem. "Včasih pa pri skupnem pogovoru . pri mizi. Vzgojitelji trdijo, da taki indirektni odgovori otroku več zaležejo.“ Tak način vzgoje se mi zdi za današnji čas najbolj prikladen, in, hvala . Bogu, poznam marsikatero mamo in očeta, ki to delata s svojimi otroci. Seveda je treba začeti že zgodaj in ne odnehati, posebno ne takrat, ko se v otroku pojavijo vprašanja, ki ga mučijo in katera sam težko pove.
Stran 4
SVOBODNA
SLOVENIJA
Buenos Aires, 8. 10. 1964 - No. 41
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Osebne novice. 'V' župniji Marije Pomagaj so bili krščeni: Jožef Hrup, sinček Jožefa in Avguštine roj. Plavčak; Nada Bastasich, hčerka Mihaela in Ljubice roj. Benko; Ingrio Lily Saradin, hčerka Sergija in Nadje roj. Virant; Pavel Janez Kvas, sinček Jakoba in Marjete roj. Benko; Janez Stanko Družina, sinček Stanka in Slave roj. Božič; Gregorij Jože Nosan, sinček Pavla in Jožice roj. Erpič; Emilija Anica Vitez, hčerkica Jožeta in Marije roj. Škrlj; Judita Klara Pregelj, hčerka Rafaela in Genovefe roj. Rupnik; Ana Katarina Kajin, hčerka Jožeta in Valentine roj. Plut; Tone Peter Sluga, sinček Antona in Vere roj. Titan; Simon Srebrnič, sinček Oskarja in Lilijane roj. Markovič, Viljem Pirnat, sinček Borisa in Rože roj. Štimac; Linda Elza Dolenc, hčerkica Antona in Slavice roj. Jakopič; Vanda Lee Pečevnik, hčerka Petra in Shirley roj. Wadden; Venceslav Jožef Juretič, sinček Venceslava in Alberte roj. Komavli; Peter Krpan, sinček Ivana in Albine roj. Ficko. V župniji Brezmadežne je pa bil krščen Jernej Smolej, sinček Janka in Helene roj. Zupan.
Poročili so se: Anton Remic in Ma-j rija Kumprej; Joseph Schreindorfer in Helena Polanec; Adolf šerc in Janina Lewera; Peter Skok in Marjeta Turk; Mirko Flisar in Anica Marenče; Alojzij Arko in Krista Košir. V Gorici sta se pa poročila dr. Franc Porovne in Marija Milena Zorn.
PO ŠPORTNEM SVETU
Olimpijski program obsega 20 športnih panog. Le Japonci bodo nastopili v vseh panogah. Amerikanci in sovjeti bodo tekmovali v 18 panogah, Nemci. Italijani, Avstralci in Madžari v 17, Angleži pa v 16. Najštevilnejšo ekipo bc poslala ZSSR: 392 članov, ZDA pa bc zastopalo 385 športnikov.
Na lahkoatletskem dvoboju Norve-ška-ČSSR je Terje Pedersen vrgel kopje 91,72 m in s tem ponovno izboljšal svoj prejšnji rekord s 87,12. Uradne pa je še vedno svetovni rekord v rokah Italijana C. Lievore, ki je svoj čas za-lučal kopje 86,74.
Rokavski preliv iz Calaisa v Fran ciji do Dovera v Angliji je v rekordnem času 15 in pol ur preplavala 14-let-na Leonor Modeli, ki je tudi najmlajša športnica, ki je preplavala to progo.
Na izbirnih tekmah za sestavo severnoameriške lahkoatletske reprezentance za olimpijske igre je Ralph Boston postavil nov rekord v skoku v daljavo z 8,34 m. Dosedanji rekord je imel Ter Ovanesian (ZSSR) z 8,31. Na tem tekmovanju, ki je bilo v Los Angelesu, je
Mike Larrabee izenačil svetovni rekord na 400 m s časom 44,9. Isti čas so že dosegli Otis Davis in Adolph Plummer (oba ZDA) ter Karl Kauffmann (Zap. Nemčija). Bob Hayes pa je na 100 m postavil nov vevemoameriški rekord s 10.1.
V Budimpešti je na plavalnem dvoboju Francija : Madžarska Gottevalles (Fr.) preplaval 100 m prosto v novem svetovnem rekordu: 52,09 s in izboljšal prejšnji rekord, ki ga je postavil Bra-zilijanec Dos Santos leta 1961 za 7 desetink sekunde. Nov evropski rekord v štafeti 4x100 m je dosegla francoska' ekipa s časom 3,39,02.
Vestnik SFZ
športni dnevi
j
Nogomet. Preteklo nedeljo se je odigrala tekma med Moronom in Lanusom. Zmagali so drugi s 3:1. Igra je bila zelo močna. Lanuška ekipa je znova pokazala, da je resen kandidat za prvo mesto. V tekmi je bilo obžalovati spore med ( igralci, kar je povzročilo izključitev enega igralca iz obeh moštev. Gole so zabili za Lands: F. Sušnik, P. Grohar in N. Kalan; za Morón pa A. Bitenc. Sodil je J. Mežnar.
Prihodnja tekma v nogometu bo v nedeljo, 11. t. m., in sicer v San Martinu med odsekoma Morón:San Martin.
OBVESTILA
Visoka kvaliteta elitnih skupin bratskih narodnosti, ki bodo nastopale v nedeljo, 11. oktobra na slovanskem folklornem festivalu v San Justu, nam bo nudila toliko nepozabnih folklornih umetnin, da bo naš finančni doprinos neznaten.
Miklova Zala, ljudska igra v 7. slikah. Po dr. Jakob Sketovi povesti dramatiziral Marko Bajuk: Režija: Maks Jan. Nastopa nad 30 igralcev. Igrala se bo samo trikrat: v petek 9. oktobra ob 20 v Slovenski vasi; v soboto 10. okto-brabra ob 20 v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158 v Capitalu in v soboto 17. oktobra ob 20 spet v Slovenski vasi. Izberite si čas, ki Vam najbolj ugaja in si oglejte trpljenje slovenske Koroške v času turških- vdorov. Starši, pripeljite s seboj otroke, za katere je vstopnina izredno znižana. Vabi: Dramatski odsek društva Slovenska vas.
Slovenski pevski zbor Gallus bo v nedeljo, 11. oktobra v San Justu pel izbrane slovanske pesmi.
Naraščajniki iz Morona bodo nadaljevali z vajami za telovadni nastop to soboto, 10. oktobra ob 16 na Pristavi. Fantje odseka SFZ Morón bodo pa imeli svoj sestanek v soboto, 17. t. m. ob 17.
Planinski večer v Slovenskem domu v San Martinu bo v soboto 10. oktobra ob 21. To pot bo ob spremljavi skioptič-nih slik orisal lepote Bariloč in andskih gora g. Peter Arnšelc, ki se te dni mudi v Buenos Airesu. Temu plaifinskemu večeru bo sledil drugi, o čemer pa bomo javnost pravočasno obvestili.
Celoten spored slovanskega folklor-
nega festivala v San Justu bo prenašala radijska postaja Svobodna Evropa.
XII. kulturni večer SKA bo v soboto, 17. t m. ob 19 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo univ. prof dr. Milan Komar o Problemu alienacije.
Proslava materinskega dne slovenskega šolskega tečaja dr. Franceta Pre-šerna bo v ponedeljek, 12. oktobra ob 17 na Slovenski pristavi v Castelarju.
Izlet Družabne pravde na otok Hiawatha bo mi državni praznik 12. oktobra. Odhod iz Tiger s posebno motorko ob 10. Povratek z otoka ob 18. Hrano prinesite s seboj. Vsi rojaki toplo vabljeni.
Materinska proslava in roditeljski sestanek o temi „Verska vzgoja mladine“ v Ramos Mejii bo v soboto, 17. oktobra ob 16.30 v Slomškovem domu.
Kegljaški klub na Pristavi sklicuje občni zbor za 18. oktobra t. 1. ob 11 dop. (po slov. maši) z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila; 2. Razprava o odstopu delnic Pristave Zedinjeni Sloveniji; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti. Udeleženci občnega zbora bodo po želji lahko dobili na Pristavi tudi kosilo. — Odbor.
Srednješolci! Občni zbor bomo imeli v nedeljo, 18. oktobra, po sv. maši v Slovenski hiši.
Proslava praznika Kristusa Kralja bo v nedeljo, 25. oktobra ob 16 v Slovenski dvorani.
Sestanek ramoškega odseka SFZ bo
v sredo, 21. oktobra ob 20 v Slomškovem domu; dekliškega krožka SDO pa istotam v nedeljo, 18. oktobra ob 10.
Seja šolskega odbora meddruštvenega sveta bo v sredo, 21. okt. ob 20, učtelj-skega sveta mladinskega odseka Zedinjene Slovenije pa zadnjo sredo, 28. t. m. ob 19 v Slovenski hiši.
Ob 120-letnici rojstva goriškega slavčka Simona Gregorčiča, pripravlja Slomškov doni poseben večer. Poleg najlepših Gregorčičevih pesmi bomo v besedi najbolj znanih mojstrov slovenske besede 'zaživeli ob pestri galeriji pokrajinskih slik od doma. Na prireditev, ki bo v soboto, 24. oktobra, vabimo vse rojake, posebej še primorske!
Tradicionalna družabna prireditev v Slomškovem domu bo letos v nedeljo, 15. novembra' popoldne.
Otroška počitniška kolonija. Tudi letos bo pripravil mladinski odsek Zedinjene Slovenije letovanje otrok od sedmega do dvanajstega leta v kordobskih
XVIII. redni občni zbor društva „Zedinjena Slovenija“
Upravni svet društva „Zedinjena Slovenija“ sklicuje XVIII. redni občni zbor društva, ki se bo vršil v nedeljo, 25. oktobra 1964, ob 9.30 v dvorani Slovenske hiše, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires.
Dnevni red:
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika občnega zbora.
2.	čitanje zapisnika prejšnjega občnega zbora.
3.	Poročila upravnega sveta in razgovor o njih ter poročilo nadzornega odbora.
4.	Volitve upravnega sveta, nadzornega odbora in razsodišča.
5- Povišanje članarine.
6.	Ureditev lastništva Pristave.
7.	Sprememba členov 13, 19, 20' društvenih pravil, s katero naj se
• podaljša poslovna doba na dve leti.
8.	Slučajnosti.
Po 16. členu društvenih pravil bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro pozneje, kot je bil sklican. Z vsemi pravicami se morejo zastopati med seboj zakonci, starši in otroci. Zastopnika morejo imeti tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Aresa ali jih ovira bolezen ali delo. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom in lahko v ta namen v društveni pisarni dvignejo zadevne obrazce.
Pred občnim zborom bo v kapeli Slovenske hiše sv. maša za žive in mrtve člane društva.
Upravni svet društva „Zedinjena Slovenija“
PRODAM
STANOVANJSKO HIŠO
(2 kuhinji in 2 kopalnici, klet in 3 spalnice). —- Ugodni pogoji. Informacije koncem oktobra Europa 2492 -— Ituzaingo
Dramatski odsek društva SLOVENSKA VAS
■
■
! vabi na ljudsko igro v 7. slikah
MIKLOVA ZALA
B
j Ker je bilo glede datumov igre v
■	zadnjem času več sprememb in na-; pak, sporočamo, da bodo predstave • samo: v petek 9. oktobra ob 20 v
■	vaškem Slovenskem domu; v so-
! boto 10. oktobra ob 20 v Sloven-
■
■	ski hiši na Ramon Falconu in v ; soboto 17. oktobra ob 20 v vaškem
Slovenskem domu.
■
I Pridite z vso družino, ne bo vam žal
JAVNI NOTAR
Francisco Saúl cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
HOTEL TIROE
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža
MAKS in ZORA RANČNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
PLANINSKI VEČER
• bo v
SLOV. DOMU V SAN MARTINU v soboto, 10. oktobra ob 19
v prostorih doma. Čudovito lepe pokrajine okoli Bariloč in andskega pogorja nam bo s pomočjo ski-optičnih slik orisal g. Peter Arnšek iz Bariloč.
ES10VENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire«
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central R	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Prepiedad Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne 'Slovenije za leto 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425. Bs. Aires. T. E. 33-7213
Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu v torek, 6. oktobra. Prodajna cena:
j. USA dolar............ m$n	145,—
1 angleški funt ......	„	402,—
100 italijanskih lir . .. .	„	23,95
100 avstr, šilingov ....	„	556,80
100 .nemških mark............ 3.650,—
SLOV. DOM V SAN MARTINU
se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so j pripomogli k velikemu uspehu tret-i je sanmartinske tombole. Zahvaljuje se darovalcem dragocenih dobitkov in darovalcem peciva. Zahvaljuje se vsem požrtvovalnim sodelavcem in sodelavkam pri pripravah in izvedbi tombole. Še posebej pa se zahvaljuje vsem rojakom, da so obiskali tombolo v tako velikem številu.
Odbor
Slov. doma v San Martinu
D. S. P. Borcev v Argentini, bo imelo v nedeljo dne 18. oktobra 1964 ob 9 dopoldne na Pristavi v Moronu
REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev; 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročilo odbora; 4. Poročilo uprave VESTNIKA; 5. Poročilo nadzor nega odbora; 6. Volitve novega odbora; 7. Predlogi; 8. Slučajnosti. Udeležba je za vse člane častna dolžnost! Osebnih vabil odbor ne !	bo dostavljal.
Starešinstvo
Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem.
hribih pri č. g. dr. Rudolfu Hanželiču (odhod z vlakom: 28. dec, zvečer, povratek pa 12. jan. zjutraj).
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
■
Avda. de Mayo 560/II T. E. 33-2486 j
(Escribanía Zavala)	30-0067 •
Capital Federal
Vsem prijateljem in znancem sporočam, da sem prejel danes, 6. oktobra, žalostno novico, da mi je umrla dne 24. septembra 1964 moja dobra mama, gospa
Murija Milharčič roj. Križaj
Lep in sončen jesenski dan ji je izbral Gospod za pot k zadnjemu počitku dne 26. septembra na pokopališče v Slavini pri Postojni.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 24. oktobra 1964 ob 10 v farni cerkvi Virgen del Valle na Ezeizi.
Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočam v blag, spomin.
Žalujoča sinova: Luka in Franc ter hčere: .Marija por. Molk, Francka por. Fatur, Vida por. Zelen ter vse ostalo sorodstvo.
Selce, Planina, Drskovče, Koče, Ezeiza in Slavina, Hrenovice, Montevideo in Barberton-Ohio.
: NAŠ DOM V SAN JESTE
■
■
11. oktobra
■
■
osma obletnica
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
SLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL
■ ■■■a■ ■■«■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ aa ■■■■■■■■■■ ■«■■«■■•« t*a«aan
Silvo Kranjec:
Slovenci na no
Ko sta Pašič in Trumbič z nekaterimi srbskimi opozicionalnimi poslanci oz. člani Jugoslovanskega odbora prišla v Ženevo, so se začela posvetovanja z dr. Korošcem in tovariši. Šlo je za to, da se na vsak način ustvari skupno zastopstvo vseh Jugoslovanov in doseže mednarodno priznanje. Ker so tudi Francozi in Angleži silili k odločitvi, je Pašič uradne priznal Narodno veče kot zakonito vlado bivših avstroogrskih Jugoslovanov in Trumbiča za njegovega zastopnika. Nato so sklenili ustanoviti skupno vlado 12 ministrov, katerih polovico bi imenovala srbska vlada, polovico pa Narodno veče in ki bi vodili posle do končnoveljavne ustave. Toda srbski ministri na Krfu, predvsem Protic, tega „ženevskega pakta“ niso potrdili, češ da pomeni nezaupnico in žalitev za Srbijo in so odstopili. Za novo srbsko vlado ženevski sporazum ni bil obvezen, tako se je ta „dvoumna politika nadaljevala ves november 1918“ in „naš narod je bil v najusodnejšem času brez primernega zastopstva“.7)
Ves ta čas je bil dr. Korošec brez zveze z domovino, kamor se je mogel po
7) G. Žerjav, Življenje in svet II, 675
15
i v Jugoslavijo
raznih ovirah vrniti šele 2. decembra. Dan preje je Narodno veče že izvedlo zedinjenje s Srbijo. K zedinjenju so priganjali zlasti Srbi in pristaši hrvatsko-srbske koalicije, s podpredsednikom Narodnega veča Pribičevičem na čelu, medtem ko so drugi hoteli počakati na poročila od Trumbiča in Korošca. Tudi srbska vlada je sedaj želela pospešiti zedinjenje, ker je zvedela, da je po pristopu koalicije večina Narodnega veča za monarhijo in edinstveno državo. V ve-ču so se začele burne debate o načinu zedinjenja, o obliki in ureditvi bodoče države. Mnogi so se pod vtisom svetovnih dogodkov in razpoloženja ljudskih množic navduševali za republiko, za katero se je izrekla tudi SLS in vsaj v načelu tudi naprednjaki.8) Vsi pomisleki proti monarhiji kot tudi proti nevarno sti hegemonije Srbije so se pa morali umakniti glede na nevarni zunanji položaj, sicer so se pa vsi zanašali na bodočo konstituanto kot edino merodajni izraz ljudske volje. Na odločilni seji Narodnega veča 23. in 24. novembra so obravnavali kar šest različnih predlogov in nazadnje izvolili odbor 28 delegatov,
8) J. Brejc, Slovenci v desetletju 1918—1928, 175; A. Prepeluh, o. d. 158
ki naj bi v sporazumu s srbsko vlado in srbskimi strankami takoj izvršili zedinjenje. Podrobna navodila delegatom so določala, da bo končno obliko državi dala konstituanta z dvetretjinsko večino, do takrat bo vršil zakonodajno oblast Državni svet iz članov Narodnega veča, Jugoslovanskega odbora ter srbske in črnogorske narodne skupščine, vladarsko oblast pa regent Aleksander. Ta bo imenoval parlamentarno ministrstvo, ki bo odgovorno Državnemu svetu, podrejene mu bodo zunanje zadeve, vojska pomorstvo, finance, pošta in brzojav. Druge posle vodijo pokrajinske vlade avtonomno, nadzirajo jih pa pokrajinski sveti, sestavljeni po dogovoru ondotnih strank. Pozno zvečer so bili vsi ti predlogi sprejeti, proti sta glasovala samo dva: Stjepan Radič in Hrvoj.
Proti pričakovanju je Pribičevičeva skupina 26. novembra zvečer sklenila, da odpotujejo delegati že drugo jutro v Beograd. Od slovenskh delegatov je šel z njimi dr. Kramer; ostala dva, dr. Cankar in Anton Kristan, ki sta se bila vrnila že v Ljubljano, sta se šele drugi dan skupaj z dr. Brejcem in dr. Puntarjem peljala za njimi in po raznih ovirah prišla v Beograd. Delegati Narodnega veča so bili tu lepo sprejeti; v pogajanjih z zastopniki srbske vlade so morali pa od navodil, ki so jih dobili od Na-
rodnega veča, v marsičem odnehati. Zlasti so vnaprej sprejeli monarhijo, tako da o državni obliki konstituanta ni imela odločati; opustili so tudi zahtevo, da se mora ustava sprejeti z dvetretjinsko večino V tem smislu sestavljeno adreso je 1. decembra zvečer. prebral dr. Pavelič kot podpredsednik Narodnega veča v slovesni avdienci pred regentom Aleksandrom. A dresa želi sestavo enotne parlamentarne vlade, ki bo odgovorna začasnemu narodnemu predstavništvu To predstavništvo mora ostati zbrano do konstituante, ki bo izvoljena po splošni, enaki, direktni in proporcionalni volilni pravici in se sešla vsaj šest mesecev po sklepu miru. Dosedanje avtonomne uprave ostanejo še naprej in so odgovorne avtonomnim predstavništvom. V svojem odgovoru je regent Aleksander te želje sprejel in v imenu svojega očeta kralja Petra slovesno proglasil „zedinjenje Srbije z deželami neodvisne države SHS v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev“, s čimer je bila vsaj v besedah priznana pravica samoodločbe avstro-ogrskih Jugoslovanov.
Konec
VIRI IN SLOVSTVO
Razen v moji knjigi „Kako smo se zedinili“, Celje 1928, navedenega primerjaj' še:
Dobrovoljci — kladivarji Jugoslavije, Ljubljana 1936
F. W. Förster, Europa und die deutsche Frage, Luzern 1937
Gilbert in der Maur, Die Jugoslaven einst und jetzt. I. Leipzig u. Wien 1936
E. v. Glaise Horstenau, Die Kata Strophe, Wien 1919
E.	Haumant, La formation de la Yugoslavie. Paris 1930
I. Hribar, Moji spomini I. II. Ljubljana 1928
I.	J. Kolar, Preporodovci 1912-1914, Kamnik 1930
J.	Mal, Slovenci v desetletju 1918 —1928, Ljubljana 1928
Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Misel in delo. L. IV. št. 12, Ljubljana 1938
M. Paulovnä, Dejiny maffie. Dil. I. Praha 1937
Ista, Tomas G. Masaryk a Jihoslo-vane, Praha 1938
L. Pivko, Proti Avstriji. Maribor 1923
A.	Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi. Ljubljana 1938
I. Prijatelj, Slovensko, slovansko in južnoslovansko vprašanje pri Slovencih na prelomu 60-ih in 70-ih let. RjDHV IV., 57 sl.
F.	Radesček, Ideje in smeri na delu za naše zedinjenje. Socialna misel V., 170 sl.
H. Tuma, Iz mojega življenja, Ljubljana 1928
B.	Vošnjak, U borbi za ujedinjenu narodnu državu, Ljubljana 1928
G.	Žerjav, ženevski pakt. (Iz političnih spominov) Misel in delo. I. II. 92