Prispevajte za Kulturni dom
‘Previden optimizem'v Hew Torku S Naš tetle',skli
v čakanju na severnokorejski odgovor	P r e & " G "
rtri^ahno^živlteni^tist^hVna'- Preteklo soboto je Malik pre- no obremenitev za ameriške fi družabno življenje tistih na- ggnetil wet z izjau0 da 5i bilo nance. Za Moskvo so krvavel
cionatoih skupim, ta iz kakrs	Qie	j„.emiirje 710 Ko- sateliti; vojna jo je stala rngU
nih koli vzrokov ne sodeluje-	wdolž 3g vzp0redmka. iz- aU n*«.
jo popolnoma v življenju do- ja^XJ jg b££a s;cer skrita v celi 3. Popolnoma je osamila hi ločene države. V Jugoslovan- poplavi že običajnih nedostoj- Kitajsko od ostalega sveta in skem predlogu se zahteva, da nosti na račun vseh, ki misli- tem pomagala eliminirati sile se v vsakem posameznem j0 drugače kot Kremelj, vendar ki bi prej ali slej nujno mora primeru dokaže:	je vzbudila takoj ogromno za- la priti v spor z ruskimi osva
1 ali «> nroti etničnim sku- nimanje: Moskva, ki je doslej jalnimi nameni na Daljne*
1. ali se Proti e 1 ni	imela gluha ušesa za vse mirov- vzhodu, ki so resda v nasprotji
pinam ne izvaja diskrimina- ^ ponudbe, predloge in imcia- z interesi zahodnih velesil, ki p ciia;	•	tijje # nenadoma pristala na v prvi vrsti pomenijo teptanj
2. ali jim je zajamčen ne- t0, kar je še pred kratkim ozna- pravic daljnovzhodnih narodo oviran gospodarski in kultur- čevala za u imperialistično splet- in njihovo podrejanje tujem ni razvoj in	ko..: premirje na bojišču brez i^er}<diz7lu:	Osvobodilni bc
.	.	x	nnlirtfinih noaoiev	Vzhodne Azije proti tujemu m
3. ali jim je zajamčeno spo- P° ,	.	verialističnemu pritisku, ki tre
štovanje njihovih kulturnih Kot film so se zvrsti pred .£ ^ k0£ m	w s
in etničnih posebnosti.	nami dogodki, obenem pa k p mora£ obrnitudi p^ti ruskt
Dolžnost
Italija je bila v zadnji svetovni vojni poražena. Ona je vojno izgubila. Zato. se je morala odpovedati ne samo svojim kolonijam, temveč tudi Zadru ih skoraj vsej Julijski Krajini s. Trstom vred. Zato mora plačevati reparacije, ki nikakor ne. predstavljajo niti delne Povrnitve škode za vse gorje, ki ga je ta država s svojim napadom povzročila tistim, ki jih je zahrbtno napadla.
Toda po štirih letih od ratifikacije mirovne pogodbe, moramo ugotoviti, da se tega realnega stanja stvari današnji italijanski politiki — tisti na oblasti kakor oni v opoziciji — nočejo zavedati. To najbolje vidimo v Trstu.
Pa ne samo italijanski politiki. V Trstu Se dejstva izgubljene fašistične in imperialistične vojne ne zavedajo in se tudi nočejo zavedati odgo-vorm činitelji angloameriške vojaške uprave, ki imajo dolžnost,	nadzorstvom	Var-
nostnega sveta OZN vladati v naši coni po jasnih določbah mirovne pogodbe. Dokaze za to naštevamo vsak dan v našem dnevniku. Glavni pa so;
neenakopravnost Slovencev z Italijani;
zapostavljanje slovenščine, ki je po določbah mirovne pogodbe poleg italijanščine u-radni jezik na STO;
oznaka italijanskega državljanstva Za državljane STO;
dejanska vključitev cone A v Italijo; obstoj fašistične zakonodaje; carinska Unija z Italijo; postavljenje celo najvišjega uredništva z rimskimi dekreti;
nenehna Podpora ZVU politiki italijanskih iredentističnih strank, ki imajo v rokah monopol vse civilne oblasti;
pomenilo v juliju znižanje pogodb za dobavo od predvidenih 900 milijonov na 250 milijonov.
Nekateri senatorji so izjavili, da je verjeten kompromis med senatom in poslansko zbornico s pomočjo posebne mešane komisije. Drugi pa menijo, da bi bilo treba zahtevati od senata, naj takoj prekliče včerajšnji sklep.
Pooblastila predsednika Tru. mana za nadzorstvo nad cenami, mezdami, najemninami in krediti so bila podaljšana za 31 dni. Predsednik je zakon podpisal 8 ur pred rokom, ko bi prejšnji zakon o nadzorstvu prenehal veljati.
ZDA so zaključile finančno leto 1950-1951 z nepričakovanim prebitkom 3.3 milijarde dolarjev. Proračun je predvideval 37.3 milijard dohodkov in 42.4 milijarde izdatkov, dejanski dohodki pa so dosegli 48 milijard, izdatik pa približno 44.7 milijard. To je tretji državni obračun v sedmih letih Trumanovega predisedništva, ki se je zaključil aktivno. Finančni izve. der.ci pripisujejo povečanje dohodkov inflacijskim pojavom, ki so omogočili večji dotok davka na dohodek in na poslovni promet.
PARIZ, 30. — Zaključila se je konferenca izdajateljev časopisov Avstrije, Belgije, Francije, Italije, Holandske, Nemčije in Anglije.
DUNAJ, 30. — V vrstah KP Avstrije se je začelo novo čiščenje, o katerem se zdi, da je zavzelo precejšen obseg. Kot poroča graški list «Die Neue Zeit», so v pokrajinskem odboru KP Avstrije za Štajersko zamenjali osem od šestnajstih članov. Med «epuriranci» je tudi edini komunistični občinski svetnik v Gradcu.
Mesečnik KP Avstrije «Weg und Ziel» pa poroča, da so bili vrženi iz partije nekateri sindikalni voditelji v tovarnah sovjetskega koncerna USIA, ki upravlja bivšo nemško imovino v Avstriji. Izključili so jih. ker so «hujskali delavce proti sovjetskim voditeljema.
FRANKFURT, 30. — V Pragi bo
2.	julija proces proti ameriškemu novinarju Oatisu.
Spor med Anglijo in Iranom pred sodiščem v Haagu
Vse to pa ni ie kršitev mirovne pogodbe in neizpolnjevanje vsega tistega, za kar jamči najvišja mednarodna organizacija Varnostni svet, temveč tudi kršitev ustanovne listine Združenih narodov. To je kršitev tudi titiib, načel, ki jih je prav včeraj ponovno potrdila generalna konferenca UNESCO v Parizu, na kateri sodelujejo ne samo italijanski, ampak tudi a/meški in britanski predstavniki. Vprašamo ZVU, kako bo odgovorila na vprašanje organizacije UNESCO: ali izvaja proti tržaškim Slovencem diskriminacijo, ko smo vendar iz dneva v dan priča takih postopkov?
Kako bo odgovorila ZVU na vprašanje, ali je tržaškim Slovencem neoviran njih gospodarski in kulturni razvoj, ko nam ni po zaslugi ZVU povrnjena ' niti gospodarska, a kaj šele vsa ogromna kulturna škoda, kd so nam jo prizadejali fašisti, da ne ponavljamo sramotnega dejstva, da nam po zaslugi ZVU, ki slepo izvaja iredentistično politiko tržaške italijanske buržoazije, prepovedano prirejati kulturne prireditve v jetrnem občinskem gledališču?
Eiasti-asa. Novi volilrj sistem, v glavnem podoben sedanjemu francoskemu, bi precej oškodoval socialne demokrate.
Menijo, da bo Venizelos prekinil svoje nedeljsko potovanje po morju in se vrnil v Atene, da bi proučil položaj.
Zdi se, da bodo Papandreue-vemu zgledu sledili ostali socialistični ministri, ki jih je sedem. To bi verjetno povzročilo padec vlade.
Novi kazenski zakonik
stopa danes v veljavo v FLRJ
Socialistična internacionala ustanovljena v Frankfurtu
LONDON, 30. — Glavni u-rednik lista «Daily Mirror« je poslal glavnemu uredniku »Pravde« naslednjo brzojavko: «Glede na našo ponudbo, dla bi objavili intervju z angleškim zunanjim ministrom, podi pago. jem, da bi odgovor «Pravde» objavili v Veliki Britaniji, «Dai-ly Mirror« jamči, da bo objavil kakršen koli sovjetski odigovor». Brzojavka nadaljuje, da ima «Daily Mirror« nad 4 milijone naklade.
Kot znano je Morrison trdil, da bi «Pravda» ne objavila njegovega intervjuja. Potem ko je pretilo nekaj časa, je ((Pravda« odgovorila, da bi objavila intervju, pod pogojem, da bi njen odgovor objavil nek angleški list.
Tudi «Daily Herald« je izjavil, da bi «z veseljem dal na razpolago svoj prostor za ta dragocena izmenjavanja mnenj«. Se ena zanimiva vest iz angleškega tiska: «Daily Ex-press« je danes zjutraj ponudil nagrado 1.000 šterlingov vsakomur, ki bi javil «prostor», kjer se nahajata izgubljena diplomata Mac Lean in Burgess izginula 25. maja.
NICOSIA, 30. — Na Cipru so Angleži izkrcali večjo količino vojaškega materiala.
ATENE, 30. — Italijanska križarka «Eugenio di Savoia« je prispela v Pirej,
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Nedelja I. julija
Rešnja kri, Bcgoslav Sonce vzide ob 4.19, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 1.33, zatone ob 18.07. Jutri, ponedeljek 2. julija Marija, Dragomana
Mojstru
slikarju Buciku v slovo
Ograjen s steno v kotu prostorne bledo razsvetljene bolniške sale v tišini poletne noči se je s komaj slišnim vzdihom poslovil od nas akademski slikar mojster Bucik.
Odšel je tiho, kakor je bil tih v življenju. ?.ivei je med nami skromen, brez zahtev, človek razgledanega duha, zvest svoji umetnosti in svoj emu umetniškemu in kulturnemu Poslanstvu. Humanist do kosti je vselej poveličeval moč duha in neizprosno odklanjal neiskrenost in laž v umetnosti, politiki in vsaki življenjski dejavnosti. Bil je predvsem človek, ki ga je krasila kritična nepristranost v presoji ljudi in dogodkov. V vsakem svojem dejanju uravnovešen ni le cenil dobro temveč je tudi sam bil resnično dober.
Prepotoval je malodane pol sveta; Francijo, Afriko, Španijo, Nemčijo, Rusijo in zlarti vso 'Italijo, in živel in deloval skoraj v vseh prestolnicah Evrope. Hranil je ogromen zaklad doživetij in opazovanj in je znal s pestro besedo, vedno zanimivo, pričaiati lepote krajev in značaje ljudi, tako kot jih je videl o”, tenkočutni in spretni umetnik. V svojem vsebinsko tako polnem življenju je b’l v odnosih d-o sočloveka vedno omikan t&r v'j’,''čn in le občeval z vsemi vedno z iskreno občutenim spoštovanjem. Bil je resnično omikan in kulturen zase pa malo zahteven. Ako-ravno je živel v zadnjem letu v gmotnih težavah kot vsi naši umetniki, ki ne prodajo svoje umetnosti za skledo leče, ni nikdar tožil in obupoval. Prekladal je pač kot je navada pri takih ljudeh z enega ramena na drugo. Iskal je poštenega ■zaslužka za svoje pošteno u-metnost, a ni imel sreče v teh razrvanih in nemirnih časih. Pri tem pa ni bil nikdar oseben, nikdar trgovec. Kot umetnik je bil zvest nov»*enti*t mo-nakovske šole, temeljit pozna-vale c svoje stroke in umetnik visoke kakovosti. Nestor naših primorskih slikarjev se ni navduševal za modeme smeri abstraktnega in geometričnega slikarstva in je to vselej odkrito in javno odklanjal. Imel je tudi v umetnosti trdno hrbtenico in lastno samostojno pre pričanje.
Dajal je vso težo temeljitemu poznavanju in analizi oblike in tako je podajal svoia u-metniška občvtja tudi na Platno. Bil je odličen risar, pnako temeljito je obvladal tud; dru-fje slikarske tehnike:	pastel
olje, akvarel m'motipijo in grafiko. Zlasti je bil odličen portretist in je rad pripovedoval o tisoč portretih, ki vise v vseh velikih mestih Evrope. O svojem zadnjem pomembnejšem delu, portretu pesnika Simona Gregorčiča, je pripovedoval, da je zvesta podoba z vsemi barvnimi odtenki obraza velikega pesnika, kot jih je ohranil v spominu izza časa svojih mladih dni v Gorici.
V zadnjem času se mu je priljubila tehnika monotipa, ki ga je gojil zlasti za časa svojega bivanja v Portorožu v lanskem poletju.	*
Imel je velik smisel za barvi-tb‘t in je mnogokrat pripovedoval, kako se počuti srečnega v družbi lepo razraščenega drevesa, ki se ga ne more nikdar dcrvolj nagledati. Mehanizacija današnje dobe ga je motila in mnogokrat je poudarjal, kako ni prijatelj stroiev in tehnike.
Prijatelj Bucik odhaja prav v času ko vise njegova zadnja dela v galeriji Scornione. Njegova zadnja razstava, za katero se je odločil po mnogih letih in po dolgem upornem prigovarjanju prijateljev, njegov labodji spev, ki se otožno še oglaša, ko je v Bucikovem srcu že ugasnil plamen umetniške strasti jn ko je roka, ki je še toliko obetala, klonila za vedno.
Naim, ki smo ga poznali, je hudo po njem, ker vemo, da ni izpolnil do kraja svojega Poslanstva in ker vemo, kak o bi rad še delal in ustvarjal. V tern mu je narava, ki ga je obdarila s tako velikim slikarskim darom, storila veliko krivico.
Ko se danes poslavljamo od njega, našega d-obrega Bucifca, nam je v tolažbo, da ga bomo imeli med nami Se dalje v njegovih delih. Slišimo ga, ko nam pravi: Ne bom umrl cel, del mene ostane z vami. Ne bomo nikdar pozabili prijatelja Bucika.
Dr. Hy
Prireditve in razstave slovenskih šol
dokazujejo resno delo slovenskih očiteljev
Nastop učencev in učenk slovenske šole v Ul. Donadoni, razstave v šolah pri Sv. Frančišku, Sv. Jakobu, pri Sv. Ani, v Rojanu, pri Sv, Ivanu in v Ul. Oonadoni - Nastop pionirske družine iz Barkovelj v Škednju
Ves leden se že vrste zaključne šolske prireditve, na katerih nasitopajo učenci in učenke slovenskih o.vnov-nih šol. Prireditve so na taki višini, da niso nanje lahloo ponosni le otroci, ki nastopajo in učiteljstvo, ki jih pripravlja, temveč prav vsi Slovenci, ker lahko sami presodimo. kako uspešno deluje slovenska šola na našem ozemlju, čeprav se mora boriti s tolikimi težavami.
Na teh različnih nastopih smo lahko do sedaj tudi ugotovili, da imajo naši otroci res prav izrazit dar za igro, da se nekateri med njimi kretajo na odru kot pravi igralci, posebej moramo prj vseh nastopih pohvaliti izgovarjavo — za kar imajo iieveda največjo zaslugo učitelja, saj je videti, da polagajo na pravilno in razločno govorico veliko pažnje. Na včerajšnji prireditvi v Ul. Donadoni je med drugim nastopila tudi učenka tretjega razreda, Lidija, ki pred 4 leti akoro ni znala no t i besede slovenski, čeprav je otrok slovenskih staršev. Videla sem jo po dolgem čas*u in sem se res prav čudila, koliko je deklica napredovala. Njena mama je pristopila k meni in mi ponosno dejala: «Ste videla našo Lidijo, kako lepo govori po slovensko«?
Starši se prej niti zavedali niso. da ni prav. da govore doma po italijansko, čeprav so Slovenci in niti občutili niso, da bi otrok moral poznati najprej svoj materin jezik. Sola je dala to ne le otroku, še več, Po njem so tudi starši znova začutili, da so pripadniki slovenskega naroda in zda-i so ponosni, da jim hčerka tako lepo govori domačo govorico. To je dvojni uspeh naših šolnikov!
Na zaključni prireditvi v šoli iz Ul. Donadoni je imel najprej učitelj Gerdol nagovor na starše in jih pozval, naj tudi v prihodnjem letu vpišejo na slovenske šole svoje otroke, P« uspehih, kii so jih posebno v letošnjem letu pokazale naše šo* le, prav gotovo ne bo slovenskih sitaršev, ki bi svojim otrokom odtegnili vzgojo v materinem jezikiu.
Po besedah učitelja Gerdola pa je bil spored, lci so ga iziva-jali učenci in učetjke te šole. Nastopil je šolski pevski zbor z,ljubkimi pesmicami, zasolzile pa so se oči vsem, ko so mlarla grla zapela «Hej Slovani* in že ob pričetku pesmi so starši navdušeno zaploskali. Sledile so recitacije, rajalnd nastop deklic, prizorček o slovnici ter o mački in miški ter Ribičičeva igrica «Skrateljoki».
Posebno v zadnji igrici smo občudovali mlade igralce, ki so tako naravno igrali in se kretali pred številnimi ljudmi Razumeli smo prav vsako besedo, ki so jo lepo izgovarjali, na koncu pa smo jim navdušeno plosjkali kakor so zaslužili.
Po prireditvi so si vsi prisotni ogledalj razstavo ročnih del in risb, ki je okusno razporejena in kaže na resno delo učiteljstva med celim šolskim letom. Dekliška ročna dela so res prav čedna Naše deklice imajo spretne roke in če bodo znale mamice izkoristiti osnove, ki so jih dobile pod strokovnim vodstvom v šoli, bodo dosegle v življenju lahko še prav lepe uspehe. Prav čedni so zvezki, risbe in v*e ostalo.
Podobne kot razstava v Ul. Donadoni so tudi razstave slovenskih osnovnih šol pri Sv-Jakobu. Sv. Ani, v Ul, Sv. Frančiška v Rojanu in pri Sv. Ivanu. Povsod se moramo naravnost čuditi lepim ročnim delom, narodnim vezeninam, pletenju, okusnim blazinam, risbam, skrbno izdelanim .peškim ročnim delom in čednim zvezkom.
Ni nam treba posebej pohvaliti vseh naših slovenskih šol.
ga delovanja. Naj ne bo nikogar, ki bi si ysaj nekaterih ne ogledal, da bo sam presodil njihovo vrednost. Posebno pa na-j si razstave ogledajo tisti starši, ki so pod vplivom nam sovražne propagande in ki kolebajo, kam naj v prihodnjem šolskem leitu vpišejo svoje otroke. Splošni uspehi slovenskih šol jamčijo za napredek naše mladine.
* * *
2- takoj od začetka igre ((Mogočni prstan« smo imeli občutek, da je ((Mogočni prstan« v naših rokah ter da smo ga s trikratnim vrtenjem izprosili. da nam pričara igralce, kot so bili Majida v vlogi Stanka, Neva v vlogi vdove in vsi drugi, ki &p se res izkazali vredlni otroci zavednih Bar-kovljanov. Ne iroremo mimo tega. da rte omenimo posamezno 'še tov. Palmo, ki je bila kot nalašč ustvarjena za svojo vlogo, ter najanlajšega štiriletnega Lj-uibčk.a ki ni zaostajal 7* nobenim- igralcem ter je natepi] kot poklicni umetnik.
Pri kužku in mucki s*, je poznalo da je pri vajah ime-Ia tov Olga besedo, ker sta svojin-’ plesom pokapala nekaj več, kot smo vajeni videti prj sličnih prizorih in prireditvah. Posebno za mucko so bili mali gledalci kar navdušeni in so v odmorih posnemali njene geste in nežno priliznjeni miao-miao. Tudi pri starejših gledalcih je vlacfal prisrčen smeh nad 1 jut-ki-m plesom m-uce in kužl££
ter veliko zanimanje za ves potek igre.
Majda v vlogi Stanka pa je sploh že o<? vsega začetka osvojila naklonjenost vseh gledalcev. Izkazala ge je igralka, ki lahko nastopa tudi na boljših odrih. Lepo je bilo slišati čisto izgovarjavo kraljice vil, ki je taiko dovršeno odigrala svojo vlogo.
Ze v začetku smo omenili da nam je skoro težko poudariti v-'e vrline posameznikov. Omeniti Pa moramo še princeso, ki Ke je kasneje v vlogi ciganske še bolj prikupila občinstvu. ko je ob sipTemljanju harmonike našega skritega u-metniika Andra Jurkičg- tako ljubko zaplesala, kakor pač znajo samo učenke že prej o-menjenij tov. Olge. Tudi kulise so bile v svoji skromni obliki zelo primerne in so lepo vplivale ter odlično pripomogle k poživi jan ju vseh slik in dtejanj-Dovoljeno naj nam bo, dq oa-vec&mo še oba kralja, vile. ministre ter ostale, ki so lahko ponosni nad1 uspešno igro, katera zasluži brezdvtumno večjo dvorano in večjo ud'eie-žbo. Vsi. ki so pripomogli lepi prireditvi v Skedn ju, so lahko ponosni nad uspehom in vse prejete čestitke in pohvale so brezpogojno zaslužili. Občinstvo je ob zaključku prireditve nagradilo igralce z dolgotrajnim ploskanjem in priznati je treba; kdor je zamudil to prireditev je zamudil res nekai lepega.
tiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiimiiHii
Danes zvečer
vsi na stadion ,,1'rui maj“
(malo igrišče)
kjer bo ob 21. uri
KONCERT
akademskega pevskega zbora
IZ ^LJUBLJANE pod vodstvom dirigenta
Rana Simonilija
Prodaja vstopnic za današnji koncert bo na stadionu od 10.—12. ure in zvečer od 19. ure dalje.
2. JULIJA BO PONOVITEV KONCERTA V AVDITORIJU ,^bor bo pel obakrat
slovenske narodne pesmi
v priredbi svojega bivšega dirigenta pokojnega
FRANCETA MAROLTA
Za koncert v Avditoriju je pri «Adria-Express», Ul. Fabio Se-vero 5, na razpolago še nekaj vabil za sedeže na galeriji.
Maroltovim pevcem, ki bedo prispeli v naše mesto okrog 11. ure in ki jih bomo pričakali na stadionu, izrekamo prisrčno i dobrodošlico, želeč jim. da bi, se ta dva dneva med nami: prijetno počutili..
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiimiiiiiiHiiiiiii
TISKOVNA KONFERENCA GEN. RAVNATELJA "AQUILE‘
DANES OBISK NOVIH NAPRAV
Čistilnice proizvajajo 330 ton bencina na dan in 30.000 ton mazilnih olj letno. Tovarniška cena bencina 24 lir za liter
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Triinštiridesetletni Marco Bachet je 1947. leta stanoval v isti sobi s Francom Marzolo v Ul Diaz 14. Skupno z Marzolo je 'nekaj časa tudi trgoval m sicer z odrezki blaga za moške obleke* Decembra istega It ta m sita’ Marzoli izginila iz sobe dva odrezka blaga, ne da bi mo-tfel ugotoviti. k.do^ ju je ukradel Ko pa je 12. januarja 1948. prišel v stanovanje svoj* znanke 44-letme Antonije Moi> techio. je za-glečal na njenem šivalnem stroju več kosov blaga in med temi tudi onadva, ki sta bila njemu ukradena.
S posredovanjem policije se
zadeva kmalu pojasnila. Antonija Monrtechio je izjavi^
da ji je bla&° 1»H163*1 B,achtt
to jo mimogrede poprosi, naj tega nikakor ne omeni Marzoli Za oba odrezka mu je da-l;. 15.000 lir, čeprav sta bila vredna enkral
i* Bachet odpotoval. Policija ga ni mogla zlepa izslediti in zadišali so ga šele potem, ko so zvedeli da je v zaporih v Fiiencah. Bachet se je izgovarjal da blaga ni prodal. ™r-vtčga le zastavil za polovi«*; m<3&t in da tu ne mPre bit. tovora o kraji, ker je bilo bla-co skupna last. poten:, ko sta 7 Marzolo trgovala vzajemno. !oS»£%u je kljub temu prisodilo odgovornost » Mko
krajo in ga	lir	gi().
meseca zapora in he Zenska, obdolžena nakupa ukradenega blaga, jebiia opro-ščena zaradi pomanjkanja dokazov.	,	...
Predsednik Pascali zapisnikar Pivk Za govornika Moro m Anton-mi.
Izpred prizivnega sodišča
Zanimiv primer je oU“™a' valo včeraj prizivno. wwce, na katero se je pritožil državni pravdmik zaradi razsodb: okrajnega sodnika z enc • aprila in 12.5. t. 1. V onih dneh je namreč spravila tukajšnja sodnika Lidajo
morali izseliti a Tržaškega °-zemlja, jn sicer na ta način, da sta sicer odšli iz mesta. a se nastanili v Sesljanu. Toda okrajni sodlnik se je postavil na stališče, da se obtoženkama ne more očitati prestopka, ker Je bil. odlgomslki lisit izdan v Trstu . in torej veljaven le za ozemlje mestn*. občine, nikakor Pa ne za Sesljan, ki spada pod občino Nabrežina-Devin. Prizivno sodišče je včeraj v obeh primerih potrdilo raasod-bo okrajnega sodnika, češ r.a obtoženki sploh nista zagrešili kaznivega dejanja.
Predsednik Forziati, tožilec Ruggeri, zaigovomik odv. Ke-zich.
Vprašanje delavcev «Gaslini»
še vedno nerešeno
Ze napovedani sestanek članov tovarniškega odbora tovarne «Gaslini» .s predstavniki finančnega odseka Zavezniške vojaške uprave ni imel zaželenega uspeha. Vojaška uprava je sicer obljubila, da se bo za vso stvar zainteresirala, vendar ni dala nobenega jamstva, ki bi dalo upati, da bo ukrep o odpustu 102 tamkaj zaposlenih delavcev lahko že v kratkem preklican. Položaj se tako za prizadete delavce v ničemer ni izboljšal. V prihodnjih dneh nj predviden r>oben drug sestanek, na katfo' bi reševali pereč problem UA-ame «GasImi». Ce torej ne pride do novih naročil. s katerimi bi vodstvo tovarne lahko zaposlilo vseh 185 delavcev, bo primorano ukrep o odpustih z dela čim prej izvesti.
Včeraj ob pol šestih je dr. ing. Diego Guicciardi generalni direktor «Aquile» povabil v »e predstavnike' tržaškega tiska in tuje novinarje, ki io v Trstu na tiskovno konferenco.
Tiskovna konferenca je bila posvečena predvsem opisu novih naprav, ki so zrastle y_ poslednjem času in katere bodo visoki predstavniki danes obiskali. Pozneje je generalni direktor objasnil, da so hoteli pred svečanim obiskom preizkusiti naprave talke, da sedaj že dva meseca delujejo. Zato tudi ne ibo svečane otvoritve, temveč namesto nje obisk, pri ka-tereim bo prisostvoval tudi šef ECA za Italijo Mr. Dayton in drugi tržaški predstavniki.
Direktor je v svojem krajšem govoru poudaril, da je Aquila privatna družba, to je neodvisna od države in cb?nem ni v sklopu nifcake večje svetovne petrolejske dlružbe.
Svoje delovanje je prifr-la družba 29. avgusta 1934. Njena proizvodnja j;e stalno rastla tako. da je v 1935 letu diosegla 360 tisoč ton predelave surove nafte in 12 tisoč ton mazilnih olj. M«_dl vojno je bila čistilnica hudo poškocJovana, po osvoboditvi so jo na hitro obnovili. Danes si bede; predstavniki ogledali sledeče nove objekte, ki dlelajo že s polno zmogljivostjo;
1. Krek ing odidekk, v katerem proizvajajo bencin.
V teh poslednjih letih je tako na-rastlo število te-ncinskih motorjev, posebno avtomobilskih-. ki zahtevajo visoko kva-
  liti“tne vršite bencina s čim
višjim oktanskim številom. Novi oddelek proizvaja 350 ton bencin« na dan in to normalni bencin z visokim oktanskim številnim in poeeibne vrste bencina za specialne motorje.
Vso opremo je dobavila «Universa) Oil Products« iz Chicaga. Kot. stranski produkt dobivajo pri procesu pcopan in buitan plin, ki ga poznan io v vsakdanjem' živije-nju ko liquigas in ga	'
rahljajo za plinske ttedilr,ike-_ Drugi oddelek bavi s pr izvedrijo mazilnih olj. pc. UCTritt	rfael«
policija pred --------------------- .
Aito in kasneje Renato Begms Številne razstave in prireditve češ da sta se uprli izgonskemu so najboljše spričevalo njihove* I listu, na podlagi katerega bi s<
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
NEZAŽELEN OBISK SVEDROVCEV
POL MILIJONA LIR PLENA v pomorski agenciji Martinoli
nad- zelo težikimi davčnimi bremeni. ki jih v Italiji pobirajo pri bencinu. Zelo značilno jfc, da prodaja tvrdka bencin po 32 lir za kig, to je po 24 lir za liter medtem, ko ga potrošnik plača po 130 lir liter. Razliko znese IGE in razne takse. Brez teh davkov bi se potrošnja bencina in mazil močno dvignila. Značilno je tudi to, da je padla kvota proizvodnje namenjene v inozemstvo z 20 odst. pred vojno na- 10 odfet., kot znaša sedaj. Na Vprašanje cdlkod dobiva čistilnica surov petrolej, ni generalni direktor točno odgovoril. omenil je samo. da polovico iz dolarskega, drugo polovico pa iz šterlinskega bloka. Niti kaplje bencina pa ni družba dobivala iz Perzije, zato tudi ne občuti perzij?fke krize.
Po končani diskusiji so Pl> vabili vse novinarje na 5?ku-sfko in na današnji obisk cistil-n iških naprav.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
'/st Tržaško ozemlje
Predstava Shavvove drame mOBRT GOSPE WARRENOVE», ki je bila napovedana za danes 1. julija 1951. ob 21. uri na OPČINAH ODPADE.
V torek 3. julija 1951. ob 21. uri gostovanje na OPČINAH (na prostoru bodočega Kulturnega doma) s Finžgarjevo dramo
„RAZML11M ŽIVLJENJA”
Vstopnice so v prodaji v pekarni Cck na OPČINAH. Drama «Razvalinai življenja» nami nazorno kaže, kam je privedla naše kmečko ljudstvo trma in neuklonljivcet. Največkrat je bila posledica te trme pijača in kar je še hujše, privedla je lepa kmečka posestva, do poloma.
Gratonova
18-letna Marija Graton iz Nabrežine št. 149, ki si je pred tednom dni hotela vzeti življenje s tem, da je spila nekaj uspavalnih praškov, je zal uspela v svojem usodnem koraku. Izvedeli smo, da je pok. Manja slabo uspevala v šoli m to ji ie bil glavni vzrok samomora, kajti vedela je, da m bo mogla več nadaljevati svojih študijev, ker živi njena družina v precejšnjih denarnih stiskah. Ker se‘je njeno stanje včeraj znatno poslabšalo, so jo odpeljali --dom, kjer pa je takoj ob hodu izdihnila.
r.a
pri-
120.000 lir vredno kolo ukradli spečemu šoferju
120.000 lir škode je utrpel 34-letni Raffaele Regu iz Ul. Mazzini 18. kateremu so lopovi odnesi'. s tovornika napol novo rezervno kolo znamke «Pirel-li». Mož je jjolieiji izjavil, da je spal v kabini tovornika v 'bližini openskega obeliska, ko so mu lopovi odnesi; kolo izpod prikolice.
PROSLAVA 30 LETNICE REALKE V IDRIJI V teh mesecih v letu 1901 )e bila ustanovljena realka v Idriji, ki je bila tudi prva popolna slovenska srednja šola sploh. Zato se bo 50 letnica zelo svečano proslavila v dneh 17., II. in •usta t. I. v Idriji. K proslavi so vabljeni vsi dijaki, ki s« 'f kdaj študirali. Iz vse Slovenije se Je doslej prijavilo okrog 500 dijakov. Za Trst bo javljeno pravočasno, kje naj se prijavijo. Zaenkrat samo opozarjamo vse bivSe dijake, da bi za takrat rezervirali prosti čas, oziroma do-j
Pomorska šola v Piranu i
RAZPISUJE NATEČAJ za sprejem 2Q dijakov v strojr ni odsek Pomorske šole za šolsko leto 1951 ” 52.
Šolanje traja eno leto. Po končanem šolanju v Pomorski šoli Se dijaki razporejajo na enoletno prakso na ladje ali podjetja.
Po uspešno dovršeni enoletni praksi se absolventi Pomorske šole lahko vpišejo v strojni odsek Pomorskega tehnikuma. Šolanj« v Pomorskem tehniku-mu, ki je popolna srednja strokovna šola, traja 3 leta. Po končanem šolanju v Pomorskem tehnikumu postanejo absolventi pomorski strojniki - pripravniki in morejo po primerni praksi napredovati do upravitelja stroja na vseh vrstah ladij trgovinske mornarice. Zaposliti se Morejo tudi kot strojni tehniki v industriji.
Prvenstvo pri sprejemu v Pomorsko šolo imajo dijaki iz cone «B» in «A» STO.
Pogoji za sprejen dijakov v Pomorsko šolo so naslednji:
1. da *> telesno in duševno zdravi in sposobni za pomorsko službo, kar bo ugotovil Šolski zdravnik s specialnim pregledom pred sprejemnim izpi tom v Piranu.
. 2. da so dovršili nižjo gimna zijo ali njej sorodno šolo.
3. da opravijo z uspehom
puste.
I sprejemni izpit iz matematike
in lizike v obsegu gradiva dovršene nižje gimnazije,
4. da niso starejši od 17 let.
Zdravniški pregled in sprejemni izpit se bosta vršila v Pomorskem tehnikumu v Piranu 20. avgusta t. 1.
Prošnje za vpis lastnoročno pisane, kolkovane z 10 din pošljite na ravnateljstvo Pomorskega tehnikuma v Piranu — najkasneje do 30. julija 1951. z naslednjimi prilogami:
1. Šolsko spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ali njej sorodni šoli.
2. Rojstni list.
3. Potrdilo o imovinskem stanju.
4. Kratek življenjepis, v katerem nai navede rojstne podatke, socialno poreklo, premoženjsko stanje. bivališ£e m zaposlitev staršev in potek šolanja.
5. Potrdilo staršev oziroma varuha z izjavo, da se bo učenec po končanem šolanju za poslil vsaj dvakratni čas trajanja šolanja v pomorstvu in da bodo starši oziroma varuhi poravnali stroške šolanja, če bo dijak po lastni krivdi izključen iz zavoda.
Pomorska šola in Pomorski tehnikum imata svoj internat, v katerem morajo stanovati vsi dijaki. Revnim in marljivim dijakom bo Istrski okrožni lHid-ski odbor podel’1 štipendije.
Ravnateljstvo Pomorskega tehnikuma PIRAN
Po dolgem času premirja so vlomilci ponovno izkopali bo-jno sekiro oziroma razna svedre in se z neverjetno odločnostjo in z občudovanja vredno točnostjo spravili na delo. Ti vlomilci so morali biti naravnost specialisti v svojem poklicu, kajltii delo je bilo izvršeno brezhibno, čeprav so se znašli pred težko železno blagajno vrste «Wert-heira«, katere vrata so zaprta z izrednim kompliciralnim mehanskim sistemom in kar s tremi ključavnicami.
Vse se je zgodilo ponoči, po vsej verjetnosti med 18.30 predvčerajšnjega dne in sončnim vzhodom včerajšnjega dne v prostorih pomorske agencije Martinoli. katera ima svoje pisarne v drugem nadstropju pa lače «Splošne zavarovalnice# ; vhodom z Drevoredu XX. septembra. V istem nadstropju jmn svoje urade tudi angleški vojaški urad «Claims ang Hirings». vendar tja niso stopile vlomil-čeve noge- Ko so vlomilci s ponarejenimi ključi odprli vrata v pisarne, so jih za seboj zopet zaprli In potegnili zavese na oknih, da ne bi vzbudili suma; nato so se spravili na delo. Pod težko blagajno so stavili majhno preprogo, da bi tako ublažili šum in ropot vrtalnega orodja sredov itd., s katerim so spretno odprli blagajno. V notranjosti te se jim ie prikazala pred očmi neka man-jša. čeprav tudi trdna blagajna, katero so brez pomišljanja odprli in pobrali 492.234 lir v gotovini. Po končanem težjem delu so pobrali orodje in začeli natančno preiskavo po miznicah. ki jtm je prinesla tudi nekaj plena. Iz neke miznice so pobrali za približno 10.000 lir kolekov in 2.500 Mr, iz druge so odnesli fotografski aparat, last nekega uradnika Itd. pot jih je zanesla tudi v pisarno direktorja Giordana Volpija. kateremu so tudi izpraznili miznioo in si osvojili 3-7QO lir last agencije in 2.500 lir last direktorja samega. Cistlka se je nadaljevala, dokler niso očistili vseh roiznic in predalov vsega denarja, medtem ko se dokumentov in drugih aktov niso dotaknili.
Prva, kj se je zavedla nezaželenega obiska podjetnih in prebrisanih svedrovcev, je bila čistilka pisarn Antonia Smo-lars, ki je takoj obvestila ravnatelja, kateri je naknadn< poklical policijo, kii je takoj za. čela z delom, da bi prišla do sledov, ki bi lahko vsa-j delno napotili policijsko preisikavo v pravo smer. Skoda pomorske agencije znaša preko pol mili-
jona lir ’n je zavarovana pred vdori vlomilcev.
k sreči bila morebitnimi
Nova avtobusna proga „B"
Vodstvo ACEGAT namerava z današnjim dnem uvesti novo avtobusno progo, ki bo nekako dopolnilo filobusr.i progi «B» in ki bo speljana od Ul. Fabio Severo pa vse do Ul. Cologna ter do konca Ul. Romagna.
Nova proga je le poizkusna, ker se hoče namreč vodstvo ACEGAT najprej prepričati ali bo dovolj donosna.
Vsak potnik, ki bo hotel uporabiti novo avtobusno progo, bo moral kupiti listek za dvojno vožnjo, katerega cena bo 30 lir. S tem listkom bo imel pravico vr žiti se na filobusu in avtobusu linije «B».
Vozni red novega avtobusa «B» bo pritrjen na yseh postajnih tablah, filobusne proge.
v Evropi ™ , poleg ^ s0
rj n-ntraio opremljeno s par-^mtto^ v katerih je 43 atm£ rfer pritiska- Para se, uporaba lia za proizvodnjo električne energije tako. da je T_^flnfn:,a praktično neodvisna _od &&*** tuje ga roka. že izrabljeno paTo J uporabljajo v proizvodnem
nrocesu. Nove naprav« za proizvodnjo mazilnih olj so op«”]' Iter,- a cisternam z zmogljivostjo preko 37.000 ton.
Pozneje je direktor omenil način finansiranja in Je vU da so potrebn lire z»rah delničarji družbe, docim je dolarje dala na raz^iag^ ECA-Teh 4 milijone 250 ti; c larjfcv predstavlja prispevek ECA evropski pe Is j siki industriji.
Pri gradaiji novega «Melka
mu ameriškemu. , nrava je bila dejansko .do\ne" S V 10 mesecih, kjer je delalo-*ievno 650 delavcev m so norabili vsega skupaj okoli 2
KffiS,
ZVEZA PIONIR JEV . uprizori v sredo 3. julija 1951 ob 20. uri v dvorani na KONTOVELU Copičevo i*ro
«PIONIRJI IZ TIHEGA DOLA»
ki jo je pripravila EMA STARC. Glasbene vložke sta uglasbila KAREL BOŠTJANČIČ in UBALD VRABEC. Izvajajo člani SNG in pionirji iz centra, Rojana, Sv. Ivana, Skednja in Kolonkovca.
Otroci in odrasli s Proseka in Kcntovela, ne zamudite vam namenjene prireditve!
DAROVI IN PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pok Marije Tomažič por. Schilani Skil lan daruje Marija Kette s Kolonkovca 3C0 lir za DijaSko Matico V počastitev spomina tov. Josipi-ne Nardin darujejo za DijaSko Matico: druž. Silvester Pregare 500, Magda Gregorič 500, Zdravko Pregare 500, Marija Sancin 300, Marija Piško 200, Giza Rink 200 lir.
vr.,-i ,, visoki delovni sposobni tržaških delavcev.
Po govoru dir tik tor ja so ras-lični novinarji predvsem- tuji ncstavili vrsto vprašanj. Tako »zakaj je Aquila zrasla prav v Trstu))9 Odgovor generalnega direktorja je bil popolnoma jasen, ko pravi, da predvsem zaradi odličnega geografskega položaja. Pozneje je na drugo vprašanje objasnil, da ne bodo več povečevali zmogljivosti naprav, kler se usmerjajo predvsem na kakovost in ne na količino izdelkov. Dr. Inž. Die%o Gucciardi se je zelo pritoževa:
Vrč nafte kakor bomba
Včeraj popoldne so sprejeli na III. zdravniški oddelek splošne bolnice 43-letnega mehanika Oliviera Dersicha iz Ul. Madonnina št. 39. Dersich, ki je imel ranjeno desno koleno, poškodovano ramo in je kazal znake zastrupljenja, je izjavil da je med delom v Tržaškem arzenalu nepričakovano eksplo-diral zaprt vrč nafte, ki mu je prizadejal rane.
Bomba ga je ranila
Olan civilne policije Bruno Domio se je včeraj sprehajal po .uradni dolžnosti po skladišču orožja in streliva ameriške armade in je nenadoma ne da bi se zavedel, zadel ob izstrelek, ki je ležaj na tleh, pri čemer je ta eksplodiral. Domio je bil v trenutku poln železnih drobcev še posebno po nogah, rokah in je imel malenkostno rano na čelu. Hudega sicer ne bo, ker bo v 15 dneh ozdravel.
„Lambretta” v „Lancio”
Neprevidni 22-letni Sergio Ravalico iz Ul. Kandler št. 1 se je včeraj r.'a vogalu Ul- Media in Ul. Luciani zaletel s svojo «Lambretto» v avto «Aprina«, katerega je vozil lastnik 4
letni Guglielmo Solinger iz ui
Pascoli -15. Pri trčenju je «a-valico zletel n? tla,
je ta takoj pobral m nadaljeval pot, ker je iz karamboia nepoškodovan, ..^azen^ ^
Z GORIŠKEGA
kostnih prask po molcu in lev* nogi sta le malenkostno popraskani.
Obe vozili
Zvišana cena tobaku in cigaretam
Finančno ministrstvo sporo-°a, da b0 od 30. junija dalje cena tobaku in cigaretam sledeča:
,.^ztl^an tobak: za zavoj 20 g Macedonia 170 lir; sladek to-Dak 160; nazionale 140.
7n r . k c*ru8e vrste navaden: ..jPrve vrste 90; cena zavoja 50 g močnega tobaka je ostala nespremenjena.
^-igarete: za zavoj z 20 ciga-letami: Serraglio 300 lir; Mace. o?n"a ?,xtra 260; Macedonia oro fd°; Giubek 220; Nazionali ?on°r»TaZ1”ne 'SO; Macedonia
190; Nazionali 160; Alfa 120; Mentola 140 za zavoj z 10 cigaretami.	1
i	Za c>8arete z lepi-
lom 2j lir; navadne vrste 20. Cevke za cigarete po 120 lir za zavoj.
Cigare: navadne 45 lir komad; Virginia 45; Toscani 35 Tosca-nelli 15.
Male cigare: Branca 30 Ava-na 25 in Roma 15.
Za vse ostale vrste cigaret in tobaka ostanejo cene zaenkrat nespremenjene.
Čebelarji pozor na ameriško kugo!
Zveza čebelarjev opozarja vse svoje člane, da se je v videm ski pokrajini pojavila med čebelami ameriška kuga. Zato je
strogo prepovedan prevoz čebel in čebelnjakov v to pokraji no, kakor tudi nabava čebel in priprav za njihovo gojenje v okuženih predelih.
Vsi oni, ki nameravajo seliti čebefle iz videmske pokrajine, si morajo priskrbeti živino-zdravniško spričevalo, da so čebele zdrave, ter izjavo izveden, ca Zadruge čebelarjev.
Prispevajte
za
Kulturni
dom
Zadnji zdravniški pregled za «-■--»
Nocoj vsi na otroško prireditev v Standrežl
Nocoj ob 20.30 uprizorijo štandreški otroci na prostem dramatično bajko s petjem v treh dejanjih
»IZGUBLJENI RAJ». ki jo je priredil Leopold Turšič
Igra bo razveselila io zabavala otroke in odrasle.
Zato nocoj vsi v Standrež!
Prireditev gojencev strokovne šole
Nocoj ob 20. uri uprizorijo gojenci slovenske strokovne šo. le na dvorišču Šolskega doma v Ul. Croce 3 pravljično štiri-dejanko Fr. Skalerja «ZLATA ZVEZDA«.
Gojenci vabijo k številni udeležbi.
V torek 3. t. m. bo v Ul. R. Manna 29 od 18. do 19. ure zadnji dan zdravniškega pregleda otrok, ki so se vpisali za letošnje kolonije. Otroci brez zdravniškega pregleda ne bodo smeli odpotovati v kolonije.
Odhod bo 5. t. m. z, vlakom, ki odpotuje ob 5. uri zjutraj z glavnega tržaškega kolodvora. Otroci iz kraških vasi bodo stopili na navedeni vlak v kv-Križu, Nabrežini, Proseku i? Opčinah. Priporočamo, da Pr>: dejo na postajo pol ure Prea odhodom vlaka.
Prosvetna konferenca SHPZ
Slove n'ko-hrvatska	prosvetna
zveza sklicuje v sredo 4.VII. t. 1. ob 20.30 uri prosvetno konferenco v prostorih v Ul. Ruggero Manna 29.
Vabimo k prosvetni konferenci odbornike, pevovodje in režiserje mestinih prosvetnih društev.
Izlet v Ilirsko Bistrico
Pcpsvetno društvo «Srečko Ko-f,0fr'ej» priredi v nedeljo dne 29. julija enodnevni izlet v Ilirsko Bistrico Vpisovanje ob sredah in petkih od 20. do 21. ure v Ul. sv. Vida 17.
Izlet
Zveze partizanov v Predmejo
sZveza partizanov STO priredi množični izlet dne 21.-22. julija 1951. v Predmejo (pod Otelco).
Izleta se lahko udeležijo vsi člani Zveze, bivši partizani in aktivisti, njihovi svojci in simpatizerji. Vpisovanje se začne 20. junija t. 1. na sedežu Glavnega odbora Zveze partizanov STO v Trstu Ul. R- Manna štev. 29-111. Vsak dan od 16. do 19. ure in na vseh sedežih sekcij Zveze, po okrajih in vaseh vključno do 10 julija t. 1.
Cena prevoza, prenočišča tn prehrane (večeria zajtrk in kosilo) skupno 1.300 lir na osebo. (Prenočišče bo na senikih in pod šotori).
Odhod iz Trsta z glavne postaje bo dne 21. julija t. 1. ob 12.30 uri. Za izletnike okrajev Nabrežina in Opčine bo vstop v Nabrežini, oziroma na Opčinah.
Povratek v Trst ob 23. uri dne 22. julija t. 1.
Za I. okraj vpisovanje vsak dan od 16. do 18. ure na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 do 10. julija t. 1.
V Barkovljah vpisovanje vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure na sedežu orosvetnega društva Ul Bovedo 43.
Za II. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
Za sektor Sv. Alojz, Sv Ivan, center mesta, Skoljet in' VOM vsak torek, sredo, četrtek, petek in soboto na stadionu «Prvi maj» od 19. ck> 21. ure.
, Za sektorje Sv. Just in Sv. Vid v Ul. sv. Vida št 17, vsak četrtek in petek od 18. do 20. ure.
Za sektorje Lonjer - Katinara, vsak dan pri tov Cok Zofki.
Za III. okrai se sprejemajo vpisovanja v gostilni «La Speranzan (Ciril) v Ul. S. Marco 21 vsak dan popoldne in zvečer.
Za IV. okraj se sprejemajo vpisovanja na sedežu v Skednju vsak dan od 18. do 20. ure.
Za V. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
V Domju pri Jov. Slavku, v Dolini pri tov. Samec Roži, v Boljuncu pri tov. Sancin Mariju, v Ricmanilh Pri tov- ,Kuret Silvestru v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mačkovljah pri tov. Oienlk RudoKu. v Stramarju pri tov Beljak Lazarju, v Plavjah Dri tov. Cok Cvetku, v Škofijah pri Sancin Francu, v BorStvu pri petaros Meri.
Vpisovanje se zaključi 10. julija
Šolske prireditve
Strokovna industrijska šola na Opčinah je otvorlla razstavo deških in dekliških ročnih del in risb dne 28. t. m. Odprta bo še danes 1. julija od 9. do 19. ure Vabljeni starši in prijatelji!
* * ■*
Slovenska osnovna šola pri Sv. Frančišku v Trstu vabi starše u-čencev te šole in prijatelje slovenske mladine, da si ogledajo šolsko razstavo, ki bo odprta še danes 1. julija od 8. do 12. ure. * & *
Slovenska osnovna šola v Rojanu razstavlja izdelke svojih učencev danes od 8. do 13. in od 16. do 19. ure ter jutri od 8. do 13. ure ko se razstava zaključi. Starše in prijatelje šole vabimo na ogled.
* * *
Slovenska osnovna šola v Na« brežini priredi ob zaključku šolskega leta danes ob 16.30 v kinodvorani v Nabrežini mladinsko igro:
•ČAROBNA PIŠČALKA«
Učiteljstvo in otroci vabijo star. še, znance in prijatelje slovenske šole k polnoštevilni udeležbi. Isto* časno vabijo, da si v prostorih slovenske osnovne šole ogledajo razstavo ročnih del in risb. t- * *
Slovenska osnovna šola v Barkovljah pri Trstu vabi starše in ostalo občinstvo, da si ogleda razstavo, ki >e odprta v prostorih slovenske osnovne šole v Barkovljah še danes. Obenem vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes ob 20. uri v poslopju slovenske osnovne šole.
MLADINSKO
TABORJENJE
Zveza antifašistične mladine bo letos organizirala mladinsko taborjenje, verjetno pri OTOCCU v bližini BLEDA. Taborjenje se bo začelo okoli 20. julija, zato naj interesenti pohitijo s prijavsfni, ki /iW sprejema mestni odbor ZAM v Ul. Machiavelli 13. Taim bodo dobili tudi nadaljnje informacije.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. in 30. junija 1951 se je v Trstu rodilo 18 otrok, porok je bilo 13, umrlo pa je 14 oseb.
Poročili so se: uradnik Guido Gridelli in uradnica Silva Michie. li, težak Claudio Lenardon ir» gospodinja Silvana Segulin. elektrotehnik Ivan Levshin in ura* nica Ana Dorosenko. delavec Bortolutti Rinaldo in gospodinja Iolanda Busetti, težak Bogomiro Roici in gospodinja Vida Fon, agent CP Bruno Kozlovič in gospodinja Rosetta Danieli, mornar Martino Piccini in gospodinja I-vanka Stuparič, kaplar amer. vojske Heriberto Gonzalez in gospodinja Ida Anita Scarpa, mizar Domenico Gregorio in šivilji Marija Lugli, trgov, predstavnik Milan Delfabro in gospodinja Grazia Maria Cecchetto, profesor Danilo dr. Piščanc in učiteljica Licia Franzutti, delavec Josip Rebula in gospodinja Bruna Bogateč, težak Umberto Palman in šivilja Palmira Zulian.
Umrli so: 60-letna Antonia Su-ban vd. Krajšek, 36-letni Edmond Gomisel, 73-letna Josipina Dam-brosi por Zalar, 79-letna Barbara Petschning por. Kosmerlj, Robert Palman star 12 »r 62-letna Ana Testen, 72-letni Evgen Pertot, 52r letni Pompeo Pelizon, 26-letna Iolanda Orsini. 80-letna Em-a por. Cegnar, 68-letna Antonia Orlando vd. Gerion, 69-letna Antonia Vlttori por. Furlan. 60-letnt Anton Mayer, 48-letna Frančiška Zele por. Grandi.
POPRAVEK
V četrtek 28. junija smo pomotoma objavili sliko tov. Sanciqa Albina namesto slike tov. Vinka Sturmana.
itiiiiiint 'iiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiii
MALI OGLASI
Vsi otroci, ki gredo v
kolo-
nije, morajo’, razen PotrR^1.Pnga perila, obleke in obutve, prinesti s seboi zvezek in svinčnik.
Izžrebane loterijske številke
BARI
CAGLIARI
firenze
GENOVA
MILANO
NAPOLI
PALERMO
ROMA
TORINO
VENEZIA
75
«6
41
78
11
72
41
lfi
8
52
67
11
70
75
29
89
58
52
12
64
55
53
46
52
58
45
33
69
66
35
32
30
30
11
2
66
9
80
35
5
. OKRAJNI ODBOR OF NABREŽINA pnredi danes 1. julija 1951 ob 16 uri v MEDJIVASI kulturno prireditev.
Na sporedu:
1. Pevski nastop.
2. Nastop folklorne skupine MSlovan» iz Trsta.
3. Prosta zabava in ples na prostem do 24. ure.
ZELEZOBETONSKI DROGOVI UPORABNI za vinograde, latni-ke in ograje premera 0.10x0.10 m, dolžine 2j0, 2.80, 3.50 m, 500 komadov; okviri s šipami za tople grede 16 komadov, pocinkana železna žica, sodi in kade za vino, naprodaj po ugodni ceni. Naslov s. M. M Inf. 806, Kolonkovec. Tel. 92-5Ž7,
V NABREŽINI PRODAM GOSPOSKO VILO s štirimi sobami, kopalnico in 2-000 kv.m.vrta. Clvldin, Ul. Vecetlio 10-111-
Trst.
SOBO opremljeno v centru
mesta oddam gospodu. Naslov na upravi lista Ul. sv. Frančiška 20-1.
ZAVAROVALNA pRUZBA SPRE. JEM A POVERJENIKE za vse kraje okolice Trsta m za mesto ter za vse vasi STO, (er za Gorico In okolico, Pismene ponudbe na u-pravo lista. Dobei zaslužek.
14-15 LETNEGA VAJENCA išče
trgovina jestvin » Strada Guar-diella 52.
SHPZ javlja, <ja je v soboto ob 2. zjuraj preminul v 63 letu starost) slovenski kulturni depvec, slikar
Avgust Andrej Bucik
P°?.reb 130 iz mrtvašnice tržaške glavne bolnice. Uhramli bomo slovenskega kulturnega deUvc» v trajnem spominu.
GLAVNI ODBOR SHt'Z - TRST
brezobzirno izkorišča svoje satelite
PO NAČELU:
Kar je tvoje, je moj<3. kar je moje, te pa nič ne briga
Kdaj koli pišejo v Sovjetski zvezi o splošnih gospodarskih vprašanjih, ne obravnavajo navadno vprašanj o gospodarskih odnosih med SZ in ostalimi državami ljudskih demokracij, Da bi to praznino nekako izpolnili, je M. Paro-mpv v decembru 1950 objavil <istudijo» o gospodarskem sodelovanju SZ in njenimi sateliti.
Paromova izvajanja so zanimiva: Važno je, da je mnogo pisal toda stvarnega je povedal zelo malo. S praznimi frazami hoče prepričati čitatelja, da. je belo, kar je na prvi pogled črno. Za vse to se po-služuje jezuitske kazuisti%e, idealiziranja, stvarnosti, do-Omatiziranja in laži. Zato nima smisla, da bi z njim razpravljali, ampak bo dovolj če registriramo nekatere najvažnejše netočnosti.
Imenovanj, pisatelj postav-, tja osnovno trditev, da predstavljajo gospodarski odnosi med SZ in ljudskimi demokracijami nov, višji tip mednarodnih odnošajev med narodi, kijih je SZ osvobodila izpod oblasti kapitala. Do vsega je seveda prišlo s pomočjo ((modrega vodstva voditelja narodova Stalina. Tako dobivajo ljudske demokracije vsestran* sfco materialno, moralno in Politično oppro od SZ, ki je_ }amstVQ za njihovo suvere*
nost.
Vendar se vsakemu pravemu demokratu vsiljuje prepričanje, da bi se morali, če bi tlo resmčno za višji tip mednarodnih gospodarskih odnosov, odražati ti odnosi vprav nasprotno. V tem primeru ne bi bilo resolucije kominfor-ma, ne gospodarske blokade Jugoslavije, niti stalnega pritiska SZ na države ljudskih demokracij, da se morajo izolirati od ostalega sveta, še manj izkoriščavanja in hegemonije SZ nad vsemi njenimi zaveznicami; isto tako ne bi smelo biti imperialističnih ciljev in metod sovjetske zunanje politike, ki daje svoji pečat tudi gospodarski politi'' ki njenih satelitov.
Sovjetska kasta je negacija vsega tega, ker dela ravno vse nasprotno in izvaja pralo so metod kapitalističnih držav. Vsa modrost obstoji v nazadovanju, kar nam kažejo že odnošaji med balkanskimi narodi, ki so nastali po zaslugi sovjetske zunanje politike. Nje-ne metode in njeni cilji so u-stoarili na Balkanu teren za spor« in spletke, odpravili so medsebojno zaupanje, izzvali so nasprotja, ki jih med bal-kanskimi narodi ni bilo niti v casu mjgršega izkoriščanja od stran^ kapitalističnih držav.
Glede gospodarskega sodelovanja narodov SZ in ljudskih demokracij pa pripominjamo sledeče: V SZ in ostalih vzhodnih državah vidijo v ((pomoči« SZ glavni in odločujoči pogoj za .uspeh socialistične izgradnje posamezne države ljudske demokracije., Vendar izvira ta trditev iz imperialističnih ciljev sovjetske politike, ki zastopa stališče, da je mogoče izvesti revolucionarno borbo in izgradnjo socializma samo pod sovjetsko dominacijo. To je u-speh monopola, ki si ga prilašča SZ najprej na političnem in nato na gospodarskem področju.
Najbolje nam bo vse to jasno, če navedemo nekaj primerov,- Paromov namreč trdi, da prodaja, nakupuje ali zamenjuje SZ blago državam ali od držav ljudskih demokracij vselej po zelo ugodnih pogojih. Tako je češkoslovaško ministrstvo za zunanjo trgovino l. 1949 objavilo statistične podatke, po katerih naj bi SZ prodala Češkoslovaški žito po mnogo ugodnejših cenah, kot pa so bile na svetovnem trgu in da se ima sovjetski zvezi zahvaliti, da je s tem prihranila nič manj kot 1,779.975.000 kron.
V resnici je bila zadeva nekoliko drugačna: Češkoslovaška je plačala to pšenico po 610 kron franco meja; (e bi primerjali to ceno s cenami, ki so veljale tedaj v Argentini, kjer je veljala pšenica resnično 1.055 kron bi ta primera držala. Toda cene argentinske pšenice niso bile tedaj merodajne za svetovni trg, ampak so bile prikrojene za posebno poračunavanje na argentinskem notranjem trgu. Vprau v tem času je znašala cena kanadske pšenice, ki jo je kupoval ves svet, 562 kron, torej 48 kron pri mtc manj, kot pa je veljala sovjetska pšenica! Nadalje je bila cevfJ** tu!“ kanadska ri in kron, koruza za 35, j*i 143 in oves Sl kron. Gleden vse to je plačala CSR 3 s ki zvezi 331 milijonov kron ve(, kot pa bi bila plačala, če bi bila kupila žito v Kanadi, ali m svetovnem svobodnem trgu.
Podobno Je vprašanje o pre' sfcrbi Bolgarije, Madžarske. Poljske in Romunije z volno in bombažem, pri čemer navaja Paromov, da odplačujejo države ljudskih demokracij te surovine z izgotovljenimi izdelki. Danes je vsem znano, kako izkorišča SZ industrijsko kapaciteto svojih zaveznic in kako plača tem narodom samo najminimalnejšo vrednost njihove delovne sile. Zanimivo bi bilo uedetii koliko plača SZ državam ljudskih demokracij za predelavo aurouin, kako učinkuje na medsebojne obračune revalorizacija rublja in kako visok tečaj morajo plačeuatl sovjetske satelitske države za rubelj. Prav gotovo dobijo te
' države za, svoje d\!lo, ali za odplačilo svojega dela, ki so ga investirale v predelavo sovjetskih surovin, mnogo manj rubljev ali mnogo manj blaga, recimo volne in bombaža, kot pa so ga dobivale še pred revalorizacijo rublja. Zanimivo bi bilo vedeti, ali stavijo države ljudskih demokracij svojo industrijsko kapaciteto resnično zato na razpolago Sovjetski zvezi, ker je same ne ■potrebujejo ali če jim dobavlja SZ bombaž in volno samo zato, da prisili svoje satelite, da uporabljajo industrijsko zmogljivost samo zanjo, to je za SZ. Isti način izkoriščevanja velja tudi v kožarski industriji itd.
Znano je, da zahteva SZ od svojih zaveznic, da morajo prilagoditi svoje plansko gospodarstvo interesom SZ. V tem pogledu je SZ naložila bremena industrijsko najbolj razviti Češkoslovaški, kakor tudi najmanj razviti Albaniji. Za o-pravičilo se sklicuje na to, da bi drugačna gospodarska politika privedla vse te države v odvisnost kapitalističnih držav in da se morajo zaradi te• 3a orientirati gospodarsko izključno na sovjetska tržišča. Pri tem je tudi izmišljeno, da odkupuje SZ c d svojih zaveznic zaloge tistega blaga, ki ga zaradi vladajoče krize ne morejo prodati kapitalističnim državam. Celotna proizvodnja držav ljudskih demokracij mora odgovarjati izključno interesom sovjetske politike in sovjetskega gospodarstva.
Glede na to stanje, so imele vzhodne države malo blaga, ki bi ga lahko izmenjavale ali prodajale v zapadne države. Posledica tega je bila, (ta so jim primanjkovale surovine, zlasti tiste, ki jih niso mogle dobi ti v SZ ali v ostalih državah ljudskih demokracij, Poleg bombaža in volne manjka vsem tem državam, kavčuk, nimajo kož, raznih kovin in drugega blaga. Vse to je posledica njihove izolacije od držav ostalega sveta. Tako je bila Madžarska lani prisiljena, da je zmanjšala potrošnjo premoga v industriji in pri obratu železnic; Poljska in SZ ji seveda niso mogle dati potrebnega premoga. Poleg delovnega
Ssi-7 mfil	n	m'/-1
zastoja v domači industriji so države ljudske demokracije v takih primerih prisiljene, da nakupijo končno na svetovnih tržiščih kolikor le morejo potrebnega blaga. Seveda ga morajo plačati po mnogo višjih cenah, kakor pa bi ga plačale, te bi s temi državami na zapa-du redno trgovali ali z njimi kompenzirale te ali one surovine, te ali one izdelke.
To je bistvo »sodelovanja in medsebojnega gospodarskega podpiranja», o katerem piše Paromov. Ista načela izkoriščanja uveljavlja SZ v tako imenovanih mešanih družbah. Te predstavljajo običajne investicije in izkoriščanje tuje države, tujega ljudstva, delovne sile prijateljske države. Pri tem je najbolj žalostno to, da ima SZ na primer po najnovejši trgovinski pogodbi, sklenjeni s Češkoslovaško, pravico razpolagati s češkoslovaškimi izdelki in jih prodajati tujim državam kot svoje. V zvezi s tem je znano, da prodajata SZ in
Poljska kitajske surovine, da prodaja Madžarska mandžur-sko in Poljska romunsko koruzo ter CSR madžarske prašiče. Vse to zopet pomeni, da predstavlja Svet za medsebojno gospodarsko pomoč, ki mu načeluje SZ, nič drugega kot monopol SZ ne samo na zunanjo trgovino ampak nad vso ekonomijo. njenih zaveznic.
V koliko navaja Paromov tehnično pomoč, ki jo SZ daje vzhodnim državam, obstoji ta v penetraciji sovjetskih ljudi v gospodarski krog dotičnih držav, kontroli njihove proizvodnje in v tem, da izvlečejo iz posameznega zaveznika več blaga.
Paromova «štuciija je torej resnično nasprotje prave stvarnosti in vsa njegova idealizacija gospodarskih odnosov med SZ in državami ljudskih demokracij ne more prikriti pravega lica sovjetske birokratske kaste, ki stremi le za nadvlado in izkoriščanjem drugih-šibkejših držav ali narodov.
yt:
Francoske zračne sita so začele uporabljati enosedežno borbeno letalo francoske konstrukcije, ki se imenuje «Oura*an». Francoska letalska industrija je izdelala* odkar obstaja, že vrsto bojnih letal, vendar se ta zadnji model šteje med najboljše. Na sliki vidimo, kako postavljajo delavci nOuragann na ogled na neki pariški letalski razstavi
Britanska hladna kri
Perzija ali Iran stoji danes glede ureditve vprašanja «An-glo-Iraniar.*« petrolejske družbe pred najvažnejšim' politično-gospodarskim dogodkom, ki bo imela posledice ne samo za Perzijo In Vel. Britanijo, ampak za ves ostali svet. Nič čudnega, če pomislimo, da predstavlja
100.000 kvadratnih kra zemlje krijejo abadanski vrelci. V tem
in perzijski petrolej
100.000 km2 zemlje okrog Abadana-nova "Ahilova peta" sveta
okoli Abadar.a s svojimi petrolejskimi črpalkami, cevovodi, rafinerijami itd. pravo državo v državi z lastno policijo, lastnimi zakoni in samostojnimi u-pravnimi organi. Anglo-Iranian družba je v zadnjih 40 letih pač dosegla, da je prišla Perzija za ZDA, Sovjetsko zvezo irj Venezuelo na četrto mesto petrolejske proizvodnje. Njene podzem. ske rezerve so po mnenju strokovnjakov največje na svetu in polovico evropske potrošnje
Pogled na rafinerijske naprave trusta »Anglo-Iranian Oll Compcmy» v Abadanu v Perziji
kotu Srednjega vzhoda predstavljajo perzijske petrolejske zaloge skuprvo z onimi v Iraku, Kuweitu in Saudski Arabiji 50 odst. svetovnih zalog, medtem ko razpolagajo države ame-riškega kontinenta s 30 odst. in SZ 15 odst. petrolejskih rezerv.
Ce dodamo k temu gospodar, skemu ozadju še to, da donaša petrolejska proizvodnja v Aba-danu okoli 3 milijone dolarjev mesečno, tedaj spoznamo, da ima Iran možnost, da doseže s časom popolno finančno, gospodarsko in s tem tudi politično neodvisnost. S takšnimi rednimi dohodki je mogoče dvigniti blagostanje okrog 18 milijonov ljudi, kolikor jih danes šte. je Perzijci, ki pa živijo v bedi in zaostalosti.
Celoten spor pretresa ne jamo Iran in Anglijo, ampak ves zapad. V Angliji so mnenja, da je bila vlada prepočasna, da ni predvidevala razvoja dogodkov in da r.'i znala urediti spora tedaj, ko je bil še čas za to. Tako je odklonila iranska vlada angleško ponudbo, da je pripravljena plačati iranski vladi takoj 10 milijonov funtov od julija dalje pa po 3 milijone funtov mesečnih predujmov ver.dar pod pogojem, da se Per-
KONEC «MALE BL0MDE» BERLINA
ali še en poraz izsiljeval no diplomacije Kremlja
Pred dnevi so časopisi prinesli vest, da so vzhodno-nem-ške oblasti ukinile «malo blokado# — Berlina. Malo kdo izmed naših čitateljev je vedel* da ta «mala blokada» obstaja, se manj zakaj je nastala in zakaj se je končala. V naslednjih vrsticah hočemo na kratko objasniti to zadevo.
«Mala blokada« Berlina se imenuje tako za razliko od one velike, ko so zapadne sile nao-rale uvesti «zračni most« preko katerega so oskrbovale svoje čete v Berlinu. 2e sam naziv «mala blokada« pa pove, da ta ni imela tako velikega obsega in da je tudi r.'jen izvor drugje. Vzhodno-nemške oblasti so od zapadnega Berlina zahtevale, da navaja na tovornih listih poreklo surovin, ki jih uporabljajo za proizvodnjo izvoznega blaga iz Zapadne Nemčije. Blago, iz Zapada je do te-dsj brez težkoč prihajalo v Ber lin, če ga je le spremljalo potrdilo o poreklu surovin, ki so predvidena po pariškem sporazumu iz 1. 1949. Nasprotno pa je bil promet blaga iz zapadne gft Berlina v Zapadno Nemčijo praktično ukinjen; Sovjetske o. kupacijske oblasti so r.amreč na svojem ozemlju zaustavile tranzit tega blaga, če ga niso spremljala potrdila o poreklu surovin, iz katerih je to blago izdelano. Zapadne oblasti so na to blokado odgovorile s protlblo-kado in poveljniki zapadnih področij so zahtevali brezpo gojen umik sovjetskih zahtev. In ker je gospodarstvo Vzhodne Nemčije v mr.ogočem odvis. no od dovoza blaga iz Zapadne Nemčije, so bile vzhodno-nem-ške oblasti tako rekoč prisiljene ukiniti svojo blokado. Poveljniki okupacijskih podroiij v Zapadni Nemčiji pa so predsedniku zapadno-berlinske ob-čir.e izdali navodila, kak0 je treba regulirati trgovino zapad nega Berlina. Ta navodila obsegajo odredbo o kontroli tujih deviz In gibanju blaga od 15 julija 1950 kakor tudi zahtevo da se Glavnemu štabu dostav-
ljajo spremnice za določene vrste blaga še preden so zanj izdana dovoljenja za gibanje bodisi v sektorju samem ali pa izven njega. Med te kontrolirane vrste blaga spadajo: pro izvodi naravnega ali sintetičnega kavčuka, električni stroji ali električne naprave za industrije, orodja ir.' stroji za rudnike, eksploziva, vozila za železniški promet, kakor tudi stroji za izdelavo in vzdrževa nje cest.
Istočasno s ta)to obojestran sko ukinitvijo blokad so se obnovili tudi prekinjeni razgovori med trgovskimi predstavniki Vzhoda irj Zapada.
Nekateri so mnenja, da sn sovjeti z «malo blokado« hoteli izvajati pritisk na ta poganja preden so bila prekinjena. Toda pokazalo se je, da s tem pritiskom niso uspeli prisiliti zapadne predstavnike k popuščanju, ker so ti odgovorili s prav tako radikalnimi ukrepi
V trgovir.'! med Vzhodno Nem čijo in Zapadno Nemčijo pa stoje stvari tako: Visoki ameriški komisar za Nemčijo Mac CIoy je nedavno izjavil pred pododborom ameriškega senata za meddržavno in zunanjo trgovino, da iz Vzhoda več prejema, kot pa mu daje. Dejal je tudi, da so okupacijske sile Zapadne Nemčije dosegle velik uspeh v pogledu zmanjševar.\» izvoza strateškega materiala v dežele vzhodne Evrope. Pač pa so je Mc. Cloy potožil, da je opaziti velik priliv komunistič nih agentov iz Vzhodne Nemčije, ki razpolagajo z zlatom s katerim kupujejo in ilegalno iz važajo blago iz Zapada. Po njegovem mnenju predstavlja tn ilegalr.'! izvoz iz zapadne v vzhodno Nemčijo vsaj eno pe tlno legalne trgovine.
Ce torej upoštevamo omejitev Izvoza strateških surovin in materiala iz zapadne v vzhodno Nemčijo kakor tudi liste onih industrijskih artiklov, ki jih je bilo ob nastopu blokade prepovedano izvažati na Vzhod, postaja jasno, da je vzhodno-nem.
ška oblast in vlada ZSSR hotela na ta način prisiliti Zapad no Nemčijo in okupacijske oblasti zapadnih dežel, da ukinejo obstoječe omejitve.
Ge pa je bila ta blokada kljub temu tako nenadoma ukinjena, si je to mogoče tolmačiti le tako, da je ta blokada Vzhodu več škodila kot pa koristila. Ce bi namreč ta blokada prinašala kakšne koristi, bi prav gotovo obstajala kot izraz «<no. dre politike velikega« vodstva iz Kremlja, tako pa se je sesula, kot se je sesul že marsikak sovjetski izum z resolucijo Ko-minforma vred.
zija ne bo vmešavala v družbe, no delovanje. Perzijska vlada je zavrnila tudi drugi angleški prediog za ustanovitev nove perzijske družbe, ki bi črpala petrolejske vrelce in prodajata petrolej mešani angleško perzijski družbi. Iran zahteva od dohodkov dosedanje družbe izplačilo 75 odst. dobička od mar. c« 1.1. dalje.
Po zadr.gih vesteh so angleški delegati prekinili pogajanja in se vrnili v London. Vodja delegacije Jackson je izjavil, da dokler bo na vladi Mossadegh ni upanja na obnovo ir.1 uspeh pogajanj: Vel. Britanija ima do gotove mere prednost, v kolikor se zaveda, da primanjkuje. jO iranski vladi denarna sred stva in.da dr«sjh posebnih dohodkov razen od petroleja — nima.	'	,
V glavnem zanima vprašanje, kaj bosta napravili obe stranki, če ne pride med njima da sporazuma. V angleškem parlamentu je zunanji minister Morrison ugotovil, da glede perzij skega spora opozicija v glavnih obrisih soglaša z vlado, .lasno je, da konservativci že po tradiciji in političnih načelih r.e morejo očitati vladi, da je imela iranski vladi že davno in mnogo Več ponuditi, kakor pa je, samo da bi ugodno rešila ves spor. Hkrati pa se konservativci branijo očitka, češ da so bili naklonjeni vojaški zasedbi južnega dela Perzije. V tem pogledu jih Morrison uči filozofijo zgodovine, po kateri je doba imperializma in kolonizacij minila ne glede na to, da bi imela Sovjetska zveza v primeru vojaške zasedbe južne Perzije po pogodbi, sklenjeni z Iranom, pravico priti tej «na pomoč«.
Jedro vsega tega je, da sta parlament in vlada v Vel. Britaniji za enkrat proti vsaki vojaški intervenciji. Le v primeru izpadov domačinov proti Angležem v Abadanu, bi Anglija zaščitila svoje državljane, vendar samo toliko, da bi se lahko brez nevarnosti umaknili s perzijskega ozemlja.
Zdi se, da imajo Angleži namen ostali v Abadanu: to za-
AMERIŠKA *ONA BRITANSKA 20WA F R A k G-frvS K A Z0HA ftUSKA Z0WA
htevo je izrazil v imenu opozicije Eden in Morrison je potrdil, da je to tudi vladno stališče. Strokovnjaki in ostali an-
Vel. Britanija od vsega začetka v Abadanu padalske edini-ce ir.1 če bi patrulirala nad peti olejskimi vrelci angleška le-
gleški nameščenci dosedanje \ tala, bi bil Mossadegh zmernej družbe hočejo postati name-1 ši v svojih zahtevah. Danes bi
ščenci nove petrolejske družbe. V Londonu upajo, da bodo s tem vsaj nekaj rešili, zlasti pa, da bodo vsaj navidezno rešili svoj ugled. V glavnem je Morrison poudaril, da je Vel, Britanija pripravljena za nadaljnja pogajanja. To je pripisati temu, da Anglija in njen Com-monwealth potrebujeta perzijski petrolej in da se zlasti bojita, da pade Iran pod vpliv iranske komunistične stranke ter s tem pod vpliv SZ, če bi Perziji naenkrat usahnili potrebni denarni duhodki, kar b; dovedlo do državnega bankrota, nemirov in zmešnjav.
Eden je sicer vlado opozoril, da bi pomenila izpraznitev perzijskih petrolejskih naprav od strani Angležev pravo katastrofo, hkrati pa sramotno kapitulacijo nasproti iranskim grožnjam na uporabo sile. Po mnenju fidena je vlada zanemarila obrambne načrte na Srednjem vzhodu in na dogodke v Perziji je vplivalo zadržanje Egipta proti Angliji. V primeru gospodarskega poloma Irana bi prišlo po zatrjevanju Edena do anarhije, da prevzema oblasti Sovjetski zvezi naklonjene iranske komunistične partije, kar bi pomenilo popolno spremembo strateškega položaja na Sred njem vzhodu.
Pri vsem tem so značilne besede glavnega zastopnika dosedanje petrolejske družbe Sed dona, ki je dejal: «Dokler se Perzijci ne bodo vmešavali v petrolejsko proizvodnjo in izvoz petroleja, bomo delali dalje, čim pa bodo ovirali naše delo, nam ne ostane drugo, kot da zapremo obrat.«
Mossadegh je nekako v križnem ognju Angležem naklorjje. nih gospodarskih krogov, ki jim je preveč radikalen, in nacionalistov ter komunistov, ki jim je preveč zmeren. Njegove tež-koče so tem večje, ker od maja ne prejema državna blagajna nobenih tantiem od Anglo-Iranian družbe. Vsekakor Mossadegh ne more bistveno popusti, ti, ker je postala ureditev spora tudi za Iran vprašanje narodnega ponosa. Tako je postal Mossadegh žrtev svoje lastne ideje.
Tako vidimo, da se je Vel. Britanija do neke mere vdala v izgubo pretežnih koristi, ki jih je prejemala iz perzijskih vrelcev. Boji pa se političnih posledic. Ce bo Anglija zaščitila samo svoje državljane po umiku iz Abadana, verjetno ne bo prišlo do komplikacij. Toda kakor hitro bi hotela zasesti vso južno Perzijo, bi se ji postavila v bran predvsem iranska vojska; iranska vlada pa bi se takoj pritožila na .Organizacijo Združenih narodov, ker bi obtožila Vel. Britanijo kot napadalko. Iran bi podpiral pri tem koraku ves sovjetski t>lok, dalje vse muslimanske irJ goto-vo tudi južnoameriške države. ZDA bi zavzele nevtralno stališče in tako bi bila Anglija osam Ijenn s Commonwealthom in nekaterimi evropskimi državami. Tega koraka Anglija zato ne bo storila.
Drugo stališče, zlasti konservativcev, je tole; Ce bi imela
tudi tako omejena intervencija Anglije izzvala intervencijo Sovjetske zveze.
Nastane tretja možnost: Kakš ne posledice bodo nastale, če se bo Vel. Britanija vzdržala vsakterega vmešavanja? Nekateri so mnenja, da utegne tudi ta rešitev koristiti Sovjetski zvezi in da pade ves Iran pod sovjetsko dominacijo. Zato za govarjajo nekateri krogi stali šfe, naj bi poslala Vel. Britanija v Iran svoje čete, ker bo s tem tvegala samo to,, da bo SZ zasedla samo severno Perzijo, nasprotno bp zasedla SZ vso Perzijo in ta bo postala nov satelit SZ.
Vlada je krenila docela drugo pot: Obrnila se je na med narodno razsodišče v Haagu in priporoča strokovnjakom in dru gim nameščencem v Abadanu, naj ostanejo na svojem mestu, dokler morejo ostati. To kaže vsekakor na britansko hladno kri in mirno presojo dogodkov’
ZA
KULTURNI
BOI
Seznam Sl. 14
Za zgraditev Kulturnega do. ma v Trstu so prispevali: Izkuoiček prireditve dneva narodnih noš in plesov 260.765, za opeko ob istem drevu 6650, od koncerta Komornega zbora smo prejeli še 5400, izletniki na razstavo OF v Ljubljano, iz Saleža, Sempolaja, Nabrežine, Vižolj, Sesljana in Devina 23.200; družina Furlan (Reaentabor) 5000; Švara Vladimir odstopa honorar folklor, nih vaj 2700; Ob godovanju Gigija Antonaca 1100; Pupis Mara 300; Gregori Mario 1000; Siega Marcello 1000; Ferluga Nini 1000: J.R. 10.000; Nada Okroglic 1000; Samec Solza 1000; 2erjal Milka 500; Barut Marija 500; Bolko Ida 500; D.P. 5000; Veselo omizje Tržaškega zvona 2335; Brajkovič Matej 1000; Rebec Lantschner Milka 400: Suman Franc 1000.
skupaj lir 331.350 prejšnji znesek lir 2.420.390 Skupaj lir 2.751.74q
ZAHVALA Odbor za zgraditev Kultur* nega doma v Trstu se zahvaljuje vsem prosvetnim društvom. ki so doslej priredile po eno ali več prireditev v korist Kulturnega doma, predvsem pa društvom:	Simon
Jenko, Tržaški zvon. Dramska skupina in Komorni zbor. Naj bo delovanje teh društev v korist Kulturnega doma vzgled vsem ostalim.
Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu
Polek nabiralne akcije v koprskem okraju
Pozivu tržaških Slovencev za pomoč pri gradnji tako potrebnega kulturnega doma so se med prvimi odzvali tudi delovni ljud-je okraja Koper. V ta namen je bil osnovan v Kopru poseben od-bor, ki je pritegnil k sodelovanju vse organizacije in ustanove. Pri zbiralni akciji sodelujejo tudi Italijani in Hrvatje koprskega okraja
Ze sam začetek te akcije je pokazal dobre rezultate, Prvi večji prispevek je prejel odbor za zbiranje prispevkov od «Cir-colo Italiano di Cultura# iz Kopra, ki je imel 18. maja kulturno prireditev, katere čisti dobiček v znesku 8.422 so podarili za gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Trstu.- Slovensko gledališče iz Kopra pa je v gledališču Rlstorl ponovilo dramo Miroslava Feldmana «Iz temnih dnlo in tisti Izkupiček darovalo odboru za zbiranje prispevkov. V vseh večjih In manjših vasicah so v teku priprave, ki bodo dale nedvomno dobre rezultate, Med sindikalnimi organizacijami so se akciji za zbiranje prispevkov prvi odzvali okrajni cestarji ter okrajni odbor vojaških vojnih Invalidov v Kopru. Posebno pa zaslužijo člani Na-
rodne. zaščite obmejnih edinic (Urbanci, Morettini, Škofije), Iti z vsoto 148.830 din prednjačijo.
Skupno Pa so doslej v koprskem okraju zbrali 133.951 din, kar je razvidno iz naslednjega seznama.
Dr. S. P. din 1000, Julij Beltram din 1000, Kulturno prosvet. no društvo »Istran Izola din SOOO Unlone degli Ualiani, čisti dobiček prireditve z dne 10. 5, 1951 din 8422, člani sindikalne podružnice tiska — Koper din 480; člani ;indlkalne podružulce PTT ustanov — Koper din 14S8, člani sindikalne podružnice »Radioto-nlja» din 3430, Clanl sindikalne podružnice Istrske banke — Piran 245, Slovensko gledališče — Koper — čisti dobiček predstave Miz temnih rtnin din 3013* u-službencl lOLO — Koper din JUS, člani sindikalne podružnice «VINO» — Koper din 1201, člani sindikalne podružnice zveze voj-nih Invalidov — Koper din 22S6, člani sindikalne podružnice MLO — Izola din 2710, člani sindikalne podružnice okrajnih cestarjev — Koper din 2380, člani sindikalne podružnice oddelka za finance — Piran din 13J0, člani sindikalne podružnice »Slovenija Cesten — Dekani din 6000, uslužbenci «RadiotoniJa» — Koper din >00, člani Narodne Zaščite obmejnih edinic din 148.830.
IZ
Glavni odbor Ljudske fronte LR Hrvatske je daroval za zgraditev Kulturnega doma v Trs.j 4.000.000 din; razen tega pa pripravljajo v Zagrebu ve. liko prireditev v korist našega doma, pri kateri bodo sodelovali: zagrebška drama, za. grebška kulturna zveza ter državni simfonični orkester.
* * Ut
((Ljudska pravica« objavlja na zaključku daljšega članka o akciji za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu poziv, naj bodo prireditve ob prazniku vstaje 22, julija priložnost za prispevanje za Kulturni dom v Trstu ter tako manifestacija kulturne enotnosti slovenskega naroda-
ie
skoraj 3.DOO.DDO din.
Glasilo Osvobodilne fronte za Ljubljano «Gradimo» je objavilo 22. junija poročilo iz katerega je razvidno, da so do 16. Junija zbrali samo v Ljubljani 2,919.534 dinarjev za naš Kulturni dom. Med vrsto prispevkov zadnjega tedna pa. na. vaja med drugimi naslednje: železničarski delavci za stroj-no-tehnično službo 2339 din; uprava za Slovenijo 29.856 din; «Kovina» Ljubljana iz dobička 50,000 din; Tobačna tovarna iz dobička 100.000 din: pisatelj Miško Kranjec 3000 din; sindikat učiteljev in profesorjev v Ljubljani 127.707 din; Mestni projektivni biro 40.000 din; itd.
ZAOBLJUBA IH KOKOSI
in dragi ocvirki iz Sovjetiije za 3. obletnico Informbiroja...
Nedavno je «Pravda» na prvi | te trditve kot za ((perspektive« strani objavila zaobljubo koi-
hoznikov, kolhoznic, delavcev strojno-traktorskih postaj ter gospodarskih specialistov Kur-ske pokrajine «t>odji, tovarišu m učitelju sovjetskega naroda in vsega sveta Stalinu! Vsi se v svečanem tonu zaklinjajo, da se bodo potrudili, da dosežejo določene rezultate na raznih sektorjih gospodarske proizvodnje. Med drugim obljubljajo kolhozniki Gluskovskega okraja, da bo vsaka kokoš znesla 100 jajc, oni 'iz Sekebinskega okraja, da bo vsaka kokoš znesla 120 jajc, nekateri pa zopet, da bo kokoš dala 115 jajc. Prav tako navajajo, koliko mladičev bo imela vsaka svinja, koliko somov in ščuk bodo ujeli itd. Ko vse naštejejo, sledijo običajne jraze:
((Dragi tov. Stalin! To bo naš prisj)evek k vašemu velikemu delu in izgradnji komunizma in utrditvi miru v vsem svetuv.
No, skrbi nas, kei niso kokoši povsem disciplinirane in bodo nekatere znesle 120, nekatere 115, nekatere pi samo 100 jajc letno. Se to je treba z dekretom urediti pa bosta vladala' na svetu «komunizem» in «mir».
SREČNA MADŽARSKA
Rakoszijeva Madžarska dobiva pomoč od Sovjejske zveze v nasvetih, delegacijah in dovoljenjih, da smejo izkoriščati sovjetske izikušnje. Tej vsakodnevni pomoči je inlormbirojevski tisk nedavno dodal še neke vrste pomoč: prevode sovjetskih knjig. Ilustrirani časopis «Dol-gozok Vllaglapja# jc v zvezi s tem objavil nekaj besed in številk: ((Sovjetske knjige so za nas neprecenljive vrednosti. So. vjetska knjiga nam je najboljši prijatelj in svetovalec. Da je to res, govore številke in obsežna statistika o knjigah, ki so jih izdali na Madžarskem. Leta 1950 je izšlo 2,970.000 p<> litičnoh, gospodarskih in soci(>
• loških, 245.000 naravoslovnih, 376.000 ostalih strokovnih knjig, kakor tudi 1.625.000 knjig sovjetskega leposlovja.
Glede na tak položaj ni nič čudnega, če je eden Izmed madžarskih «inženirjev» Bela Illesz v svoji študiji ((Stalin in književniki)) prišel do naslednjega «modrega» zaključka: «Sovjet-ska književnost je danes ie tako udomačena med madžarskim delavstvom, kakor da je na sovjetskih tleh. Za ((verodostojnost«
nadaljnjega razvoja sovjetske kulture v madžarskem jeziku naj služi avtoriteta samega Illesza, ki je komaj pred tremi leti odložil uniformo polkovnika sovjetske armade in pričel pomagati Madžarom pri strokovnem prevzemanju sovjetskih knjig.
Z vsemj avtorskimi pravicami....
PESTRO IN ZANIMIVO
V Romuniji je nedavno bilo zasedanje znanstvene sekcije tamkajšnje akademije. Povabljeni so bili vsi akademiki, univerzitetni profesorji ter drugi intelektualci. Zasedanje je trajalo 5 dni, obravnavali pa go naslednje teme:
Prof. Savulescu predsednik a-kademije «Dela Josipa V. Stalina o lingvistiki in problemi znanstvenega dela v LR Romuniji#.
Akademik Emil Petroviči «Učenje Stalina o lingvistiki in naloge jezikoslovca naSe republike«.
Sovjetski akademik M. B. Mi-tin «Vloga in značaj Stalinovih del o lingvistiki za razvoj dialektičnega in historičnega mate. rializma«. -
Prof L. Rautu »Stalinova dela in problemi socialnih ved v naši deželi«.
«Scanitea» piše, da je program zasedanja bil izredno pester in zanimiv. Naj kdo y Romuniji podvcmii v to!
' ZAKAJ PRAV RUSKI JEZIK?
Bolgarom priporožajo učenje ruskega jezika zato, ker je originalen jezik, ker je bolj živ od francoskega, krepkejši od nemikega, nežnejši in bogatejši od italijanskega... Tako prinaša »Rabotničesko delo« mnogo hvalospevov ruskemu jeziku, ker je za Bolgare ruščina posebno dragocena.
Delavcem in kmetom priporočajo ta jezik, da se seznanijo z rusko tehniko in izkušnjami ruskih kolhoznikov; komunistom zato, da lahko bere ruske klasike v originalu, mladimi Bolgarom pa zaradi krepkejše du> hovne in kulturne povezanosti z «ruskimi brati«. Ne manjka tudi sklep, da je ruski jezik nujno potreben za razvoj socializma na Bolgarskem^
Kakor vidimo, podpira «Ra-botničeeko delo« Stalinovo lin-
gvistično študijo. Pričakujemo lahko, da bo list v tej smeri nadaljeval in bo Bolgarom priporočal tudi kako izposojenko iz ruskega jezika, kakor jih ruski učitelji svetujejo neruskim narodom ZSSR,
To bi bilo primerno tudi za povračilo: Iz Bolgarije surovine, v Bolgarijo jezik.
Torej plačano...
TEORIJA IN PRAKSA
1** planov sovjetske delegacije prt Združenih narodih je odpotovalo s parnikom iz New Yor-ka preko Evrope v domovino. Toda doživeli so veliko neprijetnost; ameriški pristaniški delavci jim namreč niso hoteli odnesti prtljage in nekaj zabojev na parnik. Kovčke so diplomati sami odnesli, zaboji pa sq o-stali.... In kaj je bilo v njih? Hladilniki, radio aparati, televizijski aparati itd.
Sami produkti ameriške industrije, ki je kakor znano, kot učijo v Moskvi ((daleč zaostala«
2a sovjetsko.
STARE MATERE
V listu «Prace« beremo reportažo o obisku neke skupine stahanovcev v tovarni «Za-potocki« v Jaromiru. Na vprašanje češkoslovaških delavcev, kako je to in ono v Sovjetski zvezi, je stahanovec Kuznecov odgovoril, da se morajo tam delavci redno udeleževati obveznih sestankov. K temu dodaja list:
«Naši delavci pa se Izogibajo delovnih sestankov kakor hudič blagoslovljene vode in se o. pravičujejo na vse mogoče r.a-čine, najčešče s pogrebom stare matere«.
«Prace» zaključuje, da so s tem vse stare matere končno pokopane, češkoslovaški delavci naj se pa naučijo discipline od ruskega brata.
STALIN PRED LENINOM
V službenih podatkih ZSSR beremo, da je od l. 1917 do 1947. izšlo v 101 jeziku 721.149.000 primerkov del klasikov marksizma - leninizma. Zanimivo je, da so od Leninovih del natisnili 160,227.000 primerkov, od Stalinovih pa 511,069.000! Ni, da bi Leninovih del manj ali pa da bi bila manj zaželena ,pač pa Stalinova bolj vsiljujejo..., Vsaka 22. knjiga, ki jo tiskajo v Sovjetski zvezi, je StalinovaI
'-*• 4 —J _____
<
I
^lado-fe Oh. IbojndtoOvic
(IZ ZBIRKE SRBSKI REALISTI)
«
■w
Prišel je čas, da bi šel k vojakom, a poziva ni od nikoder. Prevzame me neki rodoljubni zanos in mi ne da miru ne ponoči ne podnevi. Grem po ulici in neprestano iztegujem pesti, ko pa srečam kakšnega tujca, zaškripam z zobmi in obide me neznanska, volja, da se zaletim vanj in mu prisolim klofuto. Ležem spat in vso noč sanjam, kako koljčm sovražnike, prelivam kr[ za svojo domovino in se maščujem za Kosovo. Komaj čakam, da me vpokličejo, ali čaktim zaman.
Gledam kako grabijo mnoge druge Za ovratnik in jih vlečejo v Jcasarno, pa jim kar za vidarn.
Neki dan dobi poziv starček, ki se je slučajno tako pisal kakor jaz. Pa še kako strog poziv: da se mora takoj predstaviti poveljstvu kot vojni begunec!
«Kakšen begunec neki», veli starec, ko sem vendar bil trikrat v vojni in bil ranjen, glej tule: še zdaj se poznan!
«Vse to je lepo, ali na poveljstvo moraš, takšen je red». Sej je starec, ali poveljnik ga je vrgel skozi vrata.
«Kdo Pa je tebe pozval, ti kljuse starinsko!?» je zarev-skal in malo je manjkalo, da ga ni še namlatil.
Sicer pa, da niso stare« na takšen način nagnali, bi bil jaz v svojem navdušenju in silni ljubezni do kasarne prav gotovo mislil, kako daleč že se Je razširila moč protekcije.
Od silnega hrepenenja se me je že lotil obup. Zaman sem, celo kadar s'-m šel mirno častnikov, po ulici, udarjal z nogami ob tla tako močno, da so me podplati zaboleli, samo zato, da bi morda vendar padel v oči kot vojak in pol — ali vse je bilo zaman: niso me, pi me niso poklicali k vojakom.
Stvar mi je že presedala in neki dan sedem in napišem pnrošnjo na poveljstvo, naj me vzamejo k vojakom. Izlil sem v njo ves svoj rodoljubni o-genj in na koncu sem napisal: <(Oh, gospod poveljnik, da bi vi vedeli, kako mi bije srce in kri kipi v žilah, ko čakam na davno zaželeni trenutek, da se bom lahko imenoval branitelj svoje domovine, branitelj svobode in oltarja srbskega, ko bom tudi jaz stopil v vrste kosovskih maščevalcev«!
Napetoličil sem prošnjo, vsakdo bi rekel, da jp lirska pesem in bil sem zadovoljen ob misli, da mi večjega priporočila ni treba.
Ves blažen od silne nade se dvignem in jo uberem naravnost na poveljstvo.
«Bi mogel govoriti z gospodom poveljnikom«? vprašam vojaka, stoječega pred vrati.
«Ne vem«, odvrne vojak nemarno in skomigne z rameni.
nVprašaj ga, reci: prišel je nekdo, ki bi rad k vojakom»! Tako sem mu rekel, misleč, da se mi. bo fant ljubeznivo nasmehnil m odhitel k poveljniku, da mu naznani prihod nekega novega vojaka in da bo poveljnik priletel kar na vrata, potrepljal me po ramenu in vzkliknil: »Tako. tako, sokol, kar z mano pojdi«!
Namesto vsega tega me pogleda vojak s pomilovanjem, kakor da mi hoče že s samim pogledom reči: »Eh, moj butec, in tebi se celo mudi! Boš že videl, kako se boš še kesal!»
Nisem takrat razumel tistega pogleda in zato sem se čudil, zakaj me tako gleda.
Čakal sem dolgo pred vrati. Hodil sem gor in dol, kadil sedel, pljuval, gledal skozi 'okno, zehal, pogovarjal se z nekimi kmeti, ki so prav ta,-ko čakali in sam ne vem več, kaj sem vse počenjal od dolgega časa.
V vseh pisarnah se dela živo, sliši se hrup, zmerjanje in psovka. Nenehoma se izdajajo povelja in hodnik kar grmi od vzklikov: »Razumem«! Cim se nekolikokrat ponovi: »Razumem!« je že prišlo povelje od višjega k nižjemu in do najmlajšega in nisem še dobro pogledal, že teče voja<k po hodniku iz ene pisarne in vpade v drugo. Zdaj se sliši zopet v tej drugi zmerjanje in zopet gromko nekolikokrat: «Ra-zumem»! izgovorjeno v raznih glasovih in zopet priteče vojak in zgine v drug oddelek.
V poveljnikovi pisarni zazvoni.
Vojak vstopi.
Znotraj se zasliši neko zar molklo momljanje, na to se zadere vojak: »Razumem!«
Vrne se ves zarvpljen in se kar oddahne od strahu, da je tako srečno opravil.
»Vstopite, kdor hoče, h gospodu poveljniku», reče in si obriše znoj s čela.
Vstopim prvi.
Poveljnik me sprejme sedeč za mizo in kadi cigaro v jan-tarovem ustniku
»Dober dan»! ga pozdravim, ko vstopim.
»Kaj pa bi rad»? me vpraša s tako strašnim glasom, da mi kar odrevenijo noge in me spreleti občutek, da se zibam.
«Zakaj vpijete name, gospod?!« začnem, ko se nekoliko osvestim.
»Kaj, ti boš meni še kakšne nauke dajal? Marš ven!« zavpije še glasneje in udari z nogo ob tla.
Začutil sem, kako mi je za-gomazelo po životu in zdelo se mi je, da je nekdo moj rodoljubni ogenj polil z vodo. Vendar sem upal, da bo vse to drugače, ko mu povem, kaj želim.
«Prišel sem, da me vzamete k vojakom»! sem mu rekel poln ponosa, vzravnan in mu gledal naravnost v oči.
»A. vojni begunec! Počakaj ti malo, takšne tiče mi ravno iščemo»! je zavpil in pozvonil.
Odprla so se neka vrata na levi strani njegove mize in vstopil je narednik. Vzravnal Se je, dvignil glavo, izbuljil oči, besnil z rokami ob stegna, zakorakal bliže in uda-
Vis v S«*
,*v'
/
ril tako močno ob tla, da so se mi kar zaglušila ušesa. Vstavil se je, udaril s peto ob peto in v predpisani stoji, ko oka-menel, je izgovoril glasno:
«Zapovejte, gospod polkov-niksl
((Tega tukaj odpelji takoj,
naj ga ostrižejo, oblečejo in dajo pod, ključ«!
«Razumem«!
»Tukaj je moja prošnja, prosim vas!... Jaz nisem begunec, ampak hočem k vojakom,» sem dejal in se ves tresel
»Nisi begunec? Kaj pa hočeš potem s to prošnjo«?,
«Hočem k vojakom«!
Za korak se odmakne, za-meži z enim očesom in z zajedljivim glasom mi reče:
«Seveda, k vojakom bi rad!... Hm, taaako torej. Kar tako iza vogala, pa hajdi v kasarno, da prej odslužiš svoj rok, kakor da je tukaj kakšen občinski pašnik.«
((Zdaj je moj letnik na vrsti.«
((Ne poznam te in nočem slišati ...» se odreže poveljnik. Y tistem pa vstopi neki častnik z nekakšnim spisom.
«Poglejte tam v seznamu rekrutov, ali je ta vpisan!« ukaže častniku in pokaže z roko na mene in pogledavši me, vpraša: ((Kako se pišeš?«
Pomolim mu prošnjo.
«Kaj naj mi bo to tvoje čečkanje!?« zavpije in udari z oko po prošnji, da pade na tla.
»Uh ,pa tako lepo sem jo
nacifral!« sem pomislil in pozabil povedati svoje ime, takšna žalost me je obšla.
«Kako se pišeš, zakaj ne odgovoriš!?« se zadere name.
((Radoslav Radosavljevič.«
((Poglejte v seznam rekrutov!« ukaže častniku.
»Razumem!« odgovori ta in stopi v svojo pisarno, da zapove enemu od mlajših častnikov:
»Poglejte v seznam rekrutov, ali je vpisan neki Radi-sav.» »Razumem!« zakliče ta drugi častnik m stopi na hodnik, da pokliče narednika in mu da isto povelje.
»Razumem!« se odzove z gromkipi glasom.
Narednik da isto povelje podnaredniku, ta korporaju, a korporal nekemu prostaku.
Slišijo se samo udarci kora-kov, ustavi se drug pred drugim in vse se konča z ((razumem!«
((Seznam, seznaaam!« se raztegne po vsem uradu. Sliši se ropotanje, ko snemajo velikan ske. zaprašene svežnje s polic. Šuštijo listi, iščejo in iščejo.
Medtem ko se je vse to dogajalo, sem stal v kotu poveljnikove pisarne in si niti dihati nisem upal: takšen strah me je bil prevzel. Poveljnik je sedel in kadil, preobračajoč neke liste po registru.
V istem redu, kakor je bilo povelje izdano, je prišel približno tudi odgovor, samo da je zdaj izšel od najmlajšega in prišel do narednika.
Narednik je vstopil k poveljniku.
»Kaj je?«
»Cast mi je javiti gospodu polkovniku, da je ta vojak, ki smo ga iskali v seznamu — umrl.«
Onesvestil sem se v tisti zmedenosti in strahu bi bil skoro že sam to verjel.
»Ta vojak je umrl!« mi je rekel poveljnik.
»Ali jaz sem vendar živ!« sem zaklical prestrašen, kakor da se zares hočem rešiti smrti.
»Pojdi zbogom! Ti si zame mrtev, nisi na svetu, dokler te občina ne pošlje k nam!«
«Zagotavljam vas, da sem jaz tisti ... nisem mrtev, poglejte me vendar!«
«Marš ven, če v seznamu piše »mrtev«, mj boš mar ti še kaj zagotavljal?!«
Kaj sem hotel storiti drugega, kakor da sem šel.
Sel sem domov (živel sem v drugem mestu) in za nekaj dni nisem mogel priti k sebi. Ni mi več padlo na um, da bi pisal kakšne prošnje.
Niso minili niti trije meseci od tega, kar pride sp is od poveljstva v naše mesto, naj me pošlje občina v roku štiriindvajsetih ur.
«Vojni begunec si,« m; reče neki stotnik, h kateremu me je
; pripeljat vojak.
Povedat sem mu od konca
se prijavil poveljniku. «Dobi
do kraja, kako je bilo, ko sem
■•-s
Erazem Roterdamskl
VELIK!	HUMANIST;	KI	JE	VPLIVAL
Holbeinova slika Erazma Roterdamskega
me. Tako sem nekoliko kasneje stopil v kasarno in odslužil dvoletni rok.
* * *
Prešlo je od tega časa pet let. Skoro sem bil že pozabil, da sem bil vojak.
Neki dan me pokličejo na občino.
Grem. Ko pridem, zagledam ogromen sveženj spisov, ki je prišel od poveljstva. Tehtal je gotovo deset kilogramov. Prišito je bilo in zvezano eno z drugim, dokler ni postal sveženj tako velik, da so ga morali razdeliti na dva dela.
«Ukazano mi je, naj vas pošljem k poveljstvu« — mi reče župan.
»Kaj zopet?!« se zaderem začuden.
Vzamem tiste spise. Na njih j« bilo na tisoče nekih podpisov, ukazov, pojasnil, pritožb, odgovorov, župnijskih peča tov, kapetanskih, načelniških, šolskih, občinskih, divizijskih in ne vem še kakšnih. Pregledal sem vse to in videl, da se je uradno ugotovilo, da sem živ in zato poziv, naj nemudoma odslužim svoj rok v stalnem kadru.
Primož Trubar, utemeljitelj slovenske književnosti, je v svojih mladih letih bival tudi V Trstu. Bil je član pevskega zbora in se šolal pri škof u Bonomu. Ta je skrbel za Trubarjevo izobrazbo ter čital z njim in drugimi kleriki Ver- | gila ter Erazma Roterdamskega in ju razlagal v nemškem, latinskem in tudi slovenskem jeziku. Tako vidimo, da so k Trubarjevemu odklonu od katoličanstva k protestantizmu pripomogle reformne ideje velikega humanista Erazma Roterdamskega.
Prav gotovo je zanimivo, da izvemo, da je Trubar črpal svoje znanje tudi Pri možu, ki je veljal za najbolj izobraženega človeka svoje dobe. Ob globoki izobrazbi, jasnosti pojmov in nazorov si je pridobil sposobnosti za svoje reformatorsko in književno delovanje.
Erazem Roterdamski se je rodil kot ‘nezakonski sin navadnega duhovnika v Rotterdamu baje l. 1467 in dobil prvo vzgojo v samostanu. Samostanske obljube in avguštin-ska obleka so mu branile, da bi prihajal v stik Z družbo, kar mu je precej grenilo življenje, ker se je zavedal svojih družbenih sposobnosti. Čutil je globoko nagnjenje za slikarstvo, ugajala mu je tudi glasba, toda glavna njegova strast je bila konverzacija, izmenjava misli.
Ker se je počutil nesrečne-
IN PRVEGA SLOVENSKEGA KNJIŽEVNIKA
Primoža Trubarja
obro, potem pojdi, dokler se stvar ne razjasni.«
Sel sem.
Komaj sem se vrnil domov, pride poziv od nekega drugega poveljstva.
Kličejo me tam, naj se nemudoma predstavim svojemu poveljstvu, ker sem pomotoma prišel v njih izkaz.
Grem k svojemu poveljstvu in povem, da me poziva to in to poveljstvo, da mi sporoči, naj se predstavim svojemu poveljstvu.
»Zakaj si potemtakem sem prišel?!«
»Po kaj bi neki hodil tja, ko bi me oni itak sem poslali a ker sem že ta ...» sem začel razlagati, «bi bilo vendar nespametno, da bi šel k tamkajšnjemu poveljstvu.«
»Mar si za to prišel sem da se boš pričkal z nami? Tako ne bo šlo, povsod mora biti red!«
Kaj sem hotel! Nisem vedel, kaj naj storim, pa sem šel iz K-a. v M., da mi tam sporočijo, na-; grem v K., od koder sem prišel.
Javil sem se torej tamkajšnjemu poveljstvu.
Zopet povelja, koraki, »razumem« — in nazadnje so mi rekli, da me sploh nihče niti pozval ni.
Vrnil sem se domov. Komaj sem se malo oddahnil, že ti pride zopet spis iz M., v katerem piše, da je to že drugi poziv in da naj me pošljejo s stražo in me kaznujejo, ker se nisem pravočasno predstavil.
Odhitel sem, da mi je kar sapa zastajala. Obvestili so
M E, D OBEMA VOJNAMA
(191	941}
til. f inttnt 5//cit/ii/«/t
V zadnjih letih prve svetovne vojne, ko so usodni vojni in politični dogodki resno ogrozili obstoj slovenskega naroda, je skoraj vsak zaveden slovenski človek obračunaval z avstrijsko preteklostjo in se je ves narod odločal v posameznikih in po takratnih svojih političnih pred-stavhikih, da zaživi novo življenje v okviru jugoslovanske državne ideje. Naravno je, da je v tem času zadobila tudi slovenska književnost e-notm, narodno in socialno borbeni ter v nove politične in človečanske ideale usmerjeni značaj. Tokrat je napisal in izdal Ivan Cankar Po-dobč iz sanj (1917), to veselo oznanilo o vstajenju človeka, naroda in človečanstva iz groba sebičnosti, sovraštva in krvavega medsebojnega uničevanja v. svetlo občestvo bratstva in ljubezni. Tiste dni je pel Oton Zupančič himnično zanosne speve o materinem jeziku, o očiščeni in ozdravljeni narodni duši, o velikih nalogah, ki čakajo narod v nastajajoči skupnosti južnoslovanskih narodov, o zdravem, čistem in energij ter dejanj polnem življenju, ki ga bodo kmalu zaživeli posamezniki, družine', družbe in narodi. (Prim. njegovo kasnejšo pesniško zbirko V zarje Vidove 1920, ki usebuje v glavnem pesmi iz označenega razdobja).
A ne samo Cankar in Zupančič. najbolj napredna in ustvarjalna najmočnejša moža takratnega slovenstva, pesniki in pisatelji vseh dob, struj kulturnih, političnih in socialnih taborov razglašajo iste ali vsaj podobne misli.
izpovedujejo v svojih delih vero v narodni obstoj, v njegovo katarzo in vstajenje. Tak optimizem navdaja kljub mnogim temnim epizodam vojni roman slovenskega zaledja Frana Finžgarja Boji, ki se je avtorju sicer zaradi cenzurnih, stanovskih in svetovnonazorskih ovir razblinil v niz zdaj močneje zdaj slabše povezanih . zgodb in epizod. V mogočni, dasi spričo katastrofe, ki je tedaj pritiskala ob tla človeštvo, onemogli ljubezni do ogroženega naroda je napisal Ivan Tavčar novelo Cvetje v jeseni (1917), in postavil z njo spomenik v krvi. in hrumu svetovne vojne za vedno propadlim oblikam slovenskega kmečkega življenja, da bi tako izrazil tudi vero v nadaljnje narodovo življenje, ki se pač ne more končati, dokler ga bodo pojili studenci, pritekajoči iz globin prejšnjih generacij. Tavčar je tedaj zasnoval tudi zgodovinsko trilogijo Visoška kronika, v kateri je nameraval to misel prikazati razvojno, v obliki družinske kronike od srede 17. stol. pa do svoje dobe. Vendar je utegnil zaradi smrtne bolezni napisati_ samo prvi del in še ta je izšel po končani vojni (1919). V tej zvezi je treba omeniti »e goreče in odločno protiavstrij-sko zasnovano povest Vladi-mira Levstika Gadje gnezdo (1918) in Istrske elegije iz pesniške knjige Alojza Gradnika Padajoče zvezde (1916).
Našteta pa tudi druga slovenska literarna dela tega razdobja so različna po umetniški moči, slogu in sred-
II
1
ga v samostanu Stegnu, je Erazem odšel v Cambrgi za škofovega tajnika, toda kmalu je odpotoval na univerzo v Pariz, kjer je precej skromno živel. Kmalu nato ga srečamo v Oxfordu, kjer se je iz študenta postopoma povzpel do profesorja. Poklicali so ga celo v Cambridge Za profesorja tamkajšnje univerze. Zaradi njegovih vzgojnih sposobnosti so ga najodličnejši ljudje vabili, da bi vzgajal njih sinove; tako spremlja otroke zdravnika angleškega kralja Henrika VIII. v Rim, želja po samostojnosti pa mu ni dala, da bi se nastanil v Vatikanu, pač pa je raje šel v Benetke, kjer mu je uspelo, da je izdal svojo zbirko pregovorov »Adagia».
V Italiji, kjer se je počutil dobro, je Erazem bil nekaj časa tudi vzgojitelj nezakonskega sina škotskega kralja Jakoba IV, toda na pohabilo svojega starega prijatelja Mountjoya je ponovno odšel v Anglijo in se nastanil v Cambridgeu.
Erazmu ni manjkalo mogočnih prijateljev; tako na primer so mu dali v vzgojo mladega cesarja Karla V., da
bi ga pripravil za vladarja-
Čeprav je imel vse pogoje, da b( tu živel mimo, si je vendar želel neodvisnega življenja in po dolgem tavanju po svetu se je I. 1521 kot 55letni mož za stalno naselil v starem švicarskem mestu Bazlu, kjer je ostal do svoje smrti 12. julija 1536.
Založba »Mladinska knjiga« je v svoji zbirki «Mlada pot« izdala knjigo črtic in novel mladega pisatelja Bena Zupančiča pod naslovom »Štirje molčeči in druge zgodbe«. Beno Zupančič, ki se je s svojimi novelami oglašal predvsem v Mladinski reviji, spada v vrsto najmlajših pisateljev, je pa med njimi najbrž najbolj zrel in največ obetajoč pripovednik. Vsaj tako je svojo sodbo o njem napisal urednik «Mladih poti« Fran Albreht. Novele in črtice zbrane v tej knjigi obravnavajo minuli vojni in povojni čas. Vse odlikuje zanimivo, včasih naravnost napeto pripovedovanje, tako da bo zbirka prav gotovo našla obilo bralcev.
V založbi Tiskarne družbe sv. Mohorja v Celju je te dpi oMOr	jzjia knjiga spo-
VT r\ -r«,,	minov sloven-
skega ameriškega duhovnika, znanega koroškega borca in še aktivnega člana SANS-a, J. M. Trunka Župnik Trunk je bil eden Izmed voditeljev koroških Slovencev in se je po nesrečnem koroškem plebiscitu moral umakniti v Ameriko, kjer je napisal svoje spomine na Koroško v zadnjih desetletjih preteklega stoletja in prvih dveh desetletjih tega sto-
letja. Knjigi je napisal obsežen uvod profesor ljubljanske univerze Bogo Grafenauer, ki je kot zgodovinar osvetlil borbo za slovensko Koroško in dopolnil Trunkove spomine. Ker je slovenska memorialna literatura že itak precej skromna, predstavlja nova knjiga vsekakor lepo obogatitev.
Državna založba Slovenije je med prevodi iz . i ,	svetovnega slov.
itti	I	stva izdala v
A M A	|	zbirki «Svetovni
i	klasiki« zname-
1 nito knjigo Jo-nathana Svvifta «Guliverjeva potovanja«. To delo smo dobili v dveh mladinskih priredbah že pred vojno, vendar predstavlja sedanja izdaja celotnega dela literarni dogodek in obogatitev naše prevodne književnosti. V tej knjigi vodi pisatelj Guliverja na potovanje po neraziskanih predelih Tihega in Južnega oceana, pri čemer mu služijo Izmišljene pustolovščine Guliverja za duhovito satiro na razmere sodobne angleške družbe. Guliverjeva potovanja je v slovenščino prevedel Izidor Cankar, izvirne ilustracije pa je o-skrbel Jakob Savinšek.
stvih, toda enotna po ideji in namenu. Vsa hočejo predvsem razvnemati in krepiti narodovo energijo in buditi v bralcih človeško in človečansko zavest. In prianati je treba, da so poleg političnih in socialnih vzrokov krepko delovala na končno odločitev slovenskega naroda, da si je izbral jugoslovansko rešitev svojega nadaljnjega življenja, obetajoč si od nje popolno nacionalno osvoboditev in združitev ter splošni gospodarski, socialni in kulturni napredek.
In vsega tega je bil naš narod v novi politični zvezi v resnici tudi deležen. Toda mnogo manj, se pravi v drugačni obliki, kakor je pričakoval s svojimi literarnimi vodniki. Dober del naroda je ostal po mirovnih pogodbah zunaj jugoslovanskih državnih mej. Sožitje z bratskimi narodi v r.ovi državi se tudi ni tako razvijalo, kakor si ga je zamišljal. Spričo nujnih političnih in gospodarskih bojev z beograjskim centralizmom in hegemonizmom ter z njegovimi domačimi zavezniki se je že v prvih letih nove države kompromitiralo in razkrojilo domače meščanstvo. Pa tudi nove socialne | sile se niso mogle prav osvestiti in organizirati. Podedovane domače in prevzete jugoslovanske ter tuje, svetovne politične sile kot izraz snujočega se spopada med socializmom in fašizmom se mešajo v zavesti posameznikov in množic ter povzročajo v njih negotovost, labilnost, na drugi strani pa hitro pospešujejo in zaključujejo socialno diferenciacijo. Meščanstvo izgubi naglo občenarodno vodilno funkcijo, kolikor jo je še sploh ohranilo, in se vključuje po materialnih in stanovskih interesih v politične stranke. S tem je izgubila tudi ustvarjajoča inteligenca, kolikor se je istila z meščanstvom, tla pod nogami in se je začutila prevarano, razočarano in ustvarjalno jalovo. Ta pojav je bil ori našem narodu, ki se je samo s kulturnim delom svoje inteligence mogel legitimirati kot živ in samostojen organizem, posebno nevaren, in vsa sreča, da so Slovenci to samo po sebi nujno katastrofo doživeli, ko so bili z jugoslovanskimi državnimi mejami vsaj kolikor toliko zavarovani. Sicer je pa tudi res, da je pred osvoboditvijo najbrž ne bi bili mogli doživeti, kakš na pa bi bila njih usoda ob nemški zmagi, nas uči okupacija.
Erazem Roterdamski je živel na prehodu srednjega in novega veka, v času, ko nastaja novo kulturno gibanje, ki ima za osnovo neodvisnost od cerkve in preobrazbo človeštva na osnovi stare kulture. Humanizem stremi za tem, da razprši neznanje srednjega trnka ter vpliva na razvoj znanosti in književnosti; razvija se kritičen duh in duševna samostojnost. Vsa kritika velikih mož je bila naperjena proti papeštvu in Cerkvi, kar je ustvarilo razpoloženje za veliko versko gibanje, ki ga imenujemo reformacijo.
Veliki holandski mislec Erazem je že v mladih letih občutil vso moralno pokvarjenost višjih cerkvenih krogov ter zaslepljenost ljudi; bolel ga je egoizem, sumničenje, svetohlinstvo in da bi Obvaroval ljudi pred vsemi temi zablodami, je pridigal v optimističnem duhu •strpnost, premagovanje in človeško sočustvovanje ter postal tako glavni polemik svojega časa.
Za Erazma so značilne naslednje besede:	Kako ubogi
na duhu so ljudje! Kaj se ne bodo nikdar ničesar naučili? Znajo sicer brati in pisati, toda kaj bero in kaj pišejo! Znajo mar bolje živeti v miru. se med seboj bolj ljubilo. so morda bolj tolerantni kot v naš,em času, ko je drug drugega ubijal, mučil in pošiljal na vislice? Zal mi je, toda reči moram, da se danes še isto dogaja in vendar ne vem, zakaj.-.
kleta. Vse življenje ni mogel pozabiti krika te nesrečne Žrtve človeške zaostalosti. Ko so mu očitali, da je prekinil z Lutrom in se spravil s Cerkvijo, češ da se boji, da ga sežgo na grmadi, je Erazem dejal: »Morda imajo prav; toda ne morem pozabiti tiste ženske in storil sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi izvedli potrebne reforme, toda na moj način- Jaz hočem živeti m pridigati resnico in ko si boste porezali vratove zaradi teorij, o katerih nihče ne more reči, ali so pravilne ali zgrešene, boste morda poslušali mene in jaz vam bom pokazal, kako lahko živite srečni drug z drugim, namesto da bi svoje nasprotnike vedno obešali ali jih stavili na natezalnico«.
In kako je uspel? V splošnem da. Kajti čeprav je njegov glas dojel le inteligentnejši del sveta, ker ga je prevpila kričava borba med Cerkvijo in Lutrom, zasledimo v vseh nadaljnjih štirih stoletjih sledi ostre in razumne Erazmove filozofije in še danes z užitkom beremo nekatera dela starega učenjaka. Te svoje nazore je izpričal v knjigi »Slavospev neumnosti«, ki ni-
ma več kot sto strani. V tej slavni satiri skuša osmešiti srednjeveško sholastično znanost: »Poosebljena, neumnost« se predstavi pred velikim zborom vseh narodov, družbenih razredov in ljudi vseh staro-stj ter pravi, da si bo sama zapela slavospev, ker se je nihče ne spominja; ona je boginja, h katere triumfu pripomorejo vsi navzoči, je hči Plutona, boga bogastva ter mladosti in pred vsem .zborom hvali v vsakem to, kar b’ morala grajati, tako da pokaže svojo premoč nad življenjem, ljubeznijo, prijateljstvom, vojno itd. Posebno občuduje duhovščino, nje nadutost in pokvarjenost ter življenje Kristusa in njegovega vrednega naslednika v Rimu. Čudovit jezik, živahnost izraza, ostra satira in duhovitost so zagotovile temu delu velik uspeh.
Erazem je izdal tudi V latinščini pisano zbirko grških pregovorov in sentenc, epigramov. Ta knjiga je pravi zaklad učenosti, ki jo še danes občudujemo. Pregovori skrivajo v sebi mnogo komentarjev k dnevnim dogodkom in gotovo bi avtorja dovedli
p spor Z oblastmi, če bi t* znale brati med vrsticami.
Ostala Erazmova znamenita dela so še: Družinski pogovori, v katerih ostro zasmehuje navade, verske in socialne razmere svojega časa ter, si izposodi svoje nasprotnike,
V «Knjigi o svobodnem življenju« nastopa proti Lutru, v ((Priročniku krščanskega vojščaka« pa daje navodila za krščansko življenje.
Kako izredno ugledna oseb* nbst je bil Erazem, nam. dokazuje velika pozornost, ki so mu jo izkazovali največji ljudje. Vsak sel, ki je dopotoval v Basel, mu je prinesel kako pismo: pisal mu je papež, cesarji so ga prosili nasvetov, kralji so mu izkazovali svoje spoštovanje, pač vse časti kot nekronanemu, kralju učenosti. Na številna vprašanja, komu pripada, papežu ali Lutru, je odgovoril, da človek, obdarjen s pravim razumom ne more služi* ti človeštvu, če ne ostane nad vsakdanjim vrvežem.
Erazem se je v svojih pbanih letih trudil, da svojim somišljenikom dokaže, da le filozofija razuma more rešiti ljudi moralnega in fizičnega propada, proti kateremu takd naglo drvijo. Svoboda in plemenitost človeške duše so rrm pomenile več kakor vsi verski dokazi, ki so jih navajali Luter ali njegovi nasprotniki, katerih edini cilj je bit samo zasužnjenje duha.
DOHALHORD
umetnik	pacifiš
Donal Hord slovi kot eden najboljših kiparjev Kalifornije in vseh ZDA. Študiraj je na umetnostni šoli v Sv. Barbari, na pennsylvanski akademiji v Filadelfiji jn na newyorškem zavodu za lepe umetnosti, kjer si je obogatil svoje znanje z vsemi plastič-
nimi tehnikami. V Sani Diegu v Kaliforniji, kjer prebiva od 1. 1930, je sam nadaljeval študij o klesanju kamna.
Hord se ne plaši truda, ki ga zahtevajo trde tvarine kakor so: diorit, nefrit, lignum vitae in rožnati les in ki o-mogočajo krasne! učinke. S
Nekaj strahotnega je bil za Erazma, ko je v Parizu prisostvoval sežigu nekega de-
Glaiva kipa «Cuvar voda«, ki ga je Donal Hord izklesal iz sivega diorita. Kip stoji pred mestno hišo v San Diegu v Kaliforniji.
* * *
Novo osnovana založba »Obzorja«, ki ima svoj sedež v Mariboru, je pravkar Izdala svojo prvo knjigo. To jt znani roman Antona Ingoliča, nLukarji«, ki je sedaj izšel v drugi, predelani izdaji. Roman Je kot Ingoličev pr venec vzbudil pred vojno veliko pozornosti.
Ob takih premikih in pretresih je razumljiv paradoksalni razvoj slovenske literature v prvem desetletju novega življenja. Ker se ustvarjajoča inteligenca ni mogla spoznati v razgibanem in burnem življenju prvih povojnih let, je zgubila tudi zvezo z življenjsko močno in svetovno r.-azorsko preprosto ter jasno poezijo zadnjih vojnih let. Zato pa si je začela iskati poti In ciljev ob slovstveni metodi premaganega nemškega naroda, ob ekspresionizmu, ki je oznanjal, da je obr.-ova človeštva in umetnosti mogoča samo tedaj, če se človek in umetnik osvobodita nacionalnih in družbenih slučajnosti in deformacij ter se zavesta prvotnega in končnega človeškega bistva.
(Nadaljevanje sledi)
ovo
Več dopisov čaka odgovora. Najprej maj odgovorim tovarišici Mirjani iz Izole, ki bi rada vedela, od kod izraz Španovi ja. To je izvedeno iz Špan, a spanj je iz neruskega Gespann (ki pomeni vprego); špan je torej tisti ki hodi kakor v vpregi s kom drugim, rn. pr. v sprevodu. Spanoviji pri posestvu, obrti itd. pravimo v slovenščini spoiovina, torej imeti kaj na spolovini, ali ime-U ribjo lov, živino itd. na spolovino.
Podobno kakor Špan (tisti, ki je vprežen s kom drugim), je razložiti tudi »oprog; so-prog t. j. sovprezen; so-proga — sovprežena. Res, marsikateri »soprog« in »soproga« ali po naše mož in žena sta sovprežena!
Isto tovarišico zanima, kako pravimo v slovenščini fascikel Ta tujka je iz lat. faseis, oziroma iz manjšalmce fasciculus; fascis pomeni sveženj fasciculus pa majhen sveženj. Iz lat. fascis je tudi ital. Jascio, potem fasist, fašizem. V starem Rimu so namreč za simbol kazenske oblasti imeli sveženj šib, v katerem je tičala sekira: ta simbol so si izbrali tudi Mussolini in drugi zločinci ter se imenovali fašiste. Za fascikel, ki so v njem. pisarniški akti, listi, listine itd., bomo v slovenščini rekli sveženj ali
zavoj.
Za njeno sosedo naij povem slovenske besede za tujke košta, feca, ležanji, fondač in fibja. Košta Je hnina, feca — kvas, ležanji — rezanci, fondač — gošča, usedlina, fibja — zaponka.	.
Tovariš Marijan iz Nabrežine bi rad vedel razloček med- poplakniti in poplahniti. Poplaknem z vodo latvice in golide — poplahne pa oteklina. Tako tudi: izplaknem ali splaknem posodo — splahne oteklina, balon je splahnil in tudi prehodno: bolezen ga je splahnila. Ponekod se namesto splakniti govori splahniti in zato se je tudj izgubil čut za razloček, ki smo ga navedli.
Tovariš Edo prosi za razlago nekaterih besed, večinoma tujk. Razložil mu jih bom kar po vrsti:
ABSURDEN je toliko ko aboten, bedast, neslan, nesmiseln. Absurden je iz latinskega absurdus, kar pomeni tisto,
svojim pomočnikom Home-rom Dano je dokončal dva velika kipa iz diorita, dva iz nefrita, ki sta največji deli na svetu, ki so jih kdaj koli Ustvarili iz te tvarine, dalje skupino v marmorju in tri kipe iz lignum vitae, ki so vsi višji kot en meter, ter kolajno, kj j0 je leta 1950 dalo kovati neko ameriško društvo.
Klesanje nefrita ni lahka zadeva, ker ga zaradi vlaknaste sestavine in njegove odpornosti ni mogoče obdelovati z dletom. Zato se Hord zatekel h krožni žagi, ki je nazobčena z diamanti in ni večja kot običajna 8ra" mofonska plošča.
Hord pravi, da mora imeti
vsak, kj hoče rezati nefrit, izkušnje z drugimi trdimi kamni, kot sta diorit ali okr sidian.
Milo kalifornijsko podnebje je idealno za kiparja, ki mora kot Hord delati na prostem. Poleg tega pa ima Kalifornija tudi to prednost, da so na njenem ozemlju ležišča diorita in drugih kamnov, ki jih uporablja za svoje kipe.
Oddaljenost od newyorškiii umetniških galerij pa ima senčne strani: pomisliti moramo samo s kolikimi izdatki je vezano odpošiljanje njegovih nekaj stotov težkih del na razdaljo 5.000 kilometrov po kopnem. »Prebujenje pomladi« na primer, tehta več kot eno tono.
Kljub vsem težkočam je Hord razstavil svoja dela na mnogih ameriških razstavah in prejel mnogo nagrad in odlikovanj.
Po vsem Diegu lahko občudujemo na poslopjih in javnih prostorih kipe', stenske reliefe, skupine iz žgane ilovice in vodnjake, ki so žive priče njegovega neumornega dela.
O Hordu lahko rečemo, da je umetnik pacifiške obale ne samo, ker živi že toliko let v Kaliforniji, ampak ker lahko zasledimo v njegovih delih dva temeljna vpliva: vpliv vzhoda, ki s^ razteza na drugi strani Oceana, in vpliv sončnih in puščavskih področij jugozahodnega ameriškega ozemlja. Tako uporablja žadeitit, katerega so Kitajci znali že davno mojstrsko obdelovati.
V Hordovih delih je bolj bistven vpliv goratega in puščavskega ameriškega Jugovzhoda. Iz njega je črpal številne navdihe za mnoga svoja najvažnejša dela, kot «E1 Colorado«, «Grom», «Nočni veter v puščani« in vrsto kipov, ki simbolizirajo sonce v puščavi od vzhoda do zahoda v vseh trenutkih njegove nežne, silne in dostojanstvene lepote.
Ti toipi, pravi Hord, ne predstavljajo indijanskih bo žanstev, pač pa tisto, kar človek nekako podzavestno občuti v puščavi; skrivnost nevidnega in tajnega je tisto, kar skuša Hord zagrabiti in prenesti v svoja dela.
kar izhaja od gluhca (surdus = gluh, gluhec), torej tisto, kar da neskladen, nesmiseln glas, kar je neskladno, nesmi-
ncslsiK),
ATOM je iz grškega atomos, kar pomeni nedeljiv (predpona a — zanika, temno: režem: prim. tudi tempelj iz lat. templus = majhen, odrezan, oddeljen, potemi posvečen prostor; in še anatomija k grškemu anatemno = prerezati); danes seveda atom ni več nedeljiv, kakor pravi njegovo ime.	Dr.	M. R.
Hord obdeluje s krožno žago, ki je nazobčana z diamanti, kos nefrita, iz katerega bo izklesal kip »Gromih
&d
dci Midi'
KOLORADSKI HROŠČ
Tudi koloradskega hrošča je žal doletela čast, da se o njem piše v tem kotičku. Raje bi pisali o bolj ve selih zadevah, 0 stvareh, ki razveselijo naše čitatelje. Pa se je ta golazen prikazala na našem Krasu in že leze cd vasi do vasi. Odl-kritosrčno vam povem, da ne pišem rad teh vrstic, toda moram, ker je stvar resna. Rad jem krompir, ugajajo mi melancane in paradižniki, zato ne bi hotel videti, da nam bi hrošč vse to uničil. Kaj bi počeli naši kmetje, če ne bi imeli ved teh pridelkov? Morda se komu zdi, da pretiravam, da vidim vse črno. Pa je prav tako. Le pustite golazni, da se razpase in boste videli kakšne bodo njive na Krasu in koliko krompirja bo v shrambi in na trgu. Ne bom opisoval kakšna j'e ta mala a nevarna pošast in kako se jo uniči, ker je bilo o tem že govora. Povem vam samo, da je prišla iz Severne A-merike, pustošila po Franciji, Nemčiji, Angliji in Ita-Tijii, odlkoder se je pojavila že pred dvema letoma tudi pri nas, a so jo začeli preganjati z vso vnemo kakor fašiste. Na srečo so naši kmetje na Krasu postali takoj pozorni, ko so čitali v našem dnevniku vest o bližajoči se nevarnosti in so začeli pregledovati svoje njive. Ni bilo treba čakati dosti časa; žf prejšnji teden sta dva kraška kmeta in sicer Ivan Guštin iz Velikega Repna in Valentin Žužek iz Vižovelj zapazila hrošča na svojih nasadih in sta takoj obvestila Kmetijsko nadzomištvo v Trstu. Za svojo vestnost zaslužita vso pohvalo. Takoj so prišli na kraj ckužbe zastopniki kmetijskega nadzomi-štva ter tajnik in kmetijski strokovnjak Kmečke zveze in so se prepričali o dejanskem stanju. Na pobudo Kmečke zveze je bil sklican sestanek, na katerem, so se dogovorili o vsem potrebnem za zatiranje tega nevarnega škodljivca. Tudi v Istri so postali pozorni in podvzeli razne u-krepe ,da bodo pošast v kali zatrli.
UIZOVLJE
2elezniška uprava je uvidela potrebo po premaknitvi in razširitvi našega postajališča. Kakšnih 80 m v smeri proti Nabrežini planirajo stavbišče in vrše dela za podvoz, ki je res skrajno potreben, ker je sedanji prehod nevaren in zelo ovira reden promet, Delo mora biti v 3 mesecih končano.
Naš vodovod je spet počival 4 dni ir.1 vaščani so morali iskati vodo okrog starih vodnjakov. Kdaj se bomo mogli zanesti na to, za nas tako važno napravo?
SESLJAK
Harmonikar in še tri mlada grla — to je sesljanskl kvartet samoukov, ki so že dokazali, da jim slovenska pesem ni tuja, ampak dragoceno in ljubljeno izročilo. Z njo razveseljuje domačine in sosede v mnogo večji meri kot si sami predstavljajo. Ko so na Ivanov« vasovali v Mavhinjah, je njihova ubrana mehka slovenska pesem v nočni tišini vaščane naravnost božala. Kosec iz Beneške Slovenije, ki kosi v tej vasi, je naslednje jutro dejal: «Tako lepo so peli, da sem mislil da sem v nebesih.« "Le pojte in širite našo lepo pesem doma, v soseščini in povsod, ker je vredna, da jo slišimo podnevi in ponoči.
F.
STIUAH
Kako je v Stivanu Je že nekdo napisal v zadnji nedeljski številki, k° je “P1-sal našega Kocmana. Z zadovoljstvom smo čitali daljši dopis ne samo v naši vasi, ampak tudi drugod, ker je Kocman dobro poznan daleč naokoli.
Danes pa pošiljamo kraj; Si dwpis, da povemo, kaj bi radi imeli. Ni to edina po* treba naše vasi, pač pa mala stvar, ki jo pogrešamo. Stivan je na zelo prometni točki ob glavni cesti, ki veže Trst z Italijo, zadnja vas na meji med Italijo in Tržaškim ozem’.jem. Tu se U-stavljajo tujci in prihajajo izletniki iz Trsta. V gostilni jim že lepo postreže-j°i da so zadovoljni, ko pa slučajno kdo vpraša za cigarete, mu ne morejo u-streči, iter v vasi ni trafike. Pa ne samo za tujce in izletnike, tudi nam vaščanom je zelo nerodno, ko
nam zmanjka tobaka, soli ali ko rabimo znamke. Zato bi morali odpreti v naši vasi trafiko za prodajo tobaka, soli, znamk itd. Zdi se nam, da bi bil najbolj primeren kraj ravno pri Kocmanu, saj je tu edina vaška gostilna ob cesti in na prometnem kraju, kjer se zbira največ ljudi. Priporočamo občinski upravi Nabrežini in civilni poziciji, da pospeši ustanovitev te trafike, ki je zelo potrebna.
HA HASLOU “LA GARSIGA"
Izkušnje potrjujejo, da se nekateri uslužbenci tega podjetja pri izkazovanju u-slug potnikom poslužujejo dvojne mere: enim so pretirano na razpolago, drugim storijo usluge z godrnjanjem. Naj navedemo primer v potrditev naše trditve. Šofer je naprošen, da vzame med vožnjo v vozilo težkega vojnega invalida. Skrajno nevoljen ga sprejme in se zaklinja, da je to zadnjič. (Saj je bil tudi prvič!) Naslednji dan (16- t. m.) pa je na neki postaji trikrat v presledkih klical neko gospodično. Ko ga je neki potnik opozoril na razliko v njegovem postopanju napram invalidu in gospo-' dični, je razkril svojo moralno višino, ko je dejal, da mu ni mari za vojnega invalida. Nismo in ne moremo biti proti uslugam. Pomagajmo potniku, če in kjer le mogoče, zdravemu in še prej pohabljenemu! To načelo uvažuje ves civilizirani svet.	F.
HEKAJ KRAŠKIH ZAHIKIIUOSTI
Rej (rij, raj) je Tržačanom znan grm zaradi svojega lepega cvetja, ki ga Kraševke v tem mesecu prinašajo v mesto. Ni jim pa tako znano, da je rej oljnata rastlina, iz katere listov in vejic delajo mazno olje (za šmir). Pred prvo svetovno vojno so ga proti jeseni porezali, posušili in omlatili ter ga prodali tovarni v Tržiču. Ko njegovi listi v oktobru porjavijo, porumenijo in pordečijo, so v izreden okras. Na njih se . sedaj, to je v vročih dneh, včasih v jutru opazi belkast prah, ki je izredno sladek. To je medena rosa ali mana, ki se pojavi na bukovih listih. Ko se v soncu topi, ga srkajo čebele. Namesto slavčevih mogočnih spevov po naših dolinah, ki okrog sredine tega meseca utihnejo, nas je začel kratkočasiti škržad. Čeprav nismo tega poletnega gosta posebno veseli, vendar bi njegovo muziko težko pogrešali, ker si ne moremo predstavljati vročega poletja brez škržadovega. drgetanja, ko se prime jesenovega, gabrovega ali hrastovega debla na sončnem kraju. Lov na škržade je posebno všeč pastirjem.
OBHODA U POŽGANIH UASEH
Po fašizmu požgane vasi Vižovlje, Mavhinje, Cerov-lje, Medja vas so prvotno tako obnavljali, da niso izvršena dela vredna naslova «obnova». Brezvestna stavbna podjetja so preva-rila prizadete in oblast. Pač pa se prizadeti gospodarji pohvalno izražajo o zadnji obnovi, ki kaže vestno in solidno delo. Naravno, da razlika med prejšnjim in sedanjim delom posestnike slabo obnovljenih hiš še bolj razburja, češ da bi ne bilo pošteno, če bi se njim ne izvršile dodatne popra-, ve. Kroži glas, da je ZVU pripravljena na to popravo, ker da je uvidela krivico. Upamo, da je to res in bo ljudstvo dobilo zadoščenje kot zasluži. Tako bo začasna uprava pridobila na svojem ugledu.
F.
DOLINA
Pred dnevi jP umrja v naši vasi zaradi srčne kapi Lucija Prašelj. Ta žena je imela posebno zgodovino.
Ko je 27. •<. 1918 udarila strela v dolinski zvonik je Lucija Prašelj ostala pod ruševinami skupno s svojo petletno hčerko. Hčerka je ostala mrtva, ona pa nepoškodovana. Smrt je takrat še ni marala in je prišla ponjo čez dobrih trideset let Naj ji bo lahka domača gruda.
_______________—J
TRŽAŠKIM OTROKOM
čim več otroških igrišč!
Stara resnica je že, da sta sonce in narava največja prijatelja vseh otrok: zato ni menda otroka, ki bi se ne veselil lepega vremena ter z njim v zvezi igre in proste zabave na soncu in svežem zraku. Vsaka mali, ki ve kaj pomenita za otroka zrak in sonce, zna izkoristiti lepo vreme ter nudi otroku čim več možnosti, da se giba v prosti naravi. Seveda je mnogo srečnejša tista mati, ki razpolaga s takim stanovanjem, h kateremu spada vrt, ali pa vsaj lepo in od cestnega prahu oddaljeno dvorišče; taki ni treba skrbeti, kako bo svoje delo uredila, da bo lahko vsaj dvakrat dnevno peljala svojega otroka na sprehod.
V bolj težkem položaju je prav gotovo mati, ki stanuje s svojo družino v večjih mestih, kjer je kaj malo prostora za vrtove, kjer so hiše visoke, brez dvorišč, kjer ni zelenja, ne večjih parkov. Tej materi je vprašanje, kako nuditi svojemu otroku čim več zraka in sonca mnogo teže rešiti.
Med te manj srečne matere
NASVETI
Ce slučajno pozabiš, ko greš na počitnice obešalnike za obleke tedaj si lahko pomagaš tako, da odrežeš na sprehodu 2 do 3 leskove šibe, jih upogneš in konce zavežeš z vrvico ali elastiko. Obešalo obesiš na vrvico ali trak in obleke se ti ne bodo zgubale.
Ce bi rada zamašila steklenico, pa je zamašek prevelik, tedaj izreži v sredi košček zamaška v obliki 'klina, tako da se plutovina laže stisne. Ce je zamašek premajhen, ga ovij z mokrim časopisnih papirjev, ki se posuši in strdi ter ne prepušča zraka.
Včasih bi rada gospodinja imela na vratih v kopalnico neprozorno steklo, vendar bi ne želela zamenjati ga z dosedanjim prozornim. Tej gospodinji svetujemo, da naredi mešanico iz navadne krede in mleka ter s to namaže steklo. Ta mešanica se kmalu strdi in s tem je bil tudi dosežen zaželeni uspeh. Kadar si gospodinja zopet zaželi, da bi bilo steklo zopet čisto, ga samo opere z vodo in stvar je opravljena.
spada večina tržaških mater, od katerih je le malo katera tako srečna, da razpolaga s stanovanjem, ki ima tudi košček vrta, ali vsaj balkon ali verando, na katerih se lahko otrok igra. In vendar je tudi v Trstu ogromno število otrok, ki bi bili svežega zraka ter sonca prav tako zelo potrebni.
Mnogo tržaških mater ne samo, da ne razpolagajo s stanovanjem, ki bi imelo tudi vrt ali lepo dvorišče, temveč ne razpolaga niti s. primernim sta novanjem, v katerem bi se lahko otrok pravilno razvijal. V najtežjem položaju so prav matere s številnimi otroci, torej tiste matere, zaradi svojega domačega dela niti ne morejo posvetiti nekaj ur dnevno otrokom, da bi ,jih lahko vozile v neštevilne tržaške parke.
Tako je pač večina otrok prepuščena cesti, kjer prebije vse dneve. Da takšno igranje na prostem ni v korist niti njihovemu zdravju, niti njihovemu pravilnemu razvoju je dokaz že ogromno število mladih zločincev, ki so se na cesti in v slabi družbi, brez kontrole staršev naučili marsičesa, kar jim bo vse življenje zelo škodilo.
Jasno je, da so morali merodajni krogi glede na to stanje misliti, kako bi nudili tudi tržaškim otrokom možnost, da bi dobil igrišča, kjer bi se ob lepem vremenu lahko zabavali ter bi igrali sebi primerne otroške igre.
Tako so nastala v raznih o-krajih mesta otroška igrišča, ki vsaj delno rešujejo ta važni problem. Vendar je teh igrišč še vedno premalo, da bi lahko zadostila potrebam velikega števila tržaških otrok. Žalostno je dejstvo, da je pomanjkanje teh igrišč najbolj občutno prav v tistih okrajih mesta, kjer prebiva največje število veččlanskih družin.
Eden izmed teh okrajev, ki ne razpolaga s svojim otroškim igriščem je tudi Sv. Jajcob, kjer prebivajo pretežno delavske družine. Ker je bilo že obljubljeno, da bo tudi v tem okraju zgrajeno otroško igrišče, bi bilo želeti, da bi bila ta obljuba tudi v kratkem izpolnjena.
Poletni večeri
Oh&eUd fiomenkč
Vse leto sanjamo o toplih poletnih nočeh. Sedaj so tu! Po dnevni vročini uživamo hladne večere ob veselem omizju na vrtu, pri koncertu ali	operi pod
z Zvezdami posutim	nebom, na
prijetnem sprehodu ob morski o-bali. Naše ženske sanje istočasno hitijo k lepim nedosegljivim oblekam. Predstavljajmo	si, da nas
odeva oblak svilenih tenčic ali pa sijaj težkega satiwa.	Premnogo-
krat se moramo zadovoljiti le s lato morgano.
Naši modeli so mnogo bližji in obenem toliko bogati in izbranega kraja, da nam ustvarjajo slavnostno razpoloženje. Na mnogo delov je rezano široko krilo prve obleke. Poševni posnetki v pasu so nekaj novega. Edini pogoj za dobro izvedbo tega modela je ta: blago naj bo svetlo, ali v kakšni pastelni barvi, le v tem primeru bo kroj izrazit in jasen. Z leve rame se usipa šopek vezenega cvetja.
Naslednja skica ne potrebuje mnogo opisa. Plisirano obleko iz enobarvne .svile okrašuje bogato izvezen zgornji sprednji del. Med
vezenino so vpletene drobne per-le. Zadaj prekinja plise raven del krila zapet v vsej dolžini z gumbi. Ta model je fin, nevsiljiv za veliko ali majhno slavnost e-nako pripraven.
Zadnja risba prikazuje preprosto obleko iz vzorčaste ali enobarvne svile. Trojni ovratnik in trojni vložek iz organdija je svež
in mladosten, kroj obleke je za vsako postavo in vsako starost. Izpod obeh rož izvira nagubani del drugače gladkega krila.
Obleka sama ne zadostuje. Enostaven klobuk, a lepe linije, fine rokavice io torbica ter izbrani čevlji bodo dokončno pregnali u-tvaro ter nas približali podobam iz naših ženskih sanj.
Sonja Mikuletič — Palme
SPANJE
Tretjino svojega življenja prespimo. »Brez, upanja in spanja bi bil človek naj-nesfečnejše 'bitje«. Na te Kan. tov e besede se spomnijo, vsako jutro tisti srečneži, ki vstanejo spočiti in prerojeni, še bolj pa mislijo na Kantove besede oni nesrečneži, ki morda vso noč niso zatisnili očesa. Ce pa prištevamo med te nesrečneže zakonske može, so ti dvokrat nesrečni, zakaj njihove boljše polovice navadno — kot govorijo izkušnje — ni* kakor nočejo verjeti njih tožbam o prečuti noči, ker zatrjujejo, da so ponoči celo smrčali. Seveda ne smemo povsem verjeti ne enim in ne drugim. Zelo redko se dogaja, da kdo vso noč ne zatisne očesa. Težko je namreč določiti natančno mejo med spanjem in polsnom, saj se dostikrat prigodi, da se človeku samo zdi, da ni spal. Odločilnega pomena ni dolgost spanja, ampak globoko spanje. Ze nekaj ur zadostuje za svežost in odpo-čitek, če smo globoko spali, nasprotno se pa počutimo ne-spočite, čeprav smo morda spali dolgo in nemirno. Ni tc-rej popolnoma pravilna trditev, da je spanje pred1 polnočjo najbolj učinkovito. Za nekatere morda velja, da imajo najgloblji spanec od desetih do dveh ponoči, medtem ko drugi, zlasti duševni delavci zaspijo najslajše šele proti jutru. Ce
Solze in hrana blažijo bolečine
Ce lahko jokamo, tedaj nismo popolnoma nesrečni. Solze olajšajo vsako bolečino; tudi telesno. Kdor pa je do smrti u-žaljen, ne more jokati.
Zenske imajo prednost, da lahko jokajo, kadar hočejo, teže je to pri moških in tudi oni se ob tragičnih momentih ne sramujejo, če jih premagajo solze. Napoleon je v Fontair.e-bleaiuju, pireden je odpotoval na Elbo, kar v prisotnosti svojih granadirjev izbruhnil v jok. Scipio se je razjokal na ruševinah Kartagine, Homerjevi junaki so prelivali grenke solze pri vsaki priliki, tako se tudi Janezu ali Mihi ni treba sramovati, če morata kdaj jokati.
Sicer pa ni nujno, da jokamo samo iz žalosti, saj poznamo tudi solze veselja. Ce se komu nenadoma izpolni davna želja, tedaj se solza komaj ubranimo. Celo ganljive scene na odru in platnu nam privabljajo solze. Te so pristne in ne krokodilove solze, ki jih pretaka na stričevem grobu veseli dedič. Da
joka krokodil, je le bajka, kajti živali ne poznajo solza. So pa tudi ljudje, ki ne morejo jokati, mnogi od teh so brezčutni, večina teh pa še bolj trpi kot solzavi.
Solze blažijo bolečino. Neka pametma žena je nekoč rekla: Vse bolečine ozdravi slana vo-daj pot, solze ali morje. Tolažbo najdemo torej v potu svo. jega obraza, na potovanju preko oceana ali pa najceneje v solzah.
Da so solze sdane, ve vsakdo, kii jih je kdaj požiral, se pravi, ki jih je hotel prikriti. Toda v srednjem veifcu so hrabri vitezi pili solze svojih žena. Ce so se možje na Daljnem vzhodu borili proti nevarnim Turkom, so morale lepe žene sedeti v svojem gradu in pretakati solze in jih zbirati v posebni posodi, in ko so se možje vrnili so morali te solze popiti. Solzni vrči, ki se nahajajo še denes po muzejih, so zlasti srebrni in okrašeni s pristnimi ali umetnimi kamni, pač po družbenem položaju že-
ne. Včasih pa so bile tudi solze nepristne.
Solze sproste živčno napetost in uničujejo zdravju škodljive bakterije. Snov, ki jo vsebujejo solze, se imenuje lysocym. Fleming, iznajditelj penicilina, je dokazal, da ena sama solza umori lahko na milijone bacilov .... Lysocym uporabljajo kot antiseptikum pri operacijah ima pa tudi to dobro lastnost, da se ne loti zdravega staničja. Solze jemljejo organizmu strup.
ŽALOST REDI
Ne le solze, temveč tudi hrana nas tolaži. Jeza nam sicer večkrat jemlje tek, vendar pa po velikem duševnem pretresu običajno začutimo hudo lakoto, ki nastopi kot naravna reakcija našega telesa. Neradi se ji uklonimo, toda če začnemo jesti, smo že manj nesrečni.
To izvira od tega, ker se po jedi kri steka k prebavnim organom pri čemer se možgani znebijo pritiska. So ijudje, ki več jedo kot. običajno, • kadar so žalostni. In zato ni čudno, da se zrede prav v času, ko so
najbolj nesrečni. Kakor najdejo mnogi ljudje tolažbo v vinu, tako jo najdejo mnogi pri bogato pogrnjeni mizi.
KAKO PREBOLIMO ZIVCNE KRIZE!
Večkrat sežemo pri tolažilni hrani po slaščicah. V romanih iz prejšnjega stoletja beremo, kako je nesrečna junakinja ves dan ležala na divanu in lizala čokoladne bonbone vseh vrst in okusov. Dojenčku damo steklenico s sladkim mlekom, če joka, starejši otroci dobe torto, če se udarijo. Prav tako bomo močno ustregli človeku, ki ga je doletela kakia nesreča, če ga zvabimo k mizi, obloženi z jedmi, ki so mu najljubše. Najprej bo samo brkljal po krožniku, jokal, potem pa se mu bo vzbudilo poželenje po jedi in ko bodo začeli delovati želodčni sokovi, je tek 'tu! V mislih smo sicer daleč od mize, toda ker krepko zajemamo, nas kmalu obide prijetna utrujenost. Očitamo si svojo brezsrčnost, toda huda živčna kriza je za nami.
ww
? mm mm
m mm
A
iiiuiiiiiiiiniiiiii min m iiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm iiiiuiiiiiniHitiiiiii
llllllllllllllllllllllllltllllliil!
VAŽNA NOVOST
za naše kmete in vrtnarje
na tržaškem velesejmu
Kmetijski strokovnjaki po-gostoma podčrtavajo, da je obdelovalna zemlja na Tržaškem ozemlju in ^ Primorskem sploh silno izčrpana. Ta izčrpanost je predvsem posledica velikega pomanjkanja v teh zemljah sprsten ine ali humusa, ki je podlaga rodovitnosti. Zlasti pa so uboge na sprste n im zemlje v predmestju Trsta in tudi drugih majhnih mestih našega ozemlja, ker redijo tukaj kmetovalci na splošno vedno manj živine. Zemlji dovažajo vse premalo hlevskega gnoja in drugih, za diober razvoj in rodovitnost rastlin prepotrebnih snovi.
Naši vrtnarji in cvetličarji še posebej izčrpavajo hitro svojo zemljo in si delajo vedno več skrbi, kje dobiti dovolj hlevskega gnoja, ali vsaj dobrih na-
PRESAJANJE ALI PIKIRANJE
Večkratno presajanje ali pi-kiranje mlajših rastlin je v vrt. mrstvu zelo važno, posebno pa v cvetličarstvu. Za nas prihaja v poštev pikiranje pri nekaterih zelenjadnih rastlinah. S pikira-njem rastlinice p ojačimo, ker jim obenem prikrajšamo glavno korenino. Tako prisilimo rastlinice, da poženejo več stranskih koreninic. Posebno priporočljivo je pikiranjs za paradižnike, zeleno (šelin), cvetačo
Zelenjtidne rastline pikira-mo, ko so razvile prva dva para lističev, lahko pta tudi nekoliko pozneje. Da jih preveč ne poškodujemo, jih moramo z ročno lopatico ali s klinom privzdigniti in potem izruvati. Izruvane rastline pikiramo na dobro pripravljeno zemljo v razdalji 5 do 10 cm. Pikirane rastline na rahlo poškropimo s po slano vodo in jih zasenčimo.
Rastlinice vzgojene pod steklom, moramo prej utrditi, preden pridejo na stalno me-sto, da nam pozneje ne zaostanejo i> rasti, oziroma, da se zaradi spremembe celo ne posušijo »	B.
domestkov zanj, odkar je v Trstu tudi vidno manj konj, ki so jih včasih potrebovali za vsakovrstne prevoze. Konje s o nadomestila različna motorna prevozna sredstva in mlajši kmečki rod se ne mara več u-kvarjati z živinorejo. Hlevski gnoj, do sedaj nenadomestna tvarina za proizvanjanje sprste nine ali humusa v izčrpanih zemljah, je postal zelo iskana in draga stvar.
Tudi drugod po svetu, zlasti v okolici velikih mest je nastala potreba po dobrem nadomestku za gnoj. Človeški duh Pa ne miruje in njegova 'iznajdljivost raste s potrebo. Tako ji našel tudi na polju izboljšanja rodovitnosti ali «oplajanje zemlje» prav dobro sredstvo, ki ne samo nadiomešča, ampak tudi izpopolnjuje in pre-kaša rodovitnost hlevskega gnoja. To sredstvo je «Humoz-no — polno gnojilo Special (HVS)*, ki ga pripravljajo v Linzu v Avstriji in ga razpošiljajo po svetu. Na sedanjem tržaškem velesejmu je to gnojilo razstavljeno v avstrijskem paviljonu.
Sicer so že poznani, zlasti v drugih deželah, razni nadomestki hlevskega gnoja na podlagi preperelih organskih snovi, zlasti šote, ki jih še dopolnjujejo z raznimi kemičnimi ali umetnimi gnojili. Ti nadomestki pa ne dajejo daleč takšnih praktičnih in gospodarskih uspehov, kakršnih more kmetovalec pričakovati od polnega gnojila HVS ne samo na podlagi njtgove sestave, ampak tudi na podlagi praktičnih izkušenj, ki jih je dalo že drugod.
To gnojilo je idealen nadomestek hlevskega gnoja, ki ga pripravljajo s primernim postopkom in z mešanjem raznih ustreznih organov, torej živalskih in rastlinskih snovi, katerim dodajo po kakovosti in količini odgovarjajoče rudninske snovi, ki v zemlji našim rastlinam ali kulturam najbolj koristijo in prijajo. Humozno polno gnojilo HSV ima vse prednosti hlevskega gnoja, ki je zelo bogato na organskih snoveh,.ki rahljajo zemljo, jo segrevajo in se v njej naglo pretvarjajo v sprstenino, ki je predpogoj za
rodovidnost zemlje, HVS gnoji. io pa še preka$a v m/mogočem hlevski gnoj, ker doseže približno lOkratno njegovo vrednost v hranilnih snoveh.
V podkrepitev tega navajamo analitično sestavo navedenega gnojila v primerjavi s povprečno sestavo zrelega hlevskega gnoja, to glede na njihove glavne snovi, ki pridejo v poštev za rastline.
HVS gnojilo (v odst.): voda 34—37, dušik 2—3, fosforna kislina 3—4, kalij 4—6, apno S—10, organske snovi 30—40;
zrel hlevski gnoj (v odst.): voda 60—70, dušik 0.5—0.6, fosforna kislina 0.25—0-4; kalij 0.5—0.6, apno 0.9, organske snovi 20—30.
Humozno polno gnojilo HVS ima še to veliko prednost, da ga je mogoče prav lahko trositi po zemlji in prihraniti pri tem mnogo dela, ker ga zadostuje približno deseti del hlevskega gnoja. Tudi se da z lahkoto prevažati po železnici in sploh po vseh prevoznih sredstvih, ker ga je mogoče spraviti v vreče, nima tako zoprnega duha kot gnoj in se v skladiščih ne pokvari tako hitro, če ga le hranimo v dovolj suhem prostoru.
Kakor izjavlja razstavijalec tega gnojila, bo to kaj kmalu na razpolago tudi na tržaškem trgu za tukajšnje kmete in vrtnarje. Njegova cena se bo sukala okrog 3.000 lir za 100 kg, kar se nam ne zdi drago v primeri * drugimi gnojili, zlasti glede na rastlinske hranilne snovi, ki jih HVS gnojilo vsebuje.
Kupci tega, za naše razmere zelo prikladnega gnojila, bodo dobili pri prodajalcu tudi tiskana podrobna navodila za njegovo pravilno uporabo, ki je nasplošno zelo enostavna bodisi v vinogradništvu in sadjarstvu, kakor v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Navodila so tiskana tudi v slovenskem jeziku, kar je zelo hvalevredno, tako za avstrijske dobavitelje, kakor za domačo trgovsko tvrdko, ki bo razprodajala navedeno gnojilo na našem ozemlju. Se posebno se nam zdi važno to poudariti, kar marsikateri tukajšnji merodajni krogi in trgovci še ne marajo upoštevati našega jezika, A. C.
mm
« ):	■.	Ki;,,.
& . ......
* -J
liiBII
Žetev v koprskem zalivu
Pokladanje
novega
sena
Ko spravimo novo seno na senik, se mora uležati — začne vreti ali kipeti. Navadno rečemo: «seno se potiš. To potenje novega sena traja kakih 6 do S tednov. Ker je novo seno ži* vini škodljivo, dokler se ne ule. že, je najbolje, da ga. preden poteče 6 do 8 tednov, sploh ne pokladamo' Neuležano novo seno rado povzroči napenjanje pri živini, koliko ali ujedanje in druge bolezni v prebavilih. Kdor pa je prisiljen začeti kmalu s pokladanjem novega sena, naj bo previden in naj ga vedno meša med staro seno ali med slamo.
B.
kdo laže opravlja svoje duše«, no delo pred polnočjo, ni treba, da zaspi že pred dvanajsto, njemu bo pozno spanje prav tako koristilo kot druge* mu pred polnočjo. Važno PS je po napornem duševnem de* lu kratko razvedrijo (glasba, lažje čtivo, miren pomenek), ki pomiri živce. Sele nato na# sledi počitek in postelja.
Napoleon, ki je spal Je ne« kaj ur dnevno, je večkrat zatrjeval, da zadostuje moškim šesturno, ženskam ose« murno, neumnežem pa deveturno spanje. Te Napoleonova besede 30, kakor v mnogih primerih sploh izreki slavnih mož, brez vsake realne pod. lage. Spanje namreč je odvisno predvsem od telesnih in duševnih sposobnosti posameznika. Tudj starostna doba igra važno vlogo pri spanju. Vemo, da prespijo dojenčki večino svojega življenja, med tem ko rabijo otroci od dveh do štirih let štirinajst, od pet do šest let dvanajst, od sedem do štirinajst let po deset ut spanja.
Se bolj porazno kot nespečnost vpliva na človeka strah pred nespečnostjo.
Pri trdovratni nespečnosti je seveda najbolje, da vprašamo za svet zdravnika, ki bo ugotovil, kje je vzrok nespečnosti. Dostikrat so vzroki ta nevšečnosti v organskih obolenjih živčevja, v boleznih žtJ-lodca in prebavil ter v srčnih boleznih. Sele ko bo ozdravljena osnovna bolezen, ste bo tudi spanje zboljšalo.
Prav pogosto vplivajo na nespečnost tudi razni duševni konflikti, pri katerih človek izgubi psihično ravnotežje Ce je vzrok nespanju neredno življenje, čezmerno uživanje alkohola in nikotina, si bo moral prizadeti pač sam pomagati. Te vrste ljudje sami ne vedo, aa premalo in slabo spijo. Ko zjutraj vstanejo, so jezni sami nase, prepirajo se z domačimi, žena jim' je pri« pravila preslabo ali premočno kavo, otroci s0 kaznovani, da sami ne vedo, zakaj. Ko slednjič pridejo do spoznanja, da je temu kriva le slabo prespa. na noč, gredo vase in hodijo pravočasno sipat, žal pa spanja ni. Kaj preostane slednjič ner. voznežu drugega, kakor oa ss že po uspavalnem sredstvu. Seveda temu ni ugovarjati, če naj bi sredstvo tu pa tam pregnalo nespečnost. Razvada s stalnim jemanjem sredstev za spanje pa je brez dvoma škod. ljiva- ker zmanjšuje prirod no razpoloženje za spanje.
Ce pa kdaj ne moremo pogrešati sredstev za spanje, je nujno potrebno, da vprašamo zdravnika za svet, ki nam bo izmed množice sredstev, kii jih izdeluje farmacevtska industrija, predpisal primemo in g» čez nekaj časa zamnejal, da se organizem nanj ne bo preveč navadil.
Dokazano je tudi, da je ne* spečnosti mnogo več po mestih kot pa na deželi. Seveda je pri tem v prvi vrsti merodajno povsem drugačen na-čin življenja na deželi kot v mestih. Zato moramo polagati veliko važnost na pravilno prehrano, zmernost V pijači in kajenju ter se moramo ogibati na večer težko prebavljivih jtedi. Ljudje, ki so zaposleni po uradih in pisarnah, kjer mnogo sede, se morajo na vsakdanjih sprehodih mnogo gibati na svežem zraku, medtem ko se naj duševni delavci v svojem prostem času ukvarjajo s kakim lažjim telesnim delom.
Na spanje dobro vplivajo mrzle prhe ali umivanje 2 mrzlo vodo, dihalne vaje in gimnastika. Tudi je znan ugo» den vpliv pomirjevalnih sredstev na spanje: skodelica bai-drianovega čaja ali nekaj kapljic tinkture pr; nespečnosti prav dobro pomaga.,
Tretjino svojega življenja prespimo! Ali ni torej spanje, ki nas vsako jutro prebudi tako rekoč iz smrti k novemu življenju, iztfedno važen del življenja? Skrbimo to-rej za zadostno, globoko io mirno spanje.
dr. S. S.
Hruševa hržica
Hruševa hržica je po nekaterih krajih velika školjivka na hruškah. Odrasla mušica je komaj 4 do 5 mm dolga, rume-no-sivkaste barve. Ta mušica pokflada jajčeca na cvetno brstje proti večeru ob sončnem zahodu meseca marca. Samice odlagajo bela jajčeca, 12 do 15 po številu v še zaprt cvet. Na istem cvetu lahko najdemo jajčeca več samic. Valilna doba je kratka; .v približno 4 dneh se izležejo črvički, ki se zarije, jo v plod. ki se poveča in nekako popači. Ko hruške proti koncu aprila odcvetejo, z lahkoto opazimo napadene hruške, ki so debele in temnejše barve. V drugi polovici maja je razlika med zdravimi in bolnimi hruškami vidnejša in sicer zato ker zdrave rastejo hitreje, bolne pa zaostajajo y razvoju. Vsaka bolna hruškica vsebuje kakih 20 črvičkov. Ko črvički dorastejo zlezejo iz ploda pri muhi, popadajo na tla, se zarijejo kakih 8 do 10 cm v zemljo, kjer se zabubijo. Bube, ki so rjavo-ru-menkaste barve merijo okoli 3 milimetre. Tako prezimijo, mušice pa izletijo na spomlad. Ka.
ko jo zatiramo? Za zatiranje tega škodljivca imamo samo preventivna sredstva. Hruške, ki kasno cvetejo, mušice ne napadajo. Zelo važno je pokonča-vanje okuženih hruškic, ki popadajo na tla in tudj listih, ki še vise raz vej. Skrbno jih poberemo in oberemo ter vržemo na ogenj. Direkten postopek, s katerim pokončamo tudi jabolčnega zavijača, obstaja iv tem, da razkužimo zemljo. V ta namen nam dobro služi ogljikov žveplec (50 do 100 gramov na kv. m)’ ali pa kalijev solfo-karbonat (300 gramov na kv. m). Tudi namakanje zemlje, ki je pod krono s 5 odstotno ka-tranovo emulzijo, ki naj se izvrši meseca junija, je koristno. Dobri uspehi se dosežejo tudi z Exalterra (15 gramov na kV. m in z Agrocide V (10 gramov na kv. m). Sredstva kot so na primer Tiogamma, Exal itd. v prahu ali tekočem stanju, dalje Agrocide WP (150 gramov na 100 litrov vode), uporabljamo v času, ko samice odlagajo jajčeca, tudi nekoliko pomagajo.
B.
Škropljenje profi
krompirjevi peronospori
Pri nas obdelujemo krompir precej skrbno, a to obdelovanje je navadno omejeno le na p letev in osvpanje. Škropljenje proti peronospori pa izvaja le redko kateri kmetovalec, pa če. prav ima med trtami posejan krompir. Škropljenje z modro galičncrapneno brozgo pa je zelo potrebno, ker peronospora napada vse vrste krompirja in v vseh legah, posebno pa nižinskih in vlažnih. Peronospora zmanjša in ga tudi poslabša.
Prvi znaki peronospore so bledorumene lise na zgornji strani in belkaste na spodnji strani listov. Lise postajajo vedno bolj rumenkastorjave in ako je vreme vlažno in toplo se lise širijo in združujejo. Barva listov postaja vedno bolj temna, listi sami pa se začne-o krčiti. Bolezen se pojavi tudi na steblih, kjer opazimo rjavkaste in črne lise. Po steblih preide bolezen tudi na gomolje.
Kjer je podnebje kolikor toliko suho in kjer tla propušča-jo vodo, tam nam peronospora na krompirju ne povzroča toliko skrbi, drugače va je v mo-
krih letih in v vlažni zemlji, kjer nam peronospora na krompirju lahko uniči skoraj ves pridelek.
Proti krompirjevi peronospori se borimo s škropljenjem! Za škropljenje uporabljamo 1 do 1 in pol odstotno raztopino modre galice in apna. Krompir poškropimo z navadno trtno škropilnico.. Pri škropljenju pa moramo paziti, da poškropimo kolikor mogoče spodnjo stran listov, kar dosežemo tako, da podaljšamo navadno cev škropilnice z drugo cevjo, ki je zavita v kotu 90 stopinj. S takim škropljenjem dosežemo dvakratni uspeh, in sicer: dobimo večji pridelek, bolj trde gomolje, bogatejše s škrobom in s suhimi tvarinami, zaradi česar tak krompir tudi laže ohranimo. Škropljenje s modro-galično-apneno brozgo bi morali po« splašiti in ga začeti izvajati kot onega proti trtni peronospori, zavedajoč se, da bomo le na ta način popolnoma obvarovali krompirjeve njive proti tej glivični bolezni,
&
iimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiu
MLADIKA!
ZAM za Tržaško ozemlje ti nudi dve krasni priliki za koristno izrabo šolskih počitnic
1. Taborjenje eri Otočcu v Diini Bleda
/Odhod prve skupini med 15. in 25. julijem. Taborjenje traja 20 dni. Prispevek za hrano m vožnjo 5000 lir).
2. Odhod na mladinsko prešo Donoj-Banjaiuka
IBrigada se že formira. Začetek del na progi 20. julija).
Prijavo za brigado in za taborjenje sprejema Z A N ua svojem sedežu Ul. Machiavelli IS.
MLADINA! Izrabi ti dve priliki in ne
Urala i
. _ __ ^  •
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllilllllllinilllll
in jugoslovanskih
28, maja 1856 se je rodil slavni hrvatski znanstvenik Nikola Tesla, ki je znan po številnih izumih na polju elektrotehnike. Umrl je leta 1943 v New Yorku. Leta 1936 se ga je jugoslovanska postna uprava spomnila In mu posvetila dve znamki, na katerih je njegov portret.
Leta 1?60 je zasedel črnogorski prestol kralj Nikita. Petdesetletnice tega dogodka se je spomnila črnogorska poštna uprava leta 1910, ko je izdala spominsko serijo dvanajstih znamk.
V Istem času je vladal v soseda nji kneževini Srbiji knez Mihaj-lo III. iz dinastije Obrenovičev. Njegov portret vidimo na številnih frankovnih znamkah onega (asa
Leta 1869 pa je srbski prestol Msedel Milan Obrenovič; tudi njegov portret je naslikan na nekaterih mamkah.
Leta 1868 Je bila v Zagrebu ustanovljena Jugoslovanska akademija znanosti ln umetnosti. Jugoslovanska poštna uprava je ob osemdesetletnici tega dogodka izdala serijo treh znamk, na katerih so upodobljeni trije ustanovitelji Akademije, in sicer škof
KRATKO NAPOTILO
DIJAKOM NA POCITNICE
PROBLEM
v eni, dveh, treh in štirih potezah
Ameriška šahovska revij* »Chess Review» je nedavno objavila zanimiv problem N. Hanne-
mana. Pozicija je naslednja:
m	m		u		m
mm		m			
m				a	a
p*’. $	m	m		m	
m	m	&	m		i
m		m		m	
m	m a?*.		m		m
m		m		m	
1
Beli ima šest figur: Kb7, Ld8, Sf7. kmete: e4, e7, g6.
Crni ima le dve figuri: Ke6 in d6
Avtor zahteva, da se beli, ki je na potezi, štiri različne mate v eni, dveh, treh In štirih pote. zah.
Navajamo rešitve:
a) e8 D mat: b) 1. e8 T, Kd7, 2. Te7 mat; 3) 1. e8 L, d3, 2. Kc6, d:e4, 3. L(17 mat; 4) 1. e8 S, Kd7, 2 Sg7, d5, 3.e5, d4, 4. e6 mat.
Josip Juraj Strossmaver, DJuro Daničič in Franjo Rački.
Leta 1874 je bila ustanovljena Svetovna poštna zveza (Union Postale Universelle). Potreba po taki zvezi se je pokazala zaradi različnih poštnih sistemov v različnih evropskih državah, v katerih so tedaj že krožile znamke Ustanovitelj te zveze je Nemec Jožef Stefan, Ta zveza Ima nalogo, da urejuje medsebojne odnose med različnimi poštnimi u-pravami. Dandanes so skoraj vse države včlanjene v tej zvezi. Številne znamke so se že spomnile te organizacije ob njenih kongresih ali ob 251etnlcl ali 50letnlcl njene ustanovitve. Največ znamk pa je bilo izdanih pred dvema letoma, ko je Zveza praznovala svojo petinsedemdesetletnico. Sko-ro vse države sveta so izdale eno alt več znamk na čast te ustanove; tu imamo redek primer svetovnega sodelovanja brez političnih trenj. Jugoslavija je izdala tri znamke, ki nam prikazujejo poštni promet od starega poštnega voza do modernega vlaka, ladje In letala.
Leta 1876 je bila ustanovljena v Beogradu srbska organizacija Rdečega križa. Njegovega ustanovitelja dr. Vladana Džordževiča vidimo rta znamki izdani ob osemdesetletnici te organizacije v Tednu rdečega križa leta 1936.
Leta 1878 so avstro-ogrske čete iztrgale iz turških rek Bosno in Hercegovino in se tam ustalile do 1. 1918. V tem času je bilo izdanih mnogo znamk, ker nista Bosna in Hercegovina bili priključeni Avstriji, ampak sta tvorili u-pravno pokrajino zase.
Leta 1880 Je bila srbska kneževina preimenovana v kraljevino. Tako je tudi tedanji knez Milan iz dinastije Obrenovičev postal kralj. Ob tej priliki je bila izdana posebna serija znamk. Ta kralj je umrl leta 1890. na njegovo mesto je pa stopil sin Aleksander. Tudi njemu na čast je bila Izdana posebna serija.
Leta 1903 je nastal v Srbiji državni prevrat. Kralj Aleksander Obrenovič je bil ubit in z njim je Izgubila njegova dinastija srbski prestol, na katerega so stopili Karadžordževlči. Prvega vladarja te dinastije, kralja Petra I, vidi-mo naslikanega na številnih izdajah od leta 1905 do 1921.
V sosedno državo Crno goro, pa je bila prišla medtem luč «pro-svetljenstva«. Nikita se je odpovedal absolutističnemu vladanju in je izdal v začetku leta 1905 ustavo. Ob tej priliki so bile številne črnogorske znamke preti-skane s pretiskom «Ustav — Con-stltutlon — Nikol Idan 19C5».
Nadaljevanje)
NOVE ZNAMKE
MONACO. Spominska znamka ob odkritju spomenika Princu Albertu I. Na sliki Je Princ pri ladjirtem krmilu. 15 frankov, svetlomodra.
Navadno bi hoteii starši, da bi niihovi otroci-dijaki že prvi dan. ko pridejo na počitnice, prijeli zopet za knjige in se začeli znova učiti; dijaki kajpada najraje odložijo šolske knjige in jih do začetka noveea šolskega leta nočejo več odpreti
Katero stališče je pravilno in kai delajo dijaki med počitnicami? O tem vprašanju želimo spregovoriti nekaj besed.
Vsekakor naj se dijaki jn dijakinje kakšna dva tedna dobro odpočijejo, prekinejo z učenjem.. da bodo čutili, da so res končal! šolsko leto, da imajo počitnice in da bodo ob uživanju sproščenosti in svobode imeii zavest osebnega zadoščenja ter ugodja.
Po dneh ali tednih brezskrbnosti in nedela bo gotovo vsakdo čutil, da «dolce far niente« tudi preseda in da je treba zopet nekaj delati. Dijaki morajo najti ravnovesje med «dulce» in «utile», med prijetnim in koristnim.
Mislim zato, da zlasti za tiste, ki so doma z vasi, ni lepišega kot to, da pomagajo staršem pri domačem delu, ob prostem casu pa se lotijo čitanja lepo slovne literature. Nočemo reči, da bi se morali naši dijaki omejiti samo na slovensko iepo-slovje, vendar je žalostno tedaj; kadar naletimo na človeka, ki pozna klasično in moderno slovstvo tujih narodov, neznani pa so mu naši še tako pomembni pisatelji. V zvezi s .tem priporočamo mladini, naj ne čita knjig kar vprek brez sistema. Zavedajmo se, da jp škoda, č» čitanrvo knjige brez literarne viednosti, posebno, ker vsakomur itak primanjkuje časa, če hoče prečitati kvalitetne knjige. slediti novejšim literarnim delom in seči tudi po strokovni literaturi. Dijaki pa, ki so bili v zadnjem šolskem letu v tem ali drugem učnem' predmetu šibki, morajo izkoristiti počitnice. potrebno snov nekoliko po navijati in tako izboljšati svoj« šolsko znanje.
Kako naj dijaki počitnice še izrabijo? Kdor ljub j glasbo, naj ji le žrtvuje nekaj ur dnevno, isto tako drugim področjem u-metnosti, kot na primer slikar-stvu. Srečen bo tisti, ki bo odnesel iz mladostnih let smisel in veselje za umetnost, kaj šele pozitivno znanje o njej! Umetnost mu bo v kasnejšem življenju v veliko zadoščenje,
mnogokrat celo v uteho.
Prav posebno je naloga mladine, da spoznava že v mladosti svojo ožjo domovino; vsako vasico od Devina in doili do Dragonje-Rokave v Istrskem o-krožju bi morali naši dijak poznati, spoznati bi morali ljudstvo, njegovo delo, običaje, nje. govo preteklost; tako šele bodo občutili neločljivo povezanost s Svojim narodom, ga razumeli jn se kot inteiigenti zanj zavzemali ter ga pozneje vodili. Vsako leto naj se naša mladina odpravi na pot — tud; per pedes apostolorum — in prodre ved-r.o bolj v globino naše slovenske in na to ostale jugoslovanske zemlje, da jim bo kot na dlani ne samo taka, kot je danes, ampak tud; taka, kot je bila v davnini.
Nadaljnja važna naloga mladega študiranega človeka je tudi ta, da se med počitnicami posveti vsa^ nekoliko etnograt-skemu-narodopisnemu delu. Zbira naj ljudske pravljice, narodne pesmi, napiše priimke in do. mača imena vaščanov, kakor še vsa imena, ki so jih dali derfna-čini raznim travnikom, pašnikom, njivam, vinogradom, borštom: zberejo naj izredne besede, ki jih je še ohranila domača govorica; manjka nam besedišče pri vseh opravilih ribičev, kmetov pri obdelavi oljke in podobno.
Važno je nadalje, da opišejo dijaki znamenite zgodovinske dogodke domačega kraja, na katere se vaščani tako radi sklicujejo v svojem izročilu, čeprav jih omenja splošna zgodovina. Tu sem spada popis kmetskih običajev ob svatbah, krstih, pogrebih, pustu in podobno. Ne pozabite na poljsko in hišno orodje, ki ga je treba prav tako točno popisati, zlasti takšno, ki je neobičajno v drugih krajih.
Izpustiti ne smemo raznih znamenj v vasi, ob cesti, na polju, prepisati je treba morebitne napise na teh znamenjih; isto velja za napise na stavbah, vodnjakih, v cerkvah, kapelicah; tisti pa, ki zna risati, r.aj napravi skico stare hiše, podi' tije, v kateri je morda ohranjen naš slog ali ki ima kar koli značilnega. V skdcirki naj najdejo svoje mesto notranjščine hiš. vseh vrst orodje in posebno še narodne nci->. Kdor ima foto-aparat, naj ne štedi s sličicami.
Narodne noše:	popilite
v vasi vse tiste družine, ki imajo ženske ali moške narodne noše in vplivajte na domačine — zlasti na žene, naj ne jemilje-jo noš. s seboj v grob, ampak naj jih raje zapustijo svojim sorodnikom, ali podarijo na;e-mu etnografskemu muzeju. Vplivajte še na to, da bedo vaščani v svoje domače življenje začeli zopet vpeljav ati stare ljudske običaje.
Glejte še Irt propagirajte, d« bo vaša vas snažna, polna rož, da bodo domačije higiensko u-rejene in da bo vas že na zunaj kazala lice prijetne slovenske vasi, ki spoštuje svoje poreklo še posebno s tem, da ima povsod slovenske napise!
•: jj; V
Mm v
rm*
.
* - ! : ^lr
, :#! !
X*,-	*.W‘
,..v~ i mrtiiMitf- iii
Novi učitelji in nove učiteljice Istrskega okrožja. Slovensko učiteljišče v Portorožu Je imejo tudi letos več maturantov; maturo so napravili vsi in na sliki jih vidimo zadovoljne po izpitu. Kader našega učiteljstva se je s tem zopet povečal. Kmalu bodo učna mesta na slovenskih osnovnih šolah zasedli domačini, kar bo le v korist napredku naše Istre in njene mladine.
SOLSKI OTROCI
veseli smo vaših uspehov
Letos so bili učenci in učenke osnovnih slovenskih šol res pridni. To so nam pokazale številne razstave, ki so jih ob zaključku šolskega leta priredile šole, potrdili so nam pa tudi lepo pripravljeni nastopi. Kdo bi si bil mislil, da imajo še tako majhne deklice tako spretne roke, ki znajo tako lepo šivati, plesti in vesti. Kdo bi pričakoval, da znajo dečki tako spretno izrezovati, tako lepo risati, Vaše mamice in o-četje so vas bili gotovo prav veseli. Veseli smo vas tudi mi, ko vidimo, kako lepo ste napredovali!
In vaši nastopi. Tako pogumno se kretate in govorite na
odru. Res ne vemo, koga bi najbolj pohvalili. Prav vsi ste bili res imenitni od pridne
ZA BISTRE GLA VE
lil||l||l!llllllllllllllllllllllLllllll|llll!IIIIIIHIllllllllllllllMllll»lllllilllnll,UIIIHlllllil|lH|lllllHilllllllHUIII mili  .  i.	i.tuiUUI
Hbi&anhrt
Vodoravno: 1. izgubljena bitka, glasbeno delo; 2. postrešček, hrib pri Beogradu; 3. ploSČInska mera, oče, veznik; 4. pripravljen, obrtnik 3. latinski predlog, češka pritrdil-nica, kratica za fizkulturno organizacijo; 6. žensko ime, darilo; 7, začetnici Imena in priimka slovenskega pisatelja; pritrdilnica, kratica za našo vojsko, glasbena nota; 8. turški gospodar, nikalnica (lat.); 9. glasbena nota, sledi dnevu, mnogo rabljena enklltlka; 10. posoda, strupen plin; U. latinski predlog, član družine, pomožni gla gol; 12. arija, dvor; 13. del obleke, lirezobzirnež.
Navpično: a) pritisk, funkcionar na visoki šoli; b) rojstvo, obrtnik,
c) del voza, srbsko moško ime, predlog; č) poškodovan, hribček;
d) prva In četrta Črka v abecedi, žensko ime, Itallj. pojdi; e) Žensko ime, del glave; f) arabski konj, nikalnica, predlog, veznik; g) veznik, dejanje; h) veznik, sledi noči, oziralni zaimek; I) celina, VVebro-va opera; J) egiptovsko božanstvo, nemška reka, pomožni glagol. <ni. kal.); k) drugače Imenovan, hudournik pri Gorici: I) žensko Ime, dan V tednu.
Ho&ltvo /<7f2ff(l/<V
Vodoravno: 1. bas. nož, kep; 2. motika, enoten;3r 11, no, ol, ni; 4. len, jopič, val; 5. tek, bel, mit; 6. na, Ofellja, la; 7. plel, Jaro; 8.
I
4/	ts	J/	Z
SK (Športni klub), Prisank, na; 9. oda, sad, ona; 10. Ela, okras, Itd.; 11. vi, es, ti, ro; 12. akonto, bonton; 13. Ada, Rio, Din.
Navpično: a: mil, nas, Eva; b: boleta, kolika; c: at, ne, da, od;
č: sin, Kolpa, ena; d: koj, fer, ost; e: na, obelisk, or; f: apel, sara; g: že, Illjada, bo; h: noč, Jan, sto; I: kol, Marko, Ind; J: et, vi, ni, ti; k: penati, natron; 1: Nil, Ana, Don.
Metke od Sv. Ivana pa do zadnje najmanjše pevke.
Hvaležni morate biti vašim učiteljem in učiteljicam, ki se tako trudijo z vami in vas tako lepo učijo. Ali ni lepo, da v svojem , materinem jeziku nastopate, pojete, da ob napevih slovenskih pesmi plešete in rajate?
Ponosni smo na vas in želimo, da napredujete tako naprej sebi v korist, mm vsem pa v zadoščenje in veseljel
Dragotin Kelte:
Kri modrijan
Nad zelenim travnikom je Švigala sem ter tja lahko-krila lastovica in si lovila v zraku muh, mušic in drugih žuželk. Kar ugleda na tleh 'rijega krta.
«Ej, ti, možiiek erni!» mu zaSCebeta prezirljivo, «da, si pameten kot jaz, bi ne iskal črvov pod zemljo, ampak zgoraj na belem dnevu. Glej koliko jaz pomorim teh kmetičevih sovražnikov, ki mu objedajo listje in sadje. Kaj dobiš tam v zemlji? Skoraj nič!»
«Prav, prav*, odgovori lastovki modri krt «ali tega mi vendarle ne moreš oporekati, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih. In glej, takih iščem jaz. Da, oni so huji, ker izpodjedajo same korenine, ki so vir življenja*
Kaj je hotela lastovica re. či na ta odgovor?
«Prav praviš, striček!» Je dejala in odletela.
Oton Župančič:
UGANKE
i
Srebrna, srebrna košarica, v njej zlata, prezlata zarjica; na glavo zadela jo deklica Poljančeva Marjetica.
2.
Brez ključka je zaklenjeno, čez goro je namenjeno;
vsak lahko ve, komu in kam
kako in kaj, pa eden sam.
3.
Vsi smo zdoma, nič se bati; drobna žabica pred vrati hišo čuva nam pred tati.
4.
En zlatnik, en Srebrnjak, a drobiža polovnjak.
Hvaležni medved
Gori nekje v gorah — ne vem več, ali je bilo pri Ma-čigoju ali pri Naravniku, — je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka
Nenadoma prilomasti medved in ji pomoli šapo, v kateri se je zadrl velik, tolst trn. Zena se ustraši. Ker pa medved samo pohlevno gon-dra, se ojunači in mu trn izdere. Mrcina grda pa zvrne zibe’, da se lzkotali otrok na travo, jo pograbi in odide. A glej, ni še preteklo četrt ure, ko se kosmatinec vrne in postavi pred ženo zibel, polno sladkih hrušk.
Oton Župančič:
0 Indiji Koromandiji
In vsaka steziva povede te v Rim;
pa če še tako je zgubljena, tja v Indijo, tja v Koroman dijo
pa roka ne kaže nobena. Tam v Indiji, tam v Koromandiji bombončki visijo raz veje in izpod grmiča se vsakega medena potičica smeje. Morda pa orehovo rajši
imaš?
Rozinovo? — Hočeš peroti? In vile zvečer te uspavajo in ptičice zjutraj pojo ti. Tja v Indijo, tja v Koro mandijo
pa dedek naš lani odšel je: «Otrocl le pridno ubogajte! Ko vrnem se - to bo veselje!* In čakali smo ga in čakali, a zdaj ga več nihče ne čaka: gotovo tam cvička dolenj skega je; gotovo je mnogo tobaka!
Krjavelj in morski strah
JOSIP JURČIČ
«S»ji ga ni hudiča, kdo ga je pa videi?# pravi krčmar in na-mežikne drugim gostom, kakor bi hotel reči; zdaj ga imamo, poslušajte.
In res je bil Krjavelj naenkrat ves živ.
«0, to pa to! Hudir pa je, hudir«. Rekšj se stegne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkaje pravi: «Saj sem ga jaz presekal, opolnoči sem ga, na dva kosa».
«Povedi nam, povedi, kako je to bilo!«
«Takole: Jaz stojim ob enajstih na barki za stražo pa —».
«Pred si pa rekel, da opolnoči«, mu seže nekdo v besedo
Krjavelj se ni dal motiti ne ugovoru ne smehu, ampak je svojo trdil in dejal: «Ob enajstih je bilo, to še dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me je pa sabljo sem imel. Postajaj sem dremoten; zato sem začel tjakaj po morju gledati#.
«Kako si po morju gledal, ko je bilo pa tema?*
«Naj bo tema, saj sem imel kresijo in gobo in drva pa sem zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr, vrr! Jaz gledam — nič ni bilo.
Kar nekaj sem po morju
pride po vodi in z nogami pra vi: coms)! corop! comp! Jaz gle dam, gledam, — kar vidim, da gre hudič...#
«Kako si pa vedel, da je hu dič?» vpraša 'eden nevernih poslušalcev.
«Kako bi ne vede>? Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic ln takih nohtov na prstih'ko oni kavlji pri va-gi?»
«Ali te je bilo kaj strah? vpraša krčmar,
(<K ase nie bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah držal?
Not potlej je tisto pošast ali h sti peklenski škrat plezal goi ob barki prav na glns: škreb škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je iz oči v oči meni nasproti postavil. Sveta mamka božja, sedem križev in težav — sem dejal — pa sem zavzdigni’ bridko sabljo in sem zamahnil pa sem čez glave ubral ln loputnil; lop! — sem ga presekal, samega hudiča sem presekal, na dva kosa «Kako pa veš, da si g«?» «Kaj bi ne vedel, saj je dva krat palo v morje: prvič je reklo: štrbunk! drugič pa se jc slišalo: štr-bunk! Pa reci potlej, da ga nisem na dva kosa presekal!«
MARK TVVAIN
PutiolovSeim
Ilustriral Bogdan Grom
IX.
M
Nenadoma je Tem zaslišal glas otroške trobente. Vrgel je jopič na tla in izza štora privlekel surovo izdelan lok in sulico, lesen meč in trobento ter zatrobil v odgovor. Zdaj se je prikazal Joe Harper prav tako umetno oborožen, Takoj sta se dečka pričela bojevati. Končno ie Tom zaklical: «Padl! saj knjiga pravi: ,,Jn s sunkom od zadaj je Robin Hood podrl ubogega Guva Guisborna"« Joe ni več ugovarjal, pač se je je zadet zvrnil na tla.
v/
I
«Zdaj pa#, je rekel Joe, «moraš dopustiti, da te ubijem jaz#.
Tom je nekaj {afa u-aovarjai. naio pa dovolil, da ga Robin Hood ubije. Nazadnje pa je Tom spet kot Robin Hood spregovoril: ((Kamor padp ta puščica, pokopljite ubogega Robina Hooda pod zeleno drevo«. Nato je izstrelil ruščico, se zgrudi! in nvoral bi bil umreti, toda legel je na koprivo in naglo odskočil, kar preživahrvo za mrtvaka.
Tisto noč je Tom ležal zbujen na postelji in čakal v nemirni nestrpnosti, ,Zdaj pa zdaj so zaikripali tramovi, zacvrktrtal je murn ali 'zalajal pes... Kljub živčni napetosti pa je lom dremal, dokler ga ni prebudilo zateglo mijavkanje. Takoj je bil oblečen in, smuknil je skozi okno na štreno in. plezal po vseh štirih po slemenu, previdno zamijavkal, nato pa skočil na Ua, kjer ga je že čakal Huck s svojo mrtvo mačko; čez pol ure sta dečka že stopala po pokopališču.
3
V ti lil urusljh sta Sl poiskala zavetja Tesno jima je bilo pri srcu in stisnila stg se skupaj. Tedaj je Tom segel no tovariševi roki; ((Slišiš?# «0 bože, T' ni, !C,n.l yredo. Kaj naj storiva?#
«Mi*l i ci« naju bodo )) ("'« sta komaj še dihala. Zamol-k A -ii.sov je priplaval i^ dulinjega konca pekoonlišča ln nekaj nejasnih postav je prodi> < I skozi temo in vihtelo staro kositrno svetilko.
«Hudiči so. prav go* to' 1 Trije so!, Tom, moli!«
Detka sta v možeh i .larega Mulfa Pottersa. Indijanca Joa i,.	..ktorja.
Možje so se ustavili ln Potters ter Jye sta začela kopati nek grob in potegnila iz krste truplo.
«Zdaj nama boj dal ie petico«, je dejal Potters. «Saj sem vama že plačal«, sP je u-piral doktor. Vnel se je pretep in Joe, ki je goju že več let mržnjo o u. ktorja je izrabil T '>ki , In medlem ko je Potters omedlel, ker ga je doktor udaril, je Joe zabodel doktorja, nož pa potisnil PoKti-Mi v roko.
•>
	
Minilo je nekaj minut, ko je Potters zastokal. Njegova roka je stisnila nož, dvignil jo je, pogledal nož in ga izpustil na tla: «Joe, kaj je to?!#
«To ti je grda zadeva, zakaj si to storil?# «Jaz? Jaz že ne!« je trepetal in bledel Potters. Nocoj ne bi bil smel piti. Qh tako mlad je bil doktor in mnogo obetajoč.,, «Joe, nikar ne pripoveduj nikomur« — in ubogi stvor je padel pred hladnega morilca na kolena in dvigal svoje proseče roke k njemu.
Dečka sta tekla, tekla proti mestu in od grozp jima Je prešla beseda. Plašno sta pogledovala nazaj in vsak štor, ki sta ga srečala na poti, je bil zanju sovražnik.
((Kmalu ne bom roo-Bel več», je šepetal Tom in Huckyjevo težko sopenje le bil e-dini odgovor.
Ko sta prišla na varno, sta »i prisegla, da bosta molčala q vsem, kar sta videla, kajti če bosta izdala Joa, le nevarno, da se nad njima maščuje.
J L13 A PEPI
Draga Pepa. Vsako leto ob tem času se začenja z birmo in po župnih cerkvah je v nedeljah mnogo drenja,
kar je čisto razumljivo: birma spada v zakramente, ki mehčajo tepcem umnost in jim bodate talente
Torej je povsem ■na mestu, da številni kandidati iščejo pri škofu pamet, če jim te ne more dati
ne življenje in ne šola.
Meni t> glavnem ni napoti birma, vendar se n? čudim, ako nekatere moti
ceremonija v tej zvezi.
Zlasti se jezijo botri, ki so zgodaj prišli v cerkev in potem ostali notri
brez prigrizka, brez požirka; poleg tega ves čas stati v onem smradu in v vročini za zaklenjenimi i>rati
v takih prilikah — ni čudno, če so botrice ihtele, ko bi morale zapeti, da so birmanke medlele
in so moški kleli v cerkvi, ko bi morali moliti.
In tako so nekateri nameravali oditi.
Toda stoični kaplani so držali vratne kljuke šepetaje nestrpljivcem, naj prenašajo te muke
v slavo božjo, saj popoldne bodo lahko se mastili in naknadno doprinesli, kar so v cerkvi zamudili.
Vendar takšno svetovanje pri večini n{ zaleglo in pod prižnico še vedno se mrmranje ni poleglo.
To je spravilo ob živce končno tudi monsinjorja, ki ga v Trstu vsi poznamo kot cerkvenega priorja
in svetniškega gospoda.
Cim je birmance odpravil ter si obrisal potno lice,
še je pred oltar postavil,
dvignil roke kakor prerok in naj rečem ti, Pepina, tokrat smo spoznali jezo razdražljivega Santina.
Kakor cucke nas je zmerjal vpričo svetega ornata in namesto blagoslova, nam je vsem pokazal vrata.
Spričo take svete jeze smo iz cerkve pobegnili: srečni, da smo končno prosti, smo se kajpada napili
v prvi krčmi, ker nazadnje vsem gre v glavnem za zabavo.| naj bo birmo ali ohcet.
Mar ni res, Pepina? Zdravol
SOI HUMORIST
Dne 26. junija je bila prva seja na novo izvoljenega pokrajinskega	sveta v	Gorici.
Predsedoval je v jačetku, kot najstarejši po letih, kominior-mistični svetovalec Toroš, ki je Izrokel nekaj uvodnih priložnostnih	stavkov.	Proti
koncu svojega nagovora pa se je spomnil grehov ki so jih zakrivili	njegovi tovariši
v goriškem	mestnem svetu
glede pravic slovenskega jezika. S hvalevrednim humorjem je hotel ta greh popraviti s tem, da je izrekel nekaj slovenskih pozdravnih besed na naslov slovenskih svetovalcev. Tedaj je med šovinističnim občinstvom nastal seveda hrup in predsednik Toroš je moral svoj slovenski nagovor prekiniti.
Toda humor ga ni zapustil Zatekel se je spet k italijanščini ui dejal: «In tako lahko v popolni slogi (concordia) preidemo na dnevni red#.
Torol je res humorist in zasluži ime, ki že kroži po Gorici: II consigliere della con-
cordda.
Humoristi pa so tudi gori-škl šovinisti, ki že leto in dan jočejo za ((izgubljenimi# slovenskimi kraji v Brdih ter v Soški in Vipavski dolini, od koder »o dnevno prihajali Slovenci in nosili Svoj denar v Gorico; zdaj pa tj humoristi takoj zbesnijo, ko rasli-šijo slovensko besedo.
Ce bo Toroša še kdaj popadla želja, da spiregovori kako slovensko besedo, naj »e cateče spet svojemu humorju; Denar naj pokaže, pa g“ bodo soriški šovinisti že poslušali!
UTRUDILO OD JE
Pred sedmimi dnevi je sovjetski zastopnik Malik podal kratko izjavo, da je zdaj prilika, da bi se na Koreji sklenilo premirje. Ta kTatka izjava ga je tako utrudila, da je zdaj že sedem dni bolan, in ni videti, da bi k»j kmalu okreval. Ni izključeno, da bo šel v Moskvo —1 na zdravljenje.
ADEX-IZLETI
7.-8. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET V:
Kanal pri Soči Sv. Luciia Tolmin Kobarid Bovec
ENODNEVNI IZLET 8. JULIJA 1951 V:
Štanjel na Krasu
Lokavec
Čepovan
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII
Vpisovanje še danes pri. «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b . tel. 29-243.
Mizarji I Deske smre-podjefniki tcove, mace-
kmetovalci !CTtwei”tr<tth
lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva tudi najugodneje
eL m
V GRLJANU
VSAK VEČER
PLES
OB OBALI.
Odhod iz Trsta z avtobusom iz Ul. Carducci ob 20. uri. Odhod jz Grljana ob 24. uri.
lOTHHEUOS'
PORTOROŽ
Senčnat vrt. Vsak dan, razen ponedeljka, ples od 19. do 21. ure.
Igra odličen plesni in zabavni orkester s pevcem. Hladne pijače in mrzla kuhinja.
Vljudno vabljeni !
Hidromontaža Maribor
sprejme večje število gradbenih in strojnih Ključavničarjev Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na personalni oddelek HI L) RO MONTAŽE
Ul. heroja Tomšiča 2-11 MARIBOR
IZDULUJK HO N A J • NIŽJIH CENAH IN N A J SULlUNCJt MIZARSKA DELAVNICA
Pu Iti s V mil
I K S 1
UL. TOHHSCEJil St : : Tudi na obroke : :
NOVE
l
Janko Kersnik: ZBRANO DELO, 3. knjiga, platno Plutarh: «ZIVLJENJE VELIKIH RIMLJANOV , platno
Matej Bor: BRŠLJAN NAD JEZOM, polplatno • • Avguštin Lah :	GOSPO-
DARSTVO JUGOSLAVIJE, brošura . . • • Jože Šmit:	MARJETKA,
brošura ...............
lir
580
700
400
230
130
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI
j Tvrdka ustanovljena leta 1883 j
Parne naprave za destilacijo naravnih esenc.
destilatov, sokov ter raznih cvetličnih in dišavnih izvlečkov
Lastnik Lad. Janoušek mlajši
TOVARNE KEMIČNIH AROMATIČNIH IZDELKOV, ETROV IN NEŠKODLJIVIH BARV
TRST-BARKOVLJE
TELEFON 29963
Skladišče in laboratorij sa inozemstvo:
Trsi - rono Franco uecehio, mag. 29
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej; pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd.
Slaroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089
Ci&i&cite
15,30. SEPTEMBRA 1951
E DIIV1 MEDNARODNI VELESEJEM V FLRJ
Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bo večje število proizvajalcev in izvoznikov razstavljalo veliko izbiro blaga, tako da bodo hkrati lahko sklepali pogodbe z inozemskimi razstavljalci. Tako bo letos na zagrebškem velesejmu večja možnost sklepan ja kupčij kakor prejšnja leta. Za vse potnike bo 70 odstotkov železniškega popusta in 30 odstotkov popusta na letalskih progah, poleg tega dobe brezplačni tranzitni vizum.
Razstavljalci se morajo prijaviti Upravi velesejma v Zagrebu čimprej.
'Za reklamne oglase v katalogu zagrebškega velesejma in za naročilo kataloga, obrnite se na OGLASNI ZAVOD HRV ATSKE, Zagreb, Trg Republike 5, Za vpis v seznam razstavijalcev in blaga pa na Upravo zagrebškega velesejma
Uprava zagrebškega velesejma Zagreb - Savska cesta 25.
J
(M
FIGOVCU
TOČIJO SE PRISTNA ISTRSKA IN BRIŠKA VINA - DOMAČA KUHINJA ■ SVEŽE RIBE
TRST • II- GIIKGA ŠT. S
til
pibiqus
Informacije dobite pri sledečih razdeljevalcih:
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirinn
!»I i I I e
£kedenj Sv. Na v a Bolj u nec St. Jakob
Opčine Itarkovlje Str. Priuli *’ f « » e k
Nabrežina
* e »1.1 a ■■ e v i n Križ
mu.
o
Sv.
UuuUia ti&ldmi	daAifa.
Steuer - trgovina kuhinjskega pribora Barini - Ul. Servola, 67 - lel. 93054 Barini - Ul. latria 210 - Tel. 93481 Strajn
Riosa - Ul. letria, 1 - i«1- 94470 in Universaltecnica - Ul. Istria * Tel. 94465 Malalan - Narodna uL 126 - 1’eL 21183 Pertot - Barkovlje Boved, 24 - Tel. 29909 Godni^ - Strada I riuli, 339 Kante Trgovina *z jeetvinami Knez • »Nabrežina Center - lel. 22523 Legiša Albin - Trgovina z jestvinami Bravin . Trgovina z jestvinami Košuta - Trgovina z jestvinam*
Koncesionarka za STO — Bo-nifacio d.d. Trst, Ul. Roma 20  Tel. 5540 - 23693
Krasna darila
po ugodnih cenah naprodaj v paviljonu
„D O M“
v kopališču Sv. Nikolaj
Velika izbira za moške.
Elegantne in športne •« #	.	čevlje	Vam	nudi:
iu um emu!
^Rojau Trg tra i Kivi 3
EEEKTROINSTALACIJSKO
podjetje
v v
TRST - ULICA BOCCACCIO lO
TRGOVINA
Trst, Ul. G. Vasari lO
OGLEJTE
si nase izložbe I
Dospela nam je nova pošiljka spomladan skih čevljev za ženske in moške
TIIEVI&ANI
MIZARSKA DELAVNICA
TRST Ul. Polonio 3
MIHELJ JOŽE
ll|iniinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniii!iii
v!irt mizah* hita dela pa ugodnih cenah
Gospodinje, velika	priložnost!
Ako postanete ob priliki	tržaškega velesejma od 24. junija do	8. julija 1951
naše odjemalke in se vključitve veliko
družino LIQUIGrAS
boste deiezne, razen prve brezplačne polnitve plina, izžrebanja 15 radioaparatov RADIOMARELLI FIDO 120, ki bo 16. julija 1.1. ob 18. uri na našem sedežu v prisotnosti organov finance
Pojasnila dobite:
na velesejmu	v	paviljonu A Stand L I Q U I G A	S ali na našem
sedežu	v	UL.	M.	D’ A Z E G L10 12 kakor tudi	pri vseb naših
zastopnikih na Tržaškem ozemlju
mm
mipmm
'Ja
KI JE NAJLEPSE KOPALIŠČE V BLIŽINI TRSTA, S fKVOVRSTNU KUHINJO, BIFEJEM IN PENZIONOM TER VVEEKEND HIŠICAMI Z ENO ALI VEC POSTELJAMI. ORKESTER PLES IGRIŠČA IN ZABAVE PO UGODNIH CENAH.
LADIJSKE IN AVTOBUSNE ZVEZE
ODHODI S POMOLA PESCHEH1A Ob	delavnikih:	iz	TRSTA ob 9.30,	10.15, 11.00, 12.30.
iz Sv. NIKOLAJA ob 12.30, 17.30, 18.45.
Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.00. 8.45, 9.30, 11.00, 12.15, 13.00 14.00 iz Sv. NIKOLAJA ob 10.30. 17.30, 18.30, 20, 21.
ODHODI Z AVTOBUSNE POSTAJE V TRSTI1 S POSTANKI PRI SV. SOBOTI, ZAVLJAH, MILJAH IN LAZARETU Ob	delavnikih:	iz	TRSTA ob 10.00	13.00.
, iz	Sv. NIKOLAJA	ob 11.30, 19.00.
Ob nedeljah In praznikih: iz	TRSTA ob 8.30,	12.00, 14.00, 20.30.
•	iz	Sv NIKOLAJA	ob 10.00, 13.00. .9.00, 23.00.
PREVOZNE CENE:
S	parnikom obojesmerna	vožr.'ja	in	kopanje: ....	odrasli	200	lir	-	otroci	130	lir
Z	motorno jadrnico	obojesmerna	vožnja in	kopanje:	odrasli	180	lir	.	otroci	120	lir
Z avtopulmanom obojesmerna vožnja brez kopanja:
Ob	delavnikih:	odrasli	190	lir	-	otroci	120	lir
Ob	praznikih:	odrasli	235	lir	-	otroci	150	lir
Vsa pojasnila dobite pri upravi kopališča in pri Adria-Express Ul. F. Severo 5 b, tel. 29-243
m/A S&sim d>iiy)Sir@ IrSIL
£3
1
P'i ojphth rutic
in ni o n in zn ccnViulnih /i iiV/fft'# hnnitu'tntli nitritu' te'i hlopnUhtoi>
PREPROGE
in druge predmete domače in umetne obrti Jugoslavije dobite po ugodnih cenah naprodaj v jugoslovanskem
paviljonu na TRŽAŠKEM SEJMU
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0-
TVRDKA
-LISTKI K-ALGKSAMDER GOLJETŠČEK
TRST - UL. TORREBIANCA 27 TELEFON 2-44-67
posreduje najhitreje pošiljanje darilnih paketov ameriških rojakov V domovino. Zahtevajte pojasnila
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
>c0
PAPYRO
ZALOGA
1MP0RT EXP0RT
F. CESAR
t"eF’l S E 64 °s 3 1	paptii	m	lepmka
„Tergestrans“
vvoz. izvoz
TRST - DL. C. GHEGA 2 • TEL. 246-19
ei« nune coip.
IMPORT
27 18 40 th Avenue
II
i n em vork
RADIO V JUNIJU 1951
Kolesa za vso družino Če kupite radijski aparat pri
RUGGERO
in postanete radijski naročniki, boste brez vsakih formalnosti udeleženi pri žrebanju nagrad
RADIJSKI APARATI
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii NAJBOLJŠIH ZNAMK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
G K l O S O
P II O SOLA
i; k x n i: ii v ii a m a i t u n
A II C
Kdor kupi radijski gramofon, dobi v dar album g dvanajstimi gramofonskimi ploščami Kupujemo rabljene radijske aparate in jih plačujemo po najvišjih cenah
Na račun 1000 Ur in mesečni obroki po 2000 lir
RUGGERO - Korzo Garibaldi 8
\/R IT 4 i	r	Včeraj ob 19. uri je	bil zračni
V l\ r /Vi	r	Pritisk 763.6, toplota	23.0 (naj-
T I \ LI V 1	L	višja med dnevom	25.2, najnižja 18.6), vlaga 70	odstotkov,
r„'ebo pokrito 9/10, morje mirno, vidljivost 20 km, toplota morja 23.2. — Iz Srednje Evrope vdira preko Alp na naše področje hladni val, ki bo ver-jeitno povzročil padavine, zlasti v popoldanskih iri zgodnjih jutranjih urah.
STRAN 8
ZADNJA POROČILA
llidl
m* i
I r j
k p?j
’■ p -
- 1 ::: :		i	S	
	Hi			
jlHl::.	!ii	:	1	
"■J-	k		;i	1!
is!				u
Sgfgpi:	th
i
li;
jjjfflS Is!
. Hiši .. . :
OBOROŽENO OBRAČUNAVANJE
med siamsko vlado in uporniki
Akcije proti \ladi vodi mornarica, V Bangkoku razglašeno obsedno stanje Zaseden po hudih bojih glavni stan mornarice - Potaplja se “SriayudliyaM
BANGKOK, 30. — Boji. ki so ves dan besneli po Bangkoku, so danes zvečer prenehali. Razširile so se govoric'1, da se vršijo pogajanja za prenehamjt1 sovražnosti.
BANGKOK, 30. — Seda-j, ko se — kakor kaže — zaključuje obračunavanje na Koreji, je prišlo do novih, oboroženih nasiprotstev; to pot v Siamu. (Vendar je to samo vojna v miniaturi. domače obračunavanje med višjimi vojaškimi poveljniki, ki bi hoteli, vsak izmed njiih, sedeti čim višje.
Razvoj sedanje zadeve je bil kaj enostaven. Na slavnosti ob predaji neke ameriške enote, so ugrabili ministrskega predsednika maršala Phibuna Sonig-grama. Predsednik je imel v rokah šopek rož in ga je na ladji spremljala telesna straža. Tedaj se miu je približal mornariški strelec in naperil nan-j revolver. Minister je hotel naprej in sledili so mu drugi, skupaj z diplomatskim zborom. Tedaj so mornariški strelci na pomolu preprečili drugim, da bi sledili Sanggramu. naložili predsednika na ladjo za izkrcanje in ga odpeljali po reki.
Sedanji upor vodi generalni poročnik Luang Kach, ki je bil podpoveljnik siamske vojske,
dokler mi pobegnil v Hongkong, januarja 1950. V Siam se je vrnil pred dvema mesecema. Njegovega prihoda ni bilo skoraj opaziti.
Nato so predstavniki vojske predlagali mornarici, naj izpusti zadržanega ministrskega predsednika v teku 48 ur. Vojski se je takoj pridružilo letalstvo. Vsi imajo na razpolago močne radijske positaje, preko katerih pozivajo siamsko ljudstvo in še bolj večajo zmedo.
Mornarica ima v svoji rokah električno centralo, vse druge važne točke pa drži vojska. Prišlo je do pryih bojev. V Bangkoku je slišati rafale strojnic, eksplozije min, izstrelkov ladijskih topov, in letalskih bomb.
V Bangkoku je regent, ki nadomešča kralja (študira v Švici), razglasil obsedno stanje. Mornariške čete so napadle Bangkok in Bhormburi, na nasprotni strani reke. Nato je proti nijiim posegla pehota s tanki in bombami. Sedem letal je
bombardiralo glavni stan upornikov, oporišče mornarice. Bedne čete siamske vojske so glavni stan mornarice zavzele po dolgih in hudih bojih. Obe stranki sta se obstreljevali s topovi in to s tako nepreciznostjo, da sta zadeli poslopje ameriškega poslaništva, ki je oddaljeno pol milje stran od poslopja mornarice.
Hudi boji so bili tudi v mestu. Mornarica je z ladijskimi topovi obstreljevala letališče. Poveljstvo letalstva pa je danes zvečer pozvalo upornike, nai se vdajo, če nočejo splošnega napada letalstva.
Večina mornariških čet je na pristaniškem področju, približno 15 km severno od Bangkoka. Danes popoldne je bilo to področje v ruševinah. Pomorske enote še križarijo po reki med Bangkokom in glavnim stanom mornarice in obstreljujejo ok-klopoe oddelke, ki pristaniško področje obkrožajo z vseh strani.
Vlado je prevzel zaenkrat zunanji minister Nai Vorakarn Bencha. Danes zvečer je vlada javila, da se vojna ladja «Sria-yudhya» nagiba na stran in po-
taplja. Ladjo so bombardirala letala.
Dogodki v Siamu so imeli takoj odmev v Londonu dn Wa-
shingtonu. V angleški prestolnici so prejeli poročilo angleškega poslanika iz Bangkoka in ga proučujejo. Sedaj še niso dali nobene izjave. Ameriško poslaništvo v Bangkoku je pozvala državljane ZDA, ki nameravajo obiska/ti to deželo, naj svoj obisk prenesejo na poznejši čas. Ameriški poslanik! v Siamu je trenultnu v ZDA na oddihu.
V Siamu ne pristajajo letala tujih družb. Angleške oblasti na letališču v Hongkongu so javile, da nimajo od opoldne zveze z bangkoškim letališčem. Iz Kalkute pa javljajo, da lete letala, namenjena v Indonezijo, ne da bi pristala v siamski prestolnici.
* H! *
CHICAGO, 30. — Potniško letalo na progi San Francisco -Chicago s 44 potniki in posadko 5 mož je izginilo.
Po poznejših vesteh pa se je zvedelo, da so letalo našli 8 km vzhodno od Loveranda (Ohio).
PAROLA PRAVI;
Jugoslovani so nevarni
SAN PAULO, 30. — Veliko jje zanimanje za današnjo tekmo med Juvenitusom in Crveno zvezdo. Mestni novinarji so vprašali srednjega krilca Parolo, ki je tu zelo popularen, kaj misli o izidu tekme. Parola je med drugim dejal, da «je Zvezda precej trda kost». «Ju-goslovani — pravi Parola — so nevarnd, vendar smo mi dobro pripravljeni in imamo pogoje, da si zagotovimo ugoden rezultat. Najnevarnejši nasprotnik je Mitič, morda najspretaejši jugoslovanski igralec«. Parola je .e dodal, da bo trener Car-ver odločil sestavo enajsterice šele po današnjem zadnjem treningu.
Bonipenfci pa je dejal, da upa, da bo Juventus izpolnila upanja Italijanov iz San Paula. Športni kritiki predvidevajo zmago Juventusa, vendar poudarjajo nenavadno strateško spretnost trenerja Bročiča.
RIO DE JANEIRO, 30. — Danes se je začel mednarodni nogometni turnir. - Prvi rezultaiti: Skupina A: A ustria Je porazila National iz Montevidea s 4:0 <2:0). — Skupina B: V San Paulu je Palmeiras odpravil Nice s 3:0 (0:0).
Jugoslovanski waterpolisti zmagali
DUNAJ, 3Q. — V zadnji tekmi waterpolo turnirja na Dunaju je Avstrija premagala Švico z 8:2 (3:0). Jugoslavija je zasedla s šestimi točkami prvo mesto pred Avstrijo, Belgijo, Švico in Švedsko.
V Š A H U Jugoslavija-Italija 5,5 - 1,5 (3)
Rezultati prvega kola šahovskega dvoboja med Italijo in Jugoslarvijo, ki je v teh dneh v Benetkah: GMgorič - Paoli 1:0, Matanovic - Castaldi 1:0, Pirc-Napolitano prekinjeno, Trifunovič - Szabados remi, Puc - Giu-stolisi 1:0, Rabar • Stalda in Milič
Nedeljkov ic . Castiglioni 1:0, Udovčič - Fletzer 0:1, Fuderer -Staldi 1:0. Na neparnih deskah so bili Jugoslovani beli. Stanje je torej 5.5 :1,5 io tri prekinjene partije.
Prijateljski tekmi
jugoslovanskih nogometašev
BSK (BEOGRAD) - MUEN-CHEN 1860 7:0 (3:0)
Gole so dali: Spajič v 3. in 7. min., Antič v 21., 77., 85. minuti, Panič v 79. min., Kglote-rovič v 83. minuti. Igralo se je na stadionu Partizana. Igra v prvem polčaisu nezanimiva, boljša Y drugem delu. PARTIZAN . NOERDKOEPING 2:1 (1:1)
Svojio švedsko turnejo je Partizan iz Beograda začei z važno zmago. Oba gola je dal Bobek v 13. in 77. minuti. Skupno z Jovanovičem je bil tudi najboljši beograjski igralec.
* * •
BEOGRAD. 30. — Na lahkoatletskem nvitingiu v Novem Sadu so nemški lahkoatleti, ki so te dni na gostovanju v Jugoslaviji. zmagali v devetih od desetih disciplin.
Coppi se še ni odločil
TURIN, 30. — Smrt Serseja Coppija je močno prizadela brata. Najrazličnejše časopisne agencije so ves dan prinašale vesti, ki so si med seboj nasprotovale, ali pa celo izključevale. Po teh vesteh je popoldne še kazalo, da je Coppi dokončno odločen, da zapusti kolesarstvo, ali da vsaj ne misli voziti na letošnjem «Tour de France«.
Zadnja izjava, ki nam je prišla v roke, pravd, da je Fausito Coppi prosil predsednika Italijanske kolesarske zveze Rodo-nija, naj mu pusti 24 ur, da razmisli vso sitvar.
Prof. La Cava, predsednik italijanske federacije športnih zdravnikov, je izjavil ANSI, da smrtna nesreča Coppija ponovno glasno kliče po nekaterih ukrepih. Predvsem bi moral po njegovem vsako dirko spremljati zdravnik, ki bi takoj preiskal morebitne ponesrečence, dirkači pa naj bi nosili tudi na cestnih dirkah usnjene čelade, ki so že vpeljane pri vožnjah na dirkališčih.
Prireditelji Toura so povabili dianes na zakusko vse novinarje. specialiste za kolesarstvo. Na tem sprejemu je G odvrtet obrazložil pot in pravilnik letošnje dirke. Po dolgoletni
LAHKA ATLETIKA
. d
“ rez
MILAN. 30. — Kljub izredno slabemu vremenu je gledalo današnji nastop najboljših italijanskih in nekaterih ameriških lahkoatletov približno deset tisoč ljudi. Vlažni zrak in nizka temperatura sta bila nasprotnika dobrih rezultatov, kljub temu pa je bilo nekaj izvrstnih časov. 100 m.; 1. Golli-dlay (ZDA) 10.6, 2. Frizzoni 10.8, 3. Sobrero 10.9. 200 m.: 1 Golliday 21.4, 2. Sobrero 22. 400 m.: 1. Rhoden (ZDA) 46.7, 2. Rocca 49.4, 3. Grossi 49.8 4. Missoni 49.6 800 ir..; Brown (ZDA) 1:52.0. 2. f Lanzi 1:53.2, 1500 m.: Stone 3:59.0. 110 m
prekinjeno, | čez ovire; Attlesiey 14.3. 2. Al-
banese 15.2. 400 m zapreke: 1. Filiput 54.5, 2. Bettella 54.6, 3. Taylor (ZDA) 54.9. Skok v višino: Vebb (ZDA) 195 cm, 2. Bemes 190 cm. Skok s palico: Jensen (ZDA) 420 cm. Krogla: O’ Brien 16.68 m. 2. Profeti 14.69, Disk; 1- Tosi 51.79 m, 2. Consolini 51.67 m, 3. Dyle (ZDA) 50.34 m.
Ameriški lahkoatleti. med katerimi je poleg svetovnega rekorderja na 400 m Rhodena (45.8) še nekaj drugih nadpov prečnih tekmovalcev, bodo nastopili še v nekaterih italijanskih mestih, potem pa nadaljujejo svojo pot v Nemčijo.
tradiciji so tudi diane3 novinarji to prireditelji prišli na dan s svojimi prognozami, kdo naj bi bii zmagovalec največje dirke Sveta. Rezultati; Bobet in Kolblet 31 glasov, Magni 27, Bartali 26, Geminiani 18, Ockers 14. Redolfi 8. Demulder 5 Robič io Meunder 4. itd. Fausto Coppi. na čigar prisotnost še vedno upajo, jte nabral 23 glasov.
NOGOMET - POKAL ISTRE Danes se bo pričelo 1. povralt-no kolo nogometnega turnirja za Pokal Istre s tekmami: Koper - Pulj II, Piran - Roša, Mladinsko nogometno prvenstvo: Medusa - Amgoni, Piran-Aurora.
Vaško nogometno prvenstvo: Šmarje - Dekani, Kampel Sara - Pobegi.
LAHKA ATLETIKA Lahkoatletska reprezentanca Istrskega okrožja je v petek odpotovala v Ljubljano, kjer bo imela v soboto in nedeljo povratni lahkoatletski dvoboj s srednjo šolo za fizkulturo iz Ljubljane.
Z lahkoatletsko reprezentanco sta odpotovali tudi ženska petorica Aurore in moška De-lise iz Izole, ki bosta proti isti šoli nastopili v košarki.
POKAL kLA N O ST RA LOTTA» V nedeljo 8. julija se bo tradicionalna kolesarska mednarodna dirka Pokal «La N ostra Lottav.
Dirkalo se bo po ozemlju Istrskega okrožja v dolžini okrog 160 km.
Na tem tekmovanju bodo sodelovale najboljše jugoslovanske ekipe, med njimi Partizan z letošnjim prvakom Vargo na čelu. Zagotovile so svoje sodelovanje tudi ekipe BSK, Dinama, Nov e Gorice, Triglava i” druge. Nastopili bodo tudi Avstrijci Sportunion iz Dunaja in seveda najboljši kolesarji iz Trsta in Istrskega okrožja.
RNS
PRVOMAJSKI POKAL
Program zadnjega kola: Mezgec - Olimpija, igrišče «Prvi rnaj» ob 17. iuri; Opčine -Nabrežina, igrišče v Nabrežini ob 16. uri: Sesljan - Z. V. Skedenj, igrišče «Prvi maj» ob 10. uri.
KINO
V TRSTU
Rossetti. 15.30: «Kri in arena» T.
Powell, R. Haywort.
Excelslor. 16.30: «Za vedno boš moja». E. VVilliams. J. Durante. Nazionale. 15.15: «Zavojevalci 7 morij« J. Wayne, S. Hayward. Fenice. 15.30; «Chicago - peklenska kotanja* S. Bradley, J. Rus-sell.
Filodrammatico. 15.00: «Sam proti vsemu svetu*. R. Scott, V. Hu-ston.
Arcobaleno. 14.30: «Bill-krvolok», A. Murphy, G- Storm.
Astra Rojan. 15.00: «Prost izhod*
N. Taranti, C. Croccolo. Alabarda. 14.00: ((Asfaltna džungla« J. Hagen, S. Hayden. Azzurro. 14.00: «Dimitrioseva ma-skaa. S. Greentrect, Z. Scott. Garibaldi. 14.30: ((Stric Tomove povesti« W. Disney.
Ideale 14.30:	«Zlata	pregraja«,
G. Raft, J. Bennett.
Impero. 15,00: ((Dunajska dekleta* D. Komar, W. Forst, H. Moser.
Italia. 14.30: «GoriIja sled* (Prizori iz džungle).
Kino ob morju. 15.00: ((Obmejne žene« R. Sterling, C. Jarman. Marconi. 14.30:	«Rde£i	sokol*.
(«Pravo prve noči*).
Massimo. 14.30: (oVeliki plamen«, J. Wayne.
Novo Cin«. 14.30: «Rumena zastava«, R. Widmark.
Odeon. 14.30: «Mestne sužnje* G.
Rogers, R. Milland.
Savona. 14.00: «Divja ljubezen*, R. Scott. J. Wyatt.
Viale. 16.00: «Giamvi in Pinotto med gojenkami«. Komičen film. Vittoria 16.00: «Blazne ženske«, G. Tierney, C. Wilde.
Vittorio Veneto. 14.30: «Roman Telme Jordonove«, B. Stanwyck
POLETNI KINO:
Sv. Just. 21.00: ((Vrhovni nadzornik*.
Javni vrt. 20.45: «Greh Lady Con-
sidine*.
Rojan. 20.45: ((Zgodba generala
p i ic+ af i o «
F. Severo. 21.00: «Bes v puščavi*. Brocchetta. 20.45: ((Grenki riž«. Ginnastica. 20,45: «Na Karaibskem morju«.
Skoljet. 21.00: «Vmi se domov, Lassi!*.
RADIO
JB«OSlOVll«SRE
C O X B trsta Nedelja 1.7.1951.
Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 8.00, 13.30, 19.30, 23.05 — 7.45 Jutranja glasba. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Našim kmetovalcem'. 9.00 Friderik Chopin: klavirski koncert v e-molu op. 11. 9.30 Mladinska oddaja: R. Kiplmg-Skrivnost džungle. 10.00 Poje pev. ski zbor slovenske filharmonije p .v. R. Simonitija. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.00 Iz strani slovenske književnosti: Boris Pahor ((Prešeren se drži na smeh«. 17.15 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru op. 68 -Pastoralna. 18.00 Slovenska lahka glasba. 19.00 Poje sopranitska Maruša Patikova. nato vesele melodije. 23.10 Glasba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini:
7.30 Jutranja glasba. 12.45 Vesela glasba. 13.00 Slavne melodi-
je. 14.30 Radiorevija. 15.15 Glasba za vas. 20.00 Vesela glasba. 20.30 Veseli kompleksi. 21.30 Vedra glasba. 22.15 Plesna glasba.
NLOVEKI J A
8.30 Zabavna glasba. 9.00 Iz bratskih republik (Plitvička jezera - nacionalni park). 9.30 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane. 13.30 Želeli ste - poslušajte! 17.00 Zaplešimo. 18.00 Uganite kaj igramo. 19.10 Orkester Russell Bennett. 19.30 Donizzetti: Don Pa-squale, opera s plošč. 22.30 Pan-dovski: Vrnila se bo... 22.50 Glas. ba za oddih.
TR ST II.
8.45 Vesela glasba. 9.30 Lahka glasba. 11.15 Tartini: Sonata za violino in klavir. 11.45 Vivaldi: Koncert v A-duru. 12.00 Operni dueti. 12.30 Polke in mazurke. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Popoldne v operi. 15.30 David Rose
li JULIJA 1991
M i-SSSS
i
j|8	:•	:::	••
Hi illipiiU!!.
nas zabava. 16.00 Promenadni koncert. 16.30 Parada lahkih orkestrov. 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. 18.00 Plesna čajanka. 18.30 Slavni pevci. 19.00 Gluck: Armide, suita. 19.22 Tri miniature - dirigira Toscanini.
20.00 Operetna glasba. 20.35 Pestra glasba. 21.30 Naj zadoni naša pesem. 22.00 Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru. 22.35 Znane in priljubljene melodije.
23.00 Večerni ples. 23.30 Polnočna glasba.
TRST I.
8.45 Operna glasba. 9.25 kmeč-ka glasba. 12.10 Vaš spored. 13.25 Glasbene fantazije. 15.00 Glasba iz filmov in revij. 16.00 Internacionalna folklora. 16,30 Orkester Percy Faith. 17.00 Napoletanske pesmi. 17,30 Kvartet Starš in orkester ritmov. 17.50 Plesna čajanka. 18.40 Motivi iz oper. 19.26 Glasbe za violino. 20.35 Dunajski in ciganski motivi, 21.03 Verdijeva opera «Aida».
Vabimo Vas, da si ogledate
novi oddelek trgovine znane
tvrdke KERŽE
katerega smo otvoriti 30. junija.
Razstavljeni so predmeti, ki jih dnevno potrebujete v Vašem gospodinjstvu, predvsem pa boste našli bogato izbiro koristnih daril za vsako priliko in okus.
OBIŠČITE NAS !
OBIŠČITE NAS!
UERŽE - TrsU Trg S. Giovanni 1, tel. 50-19
Mizarska delavnica
TAVČAR FRANC Trst, Ul. sv. Frančiška 22
K. E. D. A.T.A.
M. VIGlNI
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV
SltAKO - MILAM
BATERIJA
vseh prednosti
KOVINSKI U SMEH JEV ALi« CI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TELEFON 54-20
Kopalm 'iGMma
m
Use udobje - tekoča voda u sobah - dvorana za razne zabave • park - zmerne cene • odlična postrežba
<Z>
[? ED a U (D m (D 2
VOŽNJA I'L TRSTA V UDOBNIH AVTOPlILMaiVIH
ZA MOREBITNA POJASNILA SE OBRNITE NA
ADRIA EXPRESS. TRST, Ul. F. Severo, tel. 29-243
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 10.00: Pevski zbor Slovenske filharmonije;
17.00: Boris Pahor: «Prešeren se drži na smeh«. — Slovenija: 11.00: Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 22.50: Glasba za oddih.
— Trst II.: 16.30: Parada lahkih orkestrov; 22.00: Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru.
— Trst I.: 13.25: Glasbene fantazije.
^■Sr ■
POVSOD SAMOSTOJEN PLIN ZADNJA IZNAJDBA TEKOČIH PLINOV
Iščemo
predstavnika za VIDEM in trgovske potnike, prav tako za VIDEM, predstavnike in trgovske potnike za GORICO
Zastopniki za TRST
Bratje ROSSOff 1
Obiščite nas na VELESEJMU „ PALAČI NARODOV
AVTORIZIRANI GEOMETER
prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17, III. vrata 7
nadaljuje z razprodajo
svojega blaga s popustom
do 30 odstotkov
Izkoristite to priložnost za nakup: ŠIVALNIH STROJEV, PLETILNIH STROJEV, ELEKTR1CN IH PRALNIH STROJEV, RADIOAPARATOV, STROJEV ZA ODSTRANJEVANJE PRAHU, STROJEV. ZA ČIŠČENJE PLINSKIH IN ELEKTRIČNIH PECI
UNIVERSALTECNICA - LARGO PIAVE 3
Primavera
................    .M............................................................................................................              .......n.....*.................................................................................................................           M.............M.........................  ....„........................................................................................................................
□
27. julija je obiskal Tumbiia baron A. Prato, ki se predstavil kot pristaš Bis-solatija in njegovih idej, a fungiral je kot glasnik Sfor-ze in mu sporočil, da se vrača iz Rima in da je prejel nalog od Sforze, naj javi TrumblCu, da je Sforza obvestil Giolittija o tistem, kar je govoril Trumbi6u v Spa kot njegovo osebno mnenje glede rešitve jadranskega vprašanja. Giolitti da Je to odobril razen nekih majhnih nebistvenih sprememb. Sforza upa, da se bo mogel v bližnji bodočnosti sestati s Trumbičem zaradi kakšnega drugega posla. Sforza bi želel, da ostane TrumbiC tudi v novi jugoslovanski vladi, zaradi stvari same.
To so bili prvi direktni a vansi od strani Sforze za nadaljevanje pogajanj.
Konec avgusta <31. 8.) je TrumbiCa obiskal H. Nicol-
son, tajnik lorda Curzona (pozneje tudi Mac Donal-da), ki je sodeloval na mirovni konferenci kot tajnik (o kateri je napisal potem zanimivo knjigo opazovanj in vtisov) ter mu zaupno sporočil, da je italijanski po. slanik Imperiali v Londonu dal neko noto, v kateri se zahteva skupni demarš Italije, Francije in Anglije v Beogradu v tem smislu, da se jugoslovanska vojska u makne iz Albanije na črto iz leta 1913. Italija ne priznava demarkacijske linije, a britanska vlada nima načrta te linije; obstaja bojazen za Skadar, Elbasan in Drač NinčlC in pomočnik ministra Tiča Popovič, da so dejali nekaj, kar bi se moglo zdeti kot da se s jugoslovanske strani pomišlja na okupacijo delov Albanije. To bi bilo slabo. Italija hoče izolirano reševati posamezna vprašanja in toCke, kot Albanija ln Reka, a to so edi-
MILAN MARJANOVIČ: Diplomatska priprava rapallske pogodbe
Pobuda za nadaljevanje pogajanj
Odlomek iz rokopisa lil. knjige dokomentarnega dela “Diplomatska borba za Jadran 1914-1924“
ne točke, ki bi Jugoslovanom lahko služile za pritisk pri reševanju jadranskega vprašanja. On, Nicolson, je sestavil za lorda Curzona negativno poročilo o noti I Imperialija, toda ne ve, ali bo na to poročilo Curzon pristal. Za Jugoslovane je slabo, če se ne pokorijo, ker jih bodo proglasili za krivce, fe pa bodo ubogali, bo to uspeh Italije, ki bo to izkoristila pred Albanijo in pred svetom. Okupacija Albanije bi škodovala Jugoslovanom tudi v merlki.
Nicolsonova obvestila so
kazalo to, da Italija pripravlja na vse strani in z vsemi sredstvi diplomatski položaj ugoden zase £ neugoden za Jugoslovane. Nicolson je še povedal, da je bila na nedavnem sestanku Giolittija z Lloyd George-jem v Lucerni Reka omenjena samo mimogrede, toda da je nevarnost, da bi D’Annunzio proglasil reško državo, da italijanska vlada to legalizira in da se tako jadransko vprašanje drobi a Jugoslovani izigravajo medtem ko bi bilo treba jadransko vprašanje reševati v ce-
loti. Ko je nedavno deputa-cija Rečanov bila pri Sfor-zi mu je govorila o proglasitvi neodvisnosti države Reke s Sušakom in z ozetn-. ljem do Učke. Angleški poslanik Buchanam je vprašal o tem Sforzo, toda ta je odgovoril po ovinkih in o-menil samo to, da je dejal deputaciji, da ne vključuje Sušaka v reško državo.
Predsednik vlade dr. Milenko Vesnič je govoril pred začasnim narodnim predstavništvom 31. avgusta 1920 ln podal oris zunanjega po ložaja, o katerem je med
drugim dejal:
«Od tedaj, ko se je nas parlament zadnjikrat sestal, so se v mednarodnem Življenju zgodili vatni dogodki, ki niso mogli ostati brez vpliva za interese nase domovine.
Zadnji rusko-poljski spopad je vrgel v veliko skrb evropsko diplomacijo, ki se je morala z njim resno pečati. Mi smo lahko samo obžalovali to brezciljno prelivanje krvi dveh bratskih narodov in smo v tej borbi seveda ostali nevtralni. Zato je prišlo do tega, da je tudi
jadransko vprašanje, ki nas v najvetji meri zanima, bilo med tem Časom potisnjeno v drugo vrsto. Čeprav je v ostavki, pa vlada medtem ni prenehala niti za trenutek posvečati temu vprašanju vso svojo skrb ter se je trudila pri naSih zaveznikih in prijateljih, da bi bilo to vprašanje Cim prej rešeno. Vlada je bila prisiljena storiti to tem prej, ker so neljubi dogodki, ki so se zgodili v zadnjem tasu v Splitu. Zadru, na Reki, v Trstu in v drugih mestih, o katerih je bilo v tem domu le govora,
Se enkrat najočitneje dokumentirali neznosnost stanja, ki je nastalo tako s premirjem z bivšo Avstro-Ogrsko kakor Se prav posebej z avanturami d’Annunzia in njegovih sodelavcev. O gornjih neljubih in telkih dogodkih, o njihovih začetnikih in o reparacijah se vodijo pogajanja med nami in kraljevsko italijansko vlado in upati je, da bodo pripomogla, da se v Rimu u-trdi Cim prej prepričanje da naSi vzajemni interesi zahtevajo enako od obeh strank dol~nost, da te zadeve uredimo sporazumno cim-prej v duhu Cimboljsih sosedskih odnosov.
Mi verjamemo, da je slaba vsaka politika, ki raCuna samo s telavami svojih sosedov, ki računa takorekoC sa mo z negativnimi Hnitelji. Tako v zunanjem kakor tudi v notranjem driavnem življenju je ustvarjalna poli
tika samo tista, ki s pozi-tivnim delom zbli~uje narode in ki to zbliževanje olajšuje z vsemi mogodmi tako političnimi kakor tudi gospo, darskimi sredstvi.
Jaz upam torej, da bodo italijanski in nasi zastopniki mogli nadaljevati s pogajanji tam, kjer so v Palanct prenehali in da bodo to delo dokončali v korist — Čeprav tudi ne na popolno tre. nutno zadovoljstvo obeh narodov. Italijanska vlada ve, da smo mi pripravljeni obnoviti ta pogajanja v vsa kem trenutku. V Rimu vedo tudi, da smo dovolj potrpežljivi in da zakasnitev rešitve tega vprašanja ne bo nikakor vplivala na dokončno zgraditev in utrditev nase narodne stavbe, v kateri imamo težave bolj zaradi nase mod in bujnosti kot pa zaradi kakšne dejanske slabosti.
(Nadaljevanje sledi.)
niMLiTcipmt in irA moim'1	«	h	lil nad — Telefon Štev 93-808 ln U4-638 — Poštni predal 5U2. UPKAVA. ULiCA SV. 1*RANC1SKA
»KT- TeW0i^aV »38 OGLASi:	8.3o"	l2	ln	od	15-18.	-	Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trsovsk! 60. finančno-
St. 20. Telefonska	avn,	100>	90	Ur.	Za	FLRJ:	Za	vsak mm širine 1 ^Ipca za vse vrsteoglasov po lOdm.
Oda urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel 11-32 Koper. Ul. Batttst! 30la I. Iel
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din. * Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST.