PoHnfna plačana v gotovini. Posamezna itev. Din 1— Štev. 7. V Liubliani, dne 14. februarja 1929. Leto XII. r v •V- ■ m lil m i S J Upravništvo „Domcvine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Naročilu » tnzemstro: četrtletno t Dli, polletno IS Din, celoletno 31 »In; M m«. lemitvo raien Amerike: četrtletno II Din. polletno 24 Din, celoletno 43 Din. Amerika letno I dolar. — Batno postne hranilnice, podmlnlce f L|iiit)a»i, sL 18 711. Nabirajte nove naročnike za »Domovino44! Hudo zimo imamo letos in ljudje se drže večinoma peči ter čitajo. Gotovo med vsemi časopisi Slovenije se «Domovina» največ bere zaradi svoje pestre vsebine zabavnega in poučnega značaja. Na naš poziv za širjenje »Domovine« ki smo ga objavili v božični številki ter obenem razpisali lepe nagrade za najmarljlvejše nabiralce novih naročnikov, se pridno oglašajo naši prijatelji in prijateljice s številnimi novimi *«Domovinarji» in «D6movlnaricami». Sloves »Domovine* je celo že tako velik, da se številni novi naročniki oglašajo sami od sebe. . Ponovno prosimo naše prijatelje in prijateljice, da nadaljujejo s svojim delom in si pribore razpisane nagrade. Rekli smo sicer, da se bodo nagrade razdelile že v začetku februarja. a smo rok tekmovanja podaljšali do konca februarja. «Domovtha» stane na leto le 36 Din, kar je malenkost za časopis, ki izhaja vsak teden na 16 straneh. Vztrajajte pri delu za naš in Vaš list! Delo za narod in državo Sile, ki so se prej izčrpavale v političnih bojih, naj se posvetijo sedaj delu za prosveto in gospodarstvo Odkar so razpuščene v naši državi vse politične stranke in se je deloma poostril tiskovni zakon, ie prenehalo tisto vsakdanje brezplodno politično prerekanje v časopisju. Za to nelepo politično borbo nam nikakor ni žal, saj je povzročala ogromno škodo s tem. da je zavzemala skoro vse narodove sile. ki bi se lahko udejstvovale v koristnejšem delu. Žalostno je le še to. da kljub razpustu strank gotovo ljudje še rujejo kar slepo proti svojim bivšim nasprotnikom. Tako je na priž-nicah »Domovina« še marsikje tarča napadov. Besedovanje o brezverstvu »Domovine« še ni umrlo, čeprav ne more noben duhovnik dokazati svoje trditve in čeprav vsak naš čita-telj lahko sam vidi, ko bere naš list. da ni bilo v njem nikdar nič napisanega proti veri. «Domovina» Je že celo vrsto let odličen činltelj širjenja ljudske prosvete med najširše plasti naroda. Noben poštenjak ne bo trdil, da ta naša trditev ni resnična. Lahko smo tudi ponosni na to; da vršimo to lepo nalogo in da smo v prejšnji politični borbi vedno držali mejo dostojnosti. Pri sedanjih razmerah bomo delo za širjenje ljudske prosvete še poglobili. Pisali smo že večkrat, da je sedaj najugodnejša prilika za delo na polju prosvete in gospodarstva. Naj nas skušajo bivši politični nasprotniki napadati, kakor hočejo, mi bomo ostali na naši stari poti in bomo vršili našo lepo nalogo nemoteno naprej. Slovensko ljudstvo je sicer razmeroma na visoki stopinji prosvetljenja, vendar mu še mnogokaj manjka. Tu bi bila dolžnost časpmda. da na^ni kot razširjevalec prosvete. kar ie v Sloveniji posebno lahko, ker z malimi izjemami zna pri i v bolnico nas yse čitati in pisati. Poleg časonlsji!« en-^ko v o ž"" na polju prosvete društven življerle. Mladi ljudje, ki sedaj ne boste uporabljali mladih sil za politiziranje, stopite na oian in oživite povsod društveno življenje. Kjer še ni primernega društva, ga ustanovile in primitc takoj za delo. Sokolska. bralna, tamburaška in izobraževalna društva ter gledališki odri naj pomagajo dvigniti prosveto Slovenije. Ako se imenujemo napredni ljudie, moramo res tudi napredovati. Ne bolmo se nazadnja-kov, ki bi nas skušali ovirati v dehi. Kdor za prosveto in gospodarstvo, dela za narod iti državo. raj in predvčerajšnjim besnela burja s snežnimi meteži. Na progi proti Trstu so na več krajih popokale tračnice in so imeli tržaški vlaki silne zamude. Vremenoslovci pravijo, da mraz še ne bo kmalu ponehal. Stanje termometra Iv oklepajih za ponedeljek) je bilo v torek zjutraj naslednje: Bohinjska Bistrica —21 (—18), Kranjska gora —26 (-24), Jesenice —25 (—21), Tržič —20 (—18), Kamnik —22 (—20), Ljubljana gl. kol. —22 (—19), Celje —19 (—19), Brežice —19 (—15), Dravograd —20 (-22), Maribor —18, (-22), Ljutomer -17 (25), Kotoriba —20 (-25), Št. Janž —27 (—20), Novo mesto —20 (—14), Kočevje —19 (—20), Rakek —30 (—34). Mraz je povzročil zadnje dneve silno zmedo v železniškem prometu. Železniški upravi je začelo primanjkovati tudi premoga, ker je zaradi mraza dnevna produkcija silno padla. Ljubljanska direkcija je bila zato primorana, da je za tri dni omejila tovorni promet na skrajni minimum. Tovorni vlaki vozijo samo premog in najnujnejše življenske potrebščine. Tudi potniški promet je ljubljanska direkcija znatno omejila. Za tri dni je ustavila na progah v Sloveniji 36 potniških vlakov. Zamude vlakov so sedaj tolike, da prihajajo vlaki z vseh strani v Ljubljano z večurnimi zamudami. Mraz je zahteval povsod že številne žrtve. Tako so iz Poljčan pripeljali v mariborsko bolnico Frana Repeja, ki so ga našli zmrznjenega ob deželni cesti. Zdravniška pomoč mu ni več koristila in mož je kmalu podlegel. Nadalje so pripeljali 70Ietnega Janeza Bajca iz Slovenske Bistrice, ki je drvaril v hudem mrazu in dobil strašne ozebline. Tudi niemu zdravniška nega ni več pomagala in starček je v bolnici umrl. V bolnici se nahajata še Ivan Pečenka iz Svečine in ključavničar Jurij Fuks, ki je prišel peš iz Ljubljane v Maribor in dobil ozebline na nogah, dočim je Pečenka ves oz.ebel po rokah. Če že človek, ki se zna pred mrazom skriti, toliko trpi, koliko bolj še trpi živalstvo v prirodi. Ptice, kar v množicah poginjajo zaradi mrazu in lakote in bo letošnja pomlad prav žalostna, ker bo manjkalo ptic pevk. Razen tega propada v tem groznem mrazu tudi rastlinstvo. Zlasti trpe vinogradi in sadovnjaki. Strašne zime noče biti konec Zameti in ledeni viharji po vsej Evropi — Zastoj železniškega prometa — Od mrazu in gladu umirajo ljudje in pogiajajo živali Iz vseh evropskih'1 držav prihajajo vesti o strašnem mrazu, snežnih zametih in ledenih viharjih. V Češkoslovaški je toplomer kazal mestoma 36, v Rusiji 40, v Poljski 38 stopinj pod ničlo. Enako je v Nemčiji in Franciji. Huda zima je tudi v Rumuniji in Angliji. Celo na jugu Evrope je mrzlo, kakor že ni bilo desetletja. O silnem mrazu v naši držravi smo že pisali zadnjič. V Sloveniji je večina rek in potokov popolnoma zamrznila/Sora je že več dni popolnoma zarnrzniena z vsemi pritoki vred. Ceste po Poljanski dolini so sicer v dobrem stanju. Zora- ne pa so tako ozko. da je avtomobilski promet zelo težaven, ker se mora vedno s težayo umikati težkim kmečkim sanem. ki vozijo hlode iz gozdov. Savinja je od Celja do Zidanega mosta v ledenih okovih. Sava je na mnogih krajih čez in čez zamrznjena. Tako pri Zagorju in dalje proti Krškemu. Ljubljanica je zamrznila od Trnovskega pristana do Grubarjevega kanala. Hud mraz je pritisnil na Gorenjskem, kjer je temperatura povsod močno padla. Mraz je za nekaj stopinj popustil le na Štajerskem, dočim je hujši na Dolenjskem. Na Notranjskem je vče- Posvetovanja o zadevah naših izselieracev v Nemčiji S podpisom socijalno-politične pogodbe z Nemčijo, v kateri so urejena važna vprašanja naših kolonistov na Nemškem, ie otvoriena pot za reševanje mnogih izseljeniških vprašanj. Te dni se bodo vršila v ministrstvu za socijalno politiko posvetovanja o raznih za naše koloniste v Nemčiji važn h zadevah, na pr. o naturalizaciji invalidske pomoči,- rentah, rekrutacijl ter tudi o prosvetnih, gospodarskih in organjzatornih vprašanjih. K posvetovanjem bodo povabiieni tudi zastopniki drugih interesiranih ministrstev. Glavna naša kolonija je, kakor znano, v za-padni Nemčiji, kjer biva v območju našega generalnega konzula za Porenje in We<;ffa!rko okrog 60.000 Slovencev, po ogromni večini ru- darjev, odnosno rudarskih rodbin. Generalni konzul v Dussseldorfu g. Markovič in konzularni atašč g dr. Vodušek vzdržujeta zelo ozke stike z našimi kolonisti in njihovimi organizacijami ter ie naš dusseldorfski generalni konzulat zbral r». .ogo gradiva in mogel dobro premisliti razne načrte za okrepčitev zvez med domovino in našimi Westfa!ci. V tem oziru je v zadnjem času v veliki meri sodeloval z generalnim konzulatom tudi izselieniški komisar g. Deželič. Posvetovanja v ministrstvu za socialno politiko se udeležuje tudi dusseldorfski generalni konzul JVarkovič, ki je z izseljeniškim komisarjem Dežcličem prispe! v Beograd. Zatrjuje se, da hoče minister dr. Drinkovid posvetiti vprašanju naših kolonistov posebno pozornost in da bo v večji meri. nego se je dosedaj godilo, nudil našim izseljencem v Nemčiji gmotno in mora'no pomoč države. Politični pregled Najvažnejši dogodek zadnjih dni je J konec spora med Italijo In papežem. Te dni je italiianskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju uspelo po daljših pogajanjih doseči spravo med Italijo in Sv. stolico. To sporno vprašanje je trajalo od časa. ko je' Italija vzela Sv. stolicl njeno ozemlje in papeži niso imeii več svoje države. Pogodba, ki se je sedaj sklenila med Italijo in papežem priznava papeža kot vladarja vatikanskega ozemlja in potrjuje ustanovitev vatikanske državice (Citta del Vaticano). Papeška državica, ki je seveda silno mala. bo nevtralna Po pogodbi dobi papež tudi veliko odškodnino, ki znaša, preračunana v našo valuto, preko pet milijard dinarjev. Veliko zanimanje je Vzbudila te dni vest" da Je bil naprošen češkoslovaški finančni strokovnjak dr.Engllš.naipre-vzame vodstvo naše finančne reforme, j Ta poziv je prejel dr. Engliš preko našega po-' slaništva v Pragi od našega kralja. Odlični češkoslovaški strokovnjak se je pozivu .odzval in naši gospodarski krogi z zaupanjem pričakujejo njegovega dela. GORFNJI LOGATEC. Občni zbor Sokola je podal verno sliko društvenega delovanja v minulem letu. Število Članstva je precej padlo, deloma zaradi izselitev iz kraja, deloma zaradi previsoke Članarine, a ne malo tudi zavoljo nezavednosti ali celo strahopetnosti. Vendar je morala v društvu nedotaknjena. Dobre vo je m požrtvovalnosti, zlasti med mladino, ne manjka. V zadnjem času se je ustanovil tudi radijski odsek, ki skrbi, da člani lahko med tednom ter ob nedeljah in praznikih poslušajo koncerte, predavanja itd. Vsa poročila so bila skrbno sestavljena. Novi odbor s starosto br. Rusom na čelu je bil izvoljen soglasno. Kot žurni delega' se je udeležb občnegi zbora župni trjnik br. Flegar iz LjubHane, ki je prinesel zborovalcem pozdrave župne a starešinstva, poLvaiil izčrpna poročila posameznih društvenih funkcionarjev in splott odborovo poslovanje ter opczoril društvo na tež^e naloge novega leta. Pri slučajnostih se je r'zmotr valo, kako bi najlaže pomagali stradajoč m hercegovin-skim bratom. Na predlog br. Drganca ie bilo sklenjeno pobirati kruh po h'šah, ga zrezati in prepeči ter kot prepečenec poslati na naslov br. župne^a staroste v Mosta r. V nekaj dneh je bila stvar izvršena. Odposlan je bi! zaboj pre-pečenca. Pohvalno moramo omeniti dn so se veščam radi odzvali društvenemu pozivu in radi darovali po eden ali dva hleba krnha. — Tako zvana hripa razsaja tudi v naši občini. — Na gasilski veselici je bilo zelo zabavno, še ve? sme' a in predpustne razposajenosti je bile na Sokolovi maškeradi. ŠT. LAMBERT PRI LITIJI. Pred Štirinajstimi dnevi se je dogodil žalosten dogodek. Posestnik Franc Bervar i t Borja pr; št. Lambertu je spravljal iz gozda smrekovino. ' S cepinom je vlačil hTode po'žledeneli potk Med delom pa ga je podrl hlod, ki ga je potegnil s sebe j po drči Cepin se je pri tem izdrl iz debla, odletel v zrak in .zviška pad^L Bervar ju na glavo. Ostra konica mu je obtičala nad sencem in;se zarila:skozi lobanj-, sko kost prav do možgan. Ranjenca so odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da mu ni več pomoči. Mladi posestnik je trpel silne muke in je bila smrt rešiteljica. Te dnj popoldte se je vil iz Bervarjeve hiše lep sprevod. Pokojni Bervar je bil namreč zelo priljubljen in ugleden mož. Pokopali so ga na šentlambertskem pokopališču. Bervar zapušča mlado vdovo in štiri otroke. Pokojniku blag spomini KOSTANJEVICA. (Smrtna kosa.) Koncem januarja je na svojem posest u v. Krhkem umrl od kap' zaaet g D an Glob čn k., posestnik v Krškem m na Dobravi pri Kostan evlci., Kostanjevica ga je pogrešala, odkar je preselil v Krško, na vseh poljih javnega življenja, kajti bil je dolga leta tukajšnji občinski svetovalec jp dvakrat izvoljen za župana, katero dolžnost je izvrševal nad šest let Ker je bil obenem načelnik cestnega odbora, predsednik k rajne a šolskega sveta in občinske hranilnice, je mnogo ';or s*nega storil za našo občino. Ustanovil je pri n?t gasilno društvo, občinsko hranilnico, sez dal d' c 4oli (v ko-stanjevici in čemeči vasi), dogrnd 1 cesto v Ote-hovec in na novo izvedel ces o do Koprivnika. cesto proti Sv. Križu poleg nove š le oa dvignil z mostom vred tako visoko, da dela te najboljši vtis v tem delu mesta. Občini k os t.-nje viški je preskrbel lep dom z nakupom prsi pij in vrta aa občino ter uredil še mnrg, diu^ih stvari. Kot posestnik je užival sloves nspref no a metovalca in modernega vinogradnika b:l ie i*r ^Vjo dobrut-Ijiv napram malemu človeku ;n j rava. tipična dolenjska duša. Dosegel je slar *t 72 let. Kako je bil priljubljen, je najbolje poFazal njegov pogreb, katerer-a ee je udeležila "u^i številna depu-tacija iz Kostarjevice, naše gasi'flo društvo pa je položilo svojemu ustan vitelju lep ven^c. Blagi naš dobrotnik naj počiva v rnru preostalim Izrekamo naše sožalje! SODRAŽICA. Dne 1. t. m. je pre ninula soproga tukajšnjera industrijca g. OborsUrja gospa Marija Obers arjeva. Pogreb se »e v riii v nedeljo 3. t. m. in se ga je udeležilo ogromo število ljudi, kar je znak. da je bila pokf jnr^a ^pl išno priljubljena. Gospa Oberstarjeva je bi a kumica prapora našega gasilnega društva in člnnica oetklih kulturnih organizacij, kakor SoVola itd. Pogreba so se udeliežila vsa okoliška gasilna društva^ Sokol in pevski zbor, ki je zape srce seg&jbče žalostinke. Na grobu se je . paalavil od ca^e nepozabne kumice načelnik ga? lnegn 'ruštva tov. Perdan, Preden se je začel sprehod. ^ turobno in žalostno zapiskala parna piščal v zna'r in slovo svoji gospodinji, ob kateri prilfri je orrtSilo marsikatero oko. — Dne 9. t m je preminul ustanovni član našega gasilnega društva tovariš Ivan Kaplan, kolar v Sodražici. Pogreba se je udeležilo društvo s praporom. Objma pokojmko- Soteščan: v ., „...'• Žrtev ljubezni in zvestobe Povest iz predvojne dobe. (Konec.) Vozila sta se z veliko brzino, toda Anici se je zdela vožnja počasna, tako silno hrepenenje jo je gnalo v domovino. Čjm bliže je bila domu, tem bolj so se ji mehčali občutki; šele ko je privozil vlak ob sončnem zatonu na postajo, odkoder je bilo le še uro hoda do Kraš.ia, tedaj je začutila nekaj, kar jo je sramotilo in poniževalo. •Počakajva. da se bo stemnilo«, je prosila strica, ki se je strinjal z njeno željo. Zavila sta v gostilno na večerjo; čim se je zno-čilo, sta odrinila v Krašie ~ načrtom, kako se bosta predstavila Špoljanci in Srdanu. •Najbolje je. ako o Roginu sploh nič ne omeniš«, ji je svetoval «Reci, da si ga zapustila takoj ob prihodu v Ameriko. Iz lastnega nagiba si se mu izgubila v pristaniškem mestu in pribežaia k meni; tako moraš povedati in jaz bom potrdil.« •Ne, stric!« se mu je uprla. «Z lažjo ne maram olepšati krivde; povedala bom resnico ali pa bom molčala.« «Molči torej. Govoril bom jaz namesto tebe » Izognila sta se po ovinkih vasem, kjer so tp poznali. Govorila sta potiboma, da nista zbudila pozornosti, zakaj marsikaka opazka bi bila zadela Anico ob srečanju z vaščani, ki so jo obsodili ko* prešestnico in bi obsodbe ne bili tako naglo preklicali. Špoljarica je pospravljala po večerji, ko sta nepričakovana vstopila. Komaj sta jo še spoznala, tako jo je spremenila skrb in žalost. Pa tudi mati si sprva ni mogla domisliti, kdo sta in kaj hočeta pozna obiskovalca. Nezaup-no ju je pogledala kot človeka z nepoštenimi nameni, a se je kmalu spomnila brata ter ga poklicala po imenu. Tedaj se tudi Anica ni mogla več premagovati. Z obema rokama sc je oklenila matere okrog vratu ter jo je vroče poljubila. «Odpustite!» je trepetala v materinem objemu.^ . «Vse ti odpustim, samo da si Se vrnila«, se je nasmehnila mati in solza veselja ji je zdrknila po velem licu. «No. zdaj sem zonet srečna in rada umrjem. ker se mi je izpolnila želja. Bog me je usllšal.« «0h, kako mi je hudo in kako se kesam!« je ihtela na materinih prsih. «Kaj porečejo ljudje? Koliko bom morala prestati!« •Saj boš popravila, kar si zaerrešila«, jo je pomiril stric in sestra mu je pritrdila: •Prav si povedal, Tomaž. Tudi Srdan bo pozabil, ako ...» •Kaj?» se je zbala nove žrtve. «Ako se boš vrnila k niemu. kier te čakata Lovrenček in Anica — tvoja otročiča...» •Hvala Bogu, da živita!« ie vzkliknila ob sladki novici, zakaj ni si uoala sama vpraišati po otrocih, katera je neusmiljeno zapustila. «In Lovrenc? Kako se bom mnvičila?. Ali mi more soloh še odpustiti?« •Sprejel te bo kot nastlr f-^bHeno ovči-co. Ne bo ti rekel 'žaljive berede. Ali naj ga pokličem? Jej. to bo veselje!« Takoj je hotela Spoljarica odposlali pastirja po Srdana, kar pa so Po strice;vem'"nasvetu odložili na drugo jutro. Preveč sta: bila utrujena za tak sestanek, ki zahteva zbranih moči in vedrega duha. Spoljarica jima je prinesla sadjevca in pripravila skromno večerjo. Zbudiiai je sinova, ki sta presenečena pozdravila strica in sestro. Dolgo v noč so bedeli v živahnem pogovoru. Anico je zanimalo vse. kar se.je dogodilo doma po njenem odhodu. Radovala se je, ko je čula. da sta otroka zdrava in da jo Srdan še vedno pričakpie Stresla pa se je od žalosti, ko so pre?'i na nokoinega očeta. «Oče so imeli prav!« je skesano priznala. «Pa jih nisem hotela poslušati!« •Še vedno lahko izpolniš niecovo voljoa, jo je tolažil stric ob splošnem oritrjevaniu. *>Cako rada bi jih videla — samo za trenutek; kakor prikazen. Koliko grenkosti sem jim povzročila, pa jih ne morem prositi odpuščanja!« Strici' se ie zasmilila tdwa np^Viuia ter jo je pričel zagovarjati. «Sama je krenila na »DOMOVINA« §f. 7 ma blag spomin- — Od vseh strani javljajo o hudi rimi. Tudi pri nas je strašen mraz, ki je dosegel svoj višek lt. t. m. z 29 stopinjami. Vse se tišči pri topli peči in skoro ves prome' počiva. V sleherni hiši ležijo po dva do trije ali več bolnikov. Kakor se pojavi kdo na ulbi, teče urnih korakov po svojem poslu, dobro zavit, da mu ne zmrznejo ušesa, ker se je pripetilo že več takih primerov. Iz severnih krajev je prišlo obilo rac in gosi; vmes se dobijo tudi severr.i ledeni potapljači, ki jih vidimo redkokdaj v naših pokrajinah. Uboge so naše domače ptice pevke, ki ginejo od gladu in mraza. Treba jim je ta!:oj priskočiti na pomoč. Pusta smo praznovali zelo kla-verno in to v sredi hudega mraza. Niti Kurenta nismo mogli dostojno pokopati kakor druga leta po predipsu. SV. JEDERT NAD LAŠKEM. Zadnje čase pozivajo vsi ča:opisi, naj se prične z ustanavljanjem raznih prosvetnih in gospodarskih društev, osobito na deželi, kjer še taka društva ne obstojajo. Mislimo si, da mi nismo med prizadetimi, ker obstojajo Javna ljudska knjižnica v Breznem, Rečici, Šmarjeti in Kuretnem, nadalje sadjarsko in vrtnarsko društvo, tamburaško in dramatsko društvo pri Sv. Jederti. V večini teh društev je, žal, mrtvilo. Da se temu odpomore in da oživijo ta društva, je dolžnost vsakega posameznega, ki stremi za blagostanjem in izobrazbo ljudstva, da pride na pomoč. Važno je osobito za mladino, ki se naj zbira v teh društvih in prihaja na sestanke, namesto da bi se zbirala po zaduhlih gostilniških lokalih in se na-j vajala na razuzdanost in brezmejno vživanjej alkohola. Res je bilo pri nas do sedaj vsako delo j otežkočeno, ker nismo imeli svojih društvenih; lokalov, pač pa bo temu v bodoče odpomagano. ker bo takoj, ko nastopi toplejše vreme, gospod Štokavnik v ta namen razširil sedanji salon. Dvorana bo dovolj prostorna in v njej se bodo lahko zbirali vsi oni* ki mislijo trezno in imajo voljo za napredek ljudstva. Pozdravljati je akcijo dramskega društva »Zora« pri Sv. Jederti, ki je pričelo akcijo za nabavo radija, ki se bo instaliral pri g. Štokavniku. Isto velja za Javno ljudsko knjižnico v Hudi jami, katera bo imela svoj radio pri g. Drakslerju v.Hudi jami. D3 ima naše ljudstvo zmisel za napredek in izobrazbo, služijo v dokaz znatni zneski, katere darujejo za nabavo radia. Vsa čast onim, ki so že prišli na pomoč. Mnogi, ki še oklevajo, naj to storijo čimprej. Ne bo jim žal. Cim prej bomo dvignili naša društva, tem hitreje bomo prišli do poštene zabave in marsikateri težko prisluženi »kovač« bo ostal ob nedeljah v žepu, namesto da bi se zapravil po nepotrebnem. V marsikateri družini bo zasijala boljša bodočnost, naselila se bo v hišo zadovoljnost in s tem veselje do dela ter povzdiga gospodarstva, kar je temelj družinske sreče. Apel naj velja vsem dosedanjim članom in nečlanom. Zdramite se vsi in takoj na delo. Za povzdigo in oživljenje naših društev. Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal! MALA NEDELJA. Za pust je zopet pritisnil izredno oster mraz. Posebno v ponedeljek je zmrzovalo vse, še celo ženini Pusta so ljudje pokopavali večinoma doma za pečjo Tolažimo se, da se bo uresničil pregovor: tFašenk na peči, viizen na trati.> MALA NEDELJA. Letošnja silno ostra zima je onemogočila običajno pustno zabavo Narodnega kulturnega društva. Društveni dom še, žal, ni popolnoma izgotovljen. Pomanjkljiv strop in vrnta onemogočajo izdatno kurjavo dvorane. Upajmo, da bo s pomočjo vseh prijateljev društ.a omogočeno letos pomanjkljivosti dvorane odstraniti, ker je posebno pozimi d\ orana nujno potrebna za razne zabavne prireditve in poučna predavanja. Ljudska knjižnica Narodnega kulturnega društva pa vrši nemoteno svoje prosvetno delo. Nabavila ki je okrog 50 lepih novih knjig poučne in zabavne vsebine, med temi «Dobrega vojaka Švej-ka», knjige Vodnikove družbe, Mohorjeve družbe, Kmetijske Matice itd. Vsakdo, ki pozna draginjo na slovenskem književnem trgu, bo rade volje poravnal članarino in še po vrhu daroval kakega «kovača» za izpopolnitev Ljudske knjižnice Narodnega kulturnega društva. Vabljeni so vsi domačini kot tudi občinstvo iz sosednjih far k pristopu. Knjige so vsem na razpolago. SV. BARBARA V HALOZAH. Dne 3. t. m. sta se poročila g. Franc Mlakar iz Cirkulian in gdč. Anica Brlekova iz Gradišč. Oba sia iz zelo gostoljubnih hiš. Pa ne samo, da se je gost. m dobro streglo, ampak se je pri tem tudi mislilo na one, ki so redkokdaj deležni kaj boljšega. Aničin brat Ivan se je namreč spomnil tukajšnje kuhinje za uboge šolarje ter med gosti nabral 100 Din. ki jih je izroči! vodstvi kuhinje. Vsem darovalcem iskrena hvala, mladoporočencema pa obilo sreče! JAREN1NA. Smo v. ledov je zakovani, zato se malo oglašamo, in še to le z žalostnimi novicami. Bleda smrt nam je vzela dobro mamico pravo pot. čim se ie zavedla usodne zmote. Skrivaj se je ločila od Rogina in prispela k meni. da jo povedem nazaj. Nihče je ni silil, sama je tako hotela.® Z zanimanjem sta sledila brata njegovemu pripovedovanju in materi se je smehljalo od skrbi in žalosti razorano lice. Ljubezen do najdene hčere jo je čudežno prenovila. Drugo jutro na vse zgodaj je poslala pastirja k Srdanu na Površje z naročilom, naj pride na važen pomenek. «Pa otroka naj privede!« mu je še posebej naročila. Pastir ni slutil nikake posebnosti v njenem naroČilu. Vestno ga je opravil In Srdan je menil, da ga kliče mati zaradi kake gospodarske zadeve. Pri Špoljarju so se pripravili na sestanek. Mati in zgovorni Američan sta sprejela Srda-na. Anica pa je ostala v spalnici in čakala, da jo bodo pozvali. Otroka sta tekala po dvorišču ter se igrala s pastirjem. Po običajnem pozdravu so se pričeli meniti o letini in o kmetijstvu, dokler ni Američan nenadoma okrenil pogovor. Nalašč se je spomnil svoje družine, ki težko pričakuje, kdaj se bo povrnil. «0 moji nezgodi si naibrž že izvedel«, je potožil Srdan in obraz mu ie zasen^h otož-nost. »Kaine. kako grdo se ie zmotila?« a Vse mi ie znano. Vendar pa ni tako hudo. kakor se ti dozdeva. Anica ie pri meni: kakor plevel je izrvala iz srca Rogina. otresla se ie slednje misli, ki io soominja zmotnega de- janja. Njena preteklost je umita s solzami •česanja.« « Ali se ne misli vrniti?« ga je vidno zaskrbelo. »Rada bi se vrnila, pa ne ve. ali bo sprejeta ..;.« • »Takoj naj pride. Nikar naj ne odlaša.« »Seveda bo prišla. Vendar — ali ji ne boš očital?« «Kdor je na pravi poti, ta ne zasluži očitanja.« Tedaj so se sunkoma odprla vrata. Anica, ki je stala zunaj v veži. je planila v sobo ter se je v glasnem joku naslonila na Srdana. «Lovrenc, odpusti!« je kriknila s prosečim glasom. »Vse bom poravnala!« «Anlca, moja ljuba Anica!« io je božal oo mehkem licu. Dolgo sta slonela v tesnem objemu in jokala od veselja. «0dpusti, Lovrenc!« je proseče ponovila, «Ako me ne maraš za ženo, naj bom pri hiši kot tuja dekla.« »Povedel te bom na prejšnje mesto. Anica. Vrenček! Pridita in pozdravita mamico, po kateri sta toliko hrepenela.« «Mamica, mamica!« sta kriknila otroka in priskakljala materi v mročje. Kakor nevesto izpred oltaria, tako je povedel Srdan svoio spokorno ženico na Površje, kjer je začela novo živli>":* Kmalu e zaslovela kot vzorna žena. skrbna mati in modra gosppdinia. = Stran 3 ------1 Marijo Žugmanovo iz obče spoštovane Kron-ioglove hiše. Stara mati Zugmanova je bila zgled miru in blagohotnosti. Prve dni v februarju pa smo položili k večnemu počitku moža pokojnice g. Jurija Zugmana. Usoda je naglo oba združila tudi v smrti. Bog jirna daj večno veselje in rajski mir. Vsi trije otroci — tri hčerke Marija, Terezija in Ivanka — so vzgledne gospodinje kmetice: prva na domačiji v Vukovskem dolu, druga je soproga g. župana Muršca v Kaniži in tretja na kmetiji Šparlovi v Gačniku. — Vse vzdihuje, kaj bo, če se letošnji mraz ne umakne kmalu. Bojimo se za gorice, pa tudi mlajši sadni nasad že pozeba. Trta je sicer jeseni dobro dozorela, ali mraza 24 do 30 stopinj vendar ne prenese, kolikor ni pokrita s snegom. Šparonov, ki krepijo obilnost trgatve, bo malo ali nič, rez b» treba na kratke čepe usmeriti, ki pa rodijo manj, dasi boljšo kapljico. Divjačina strašno trpi in poginja. Človeka kar srce boli, ko sliši, kako cele jate divjih gosi in rac s kremplji na ledene plavajoče plošče po rekah primrznjene obupno vpijejo, a ni pomoči. Uboge ptičice, dajmo jim drobtinic! GOSPODARSTVO Kmetijski pouk NAŠE NALOGE PRI KURJIREJI. Kurjareja je po naših krajih močno razvita in dohodki, ki jih imamo od nje, so znatni, posebno, če jih vzamemo v celoti. Ti dohodki se dajo pa še dvigniti, če bomo posvečali tej panogi več pozornosti in skrbi. Velika prednost naše kurjereje tiči v tem, da je ta reja močno podprta s pašo in da so zaradi tega stroški, te reje veliko, manjši. Naša perutnina se preživlja v poletnem času, na pol zunaj, kar izdatno znižuje njene stroške. Razen tega živali v zdravstvenem oziru veliko pridobe, so balj utrjene in sploh bolj sposobne za plemensko rabo kakor tudi za užitek. ■ ,. .... \ '. , > Ti dohodki, ki jih imamo danes od kurjereje, se da jo še dvigniti, toda ne tolikanj s pomno-žitvijo števila kur kakor z izboljšanjem vse reje, z izboljšanjem živali in njih nesnosti. Kure bi nam lahko dajale več jajc kakor jih danes dobivamo, in tudi lepša jajca. In v tem nas čakajo še hvaležne naloge. Po eni strani moramo dvig- Kako je kmet Florjan pripravil delavcem obed Florjan je bil bogat kmet. Imel je, kakor so pravili ljudje, razen ptičjega mleka vsega v izobilju. Vendar pa je imel po vrhu svojega bogastva še veliko slabost, da mu nobeden delavec ni nikdar zadosti napravil. Bolj kakor delavcem pa je očital svoji ženi Veroni, da premalo dela in vedno samo v kuhinji stoji. Tudi mu ni bila nobena jed po volji; če mu je skuhala sladko juho, je hotel imeti kislo, če pa mu je skuhala kislo, je hotel sladko. Nekoč mu je Verona prinesla za zajtrk skledo kisle juhe na mizo. Florjan je juho samo pogledal, pa zakričal: «To kislo čorbo lahko ti sama požreš! Jaz hočem danes jesti sladko!« Žena je vzela skledo in jo odnesla, čez nekaj trenutkov pa prinesla sladko juho. To pa je moža tako razkačilo, da je pograbil skledo z obema rokama ter jo vrgel skozi vrata za ženo. Verona ni zinila niti besedice. Delala in opravljala je naprej svoja opravila, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Tako nagajanje je trajalo pri Florjanovi hiši celih osem let. Bilo je ob času. ko se mora okopavati koruza. Florjan je neki večeF na.iel okonače in svoji ženi ni nič omenil o tem. Drugo jutro pa, ko so se začeli delavci zbirati, ga je vprašala žena, kaj to pomeni, da prihajajo delavci z motikami k hiši. niti resnost naših kokoši, po drugi strani pa vrednost jajc. Danes zahteva iajčja trgovina, če hočemo na svetovnem trgu uspešno konkurirati, enotno sortirano blago in jajca, ki so težka 54 do 60 g. Taka jajca se lahko prodado in za ugodnejšo ceno. S primerno organizacijo bomo morali tudi pri nas to doseči. Važno je dalje, da so na trg postavljena jajca dosti sveža. Po naprednih deželah podpirajo jajčno trgovino tudi s tem, da izkazujejo starost jajc. V ta namen dobi vsako jajce s štampiljko pečat, na katerem je zapisan dan, katerega se je jajce zneslo. Tudi pri nas bo treba to vpeljati, če bomo hoteli višje cene doseči in jajca laže po svetu pošiljati. Na Angleškem in v Švici zahtevajo danes tako izkazano blago. Do lepih jajc, ki bodo odgovarjali po svoji vnanjosti in teži, bomo prišli z odbiranjem ple-menskh kokoši in ja ^ ?a valenie. Stvar gospodinje je, da skuša rediti same dobre jajčaricc in da vpliva tudi s krmljenjem na to, da so jajca lepa in debela. Danes dobimo po mlinih še najlepša jajca. Zakaj, ne bo težko uganiti. Če manjka kuram potrebne klaje, ni nič čudnega, če so jajca drobna. Izjemo delajo v tem oziru tudi jajca mladih kokoši ali jarčk. S kurami, ki pridno neso in delajo lepa jajca, bomo največ dosegli. Razen tega moramo iskati potrebne dohodke tudi v prodaji piščet in odraslih kokoši. V tem oziru se izvrstno soor.ašajo poleg dobrih domačih kokoši zlasti štajerske kokoši. KAM Z NAŠIMI PERŠUTNIKI? Naša dežela je navezana na prašičjo rejo, ki ji daje po mnogih Kiajih glavne dohodke Ta reja se je cio zadnjega lepo razvijata in dosegla prav lepe uspehe. Spodnji del D^icnjske, ki obsega krško polje, se močno peča z rejo prašnih svinj in oddaja svoje prirejke v kraje, ki leže od Novega mesta proti Ljubljani Tudi štajerski del vzgaja parseta. Po drugih krajih, zlasti gor pum Ljubljani, v okolici Trebnja in Velike Loke, Stične in Grosupljega itd. praseta naprej redijo in prodajajo s težo 60 do 90 in 100 kg za peršutnike doma in v vnanjc kraje, zlasti v Avstrijo. Ta kupčija je zdaj malone ponehala, ker je avstrijska vlada nastavila tako visoko carino na peršutnike, da je vsak izvoz onemogočen. Danes se morejo v Avstrijo izvažati Ie špeharjl, prašiči, ki tehtajo več kakor 110 kg, po priliki vsaj 120 do 130 kg in več, da potoma ne pade teža izpod 110 kg. Spričo tega dejstva ne preostaja našim pra-šičerejcem nič drugega, kakor da skušajo za eksport prirejati bolj opitane prašiče, kakor so bili dosedanji peršutniki. Prašiči za izvoz morajo tehtati pri oddaji najmanj 120 do 130 kg, bolje je pa, da tehtajo še več. Za tako pitanje pa niso še urejena naša maloposestva. Treba se bo tedaj tem zahtevam vnanje trgovine za enkrat prilagoditi, da se rešimo nastalega položaja. Do-sedaj smo bili s pitanjem gotovi v treh mesecih, sedaj bo treba nekoliko dlie. Važno postane vprašanje potrebnih krmil. Če ne bo drugače, jih bo treba dokupovati. Glavno je, da se dokupljena krma izplača. Na to sališče se moramo sploh postaviti, če hočemo zanaprej z večjim uspehom gospodariti. Pri današnjem položaju nastane tudi vprašanje, če ne bi kazalo naše prašičereje industrializirati z ustanovitvijo tvornice za izdelovanje mesnih izdelkov in konserv, kakor šunk, ki« l as itd. Taka industrializacija bi odgovarjala našim produkcijskim in konsumnim razmeram in bi v dobrih rokah lahko dosegla lepe uspehe. Močno bi vplivala tudi na nndaljni razvoj naše prašičereje; toda cene pras;čev in mesnih izdelkov so danes take, da ni pričakovati pravega uspeha. V danih razmerah nam še najbolj kaže, dosedanjo rejo peršunikov podaljšati, da postanejo težki po 120 do 130 kg in več. Tako opitane prašiče bomo lahko prodajali v Avstrijo pa tudi v Italijo. POTREBE KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA V SLOVENIJI. Predsednik Kmetijske družbe gosp. Ivo San-cin je bil te dni v Beogradu in po«red^ vai pri ministru za kmetijstvo in vode g dr. Frangešu v raznih kmetijskih zadevah. Pred vse n pa je prosil, da se Kmetijska dru/ba kot g avna kmelijska korporacija Slovemje uvažuje in pritegne k sodelovanju v vseh tistih vprašanjih, ki °c tičejo kmetijstva. Izročd mu je spomenico Kmelijske družbe, v kateri se prosi za primerno upoštevanje želj kmetijskih krogov Slo1 enijs gle ie nove carinske politike. Vsi kmetijski pridelki in izdelki naj se oprostijo vsake izvozne eniine ka:-or naj se tudi olajša po možnosti njihov izvoz. Na drugi strani se naj ulone carina na razne kmetijske potrebščine, predvsem pluge, kmetijsko orodje, modro galico in razna druga sredstva zoper rastlinske škodljivce in spi- b na vse tiste potrebščine, ki jih v naši državi ne izdelujemo. Popolnoma prost naj bo tudi uvoz vseh umetnih gnojil, kajti samo z njimi moremo zvišati domačo produkcijo. Izrazil je tudi še nekatere druge želje kmetijskih krogov Slovenije in ga prosil, da jih naj primerno upošteva. Gospod minister je bil zelo ljubezniv ter je obljubil svojo pomoč v vseh kmetijskih vprašanjih, ki se tičejo Slovenije. Glede modre galice je pojasnil, da je v ministrstvu zadeva že rešena in da je pričakovati polovično znižanje uvozne carine; potrebna je še odločitev finančnega ministra. Tudi glede živinske soli je poskrbljeno, da jo živinorejci dobe v kratkem času. Gre samo za to, da pristane finančno ministrstvo na znižano ceno. Gospod predsednik se je v Beo?ra1u zglasil tudi pri Srpskem poljoprivrednem društvu ter opozarjal na nujno potrebo, da se združijo vse kmetijske družbe in društva v zvezo, ki bi enotno nastopala v vseh aktualnih kmetijskih vprašanjih. Enotni fronti trgovskih, cbrtniSrih in industrijskih krogov mora tudi raše kmetijstvo postavili protiutež v skupni z\ezi. da t)o lahko uspešno zagovarjala inierese večaie prebivalstva v državi. Tedenski tržni pregled ŽITO. Položaj na žitnem trgu brsz p-sebnih sprememb. Na ljubljanski bfagovn' orzi se je 12. t. m. (za 100 kg. postavljen . na sl^ensko postajo) ponujalo: baška pšenica p.. 2«7.50 do 200 Din. baška turš,*iea po 205 do ?97.50 Din, moka «0> po 420 do 425 Din. ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem s^ijiu so bile za kilogram žive teče ra.-lednie cene: voli I, 8.25, II. ~Z0. III 6.50. krave debe!e 5—6 krave klobasariee 3—i. teleta 10—12 D.n Cene so ostale nespremen-ene. Kupčija je bila ziaci mrzlega vremena mrlva. Cene hilem-i Na zgrebški borzi se je dobilo zadrge dni v valutah: 1 dolar za 56.40 do 56.50 Din; v devizah 12. t. m.: 100 avstrijskih šilingov za 799.02 do 802.02 dinarja; •Okopavali bomo!« je zarežal mož nad nio-b*do in9dv«l#fa ir/Kici «No, če bomo Imeli delavce, zakaj mi nisi tega povedal?« je nadaljevala žena. «Kaj ti bom pravil, saj jih sedaj vidiš! Skuhaj jim takoj zajtrk!« Verona je molčala in jim skuhala za'trk. Ko so bili delavci še ori mizi, je rekla žena proti možu. ki jo je kakor no navadi zbrani: «Veš kaj, dragi moj mož, zelo sem se že naveličala tvojih zbadljivih besed, ostani ti danes doma in napravi nam obed, jaz pa grem z delavci na polje!« S temi besedami mu je pa tako ustregla kakor še nikoli poprej. Postal je ves vesel ter rekel: «Ali si vendar prišla enkrat do spoznanja? Jaz bi to že davno rad in boni zraven kuhinjskega dela še kaj drugega opravil, ne pa samo pod dimnikom stal kakor ti.» Verona mu je rekla, da mora skuhati za obed meso, speči štruklje, nanraviti za prijed k mesu solato in skuhati Juho. «MoIči!» je zarežal mož nad nio. «jaz žc vem, kaj bom skuhal in spekel. pm, da Izgineš brž s svojo procesijo na polje, in gbi tudi, da boste kaj opravili. Ko bo zvonih pri cerkvi poldne, pridite vsi k obeiu d^mov, na polje vam ne bo nikdo nosil.« Ko so potem delavci in Verona odsti ' • ni bilo nobenega več videti, se jc lotil Florjan •»riprave obeda. Naiprcj je vprašal svnio mrlo '-t staro hčerko Tončko, koliko kupi mati kvasa vsakikrat. ko peče r.u ,-e odvrnila, da ra en di^ar. •Kaj, za en dinar? To r>i pripom- nil oče hče"ki, ba^a in bo c~+"ra baba, ki ničesar ne vč. Če je več kvasa testo hitreje kirne. Tu imaš <,*«-?t Hirariev in steči v prodajano po kvas. bom š:I ta čas na vrt, da si natreblm solate. Hčerka je ubogala in Izgini a proti prodajalni. Oče ra je šel na vrt. Med tem. ko je Florjan trebil na vrtu solato, ie prignal pastir čredo s paše in začel kričati na vse grlo: «Oče, oče, pojdite hitro sem, jaz ne morem sam privezati krav!« Florjan je res takoi pustil olercrkn. v katero je trebil solato, in se podal urnih korakov v hlev privezovat živino. V svoji naglici je pozabil z?pretl vrtna vrata in prišio je ta čas, ko se ie mudil v hlevu, čez deset svinj, ki so nekai ze^^ave požrle, drugo pa poteptale. Čez četrt ure je biia vsa zelenjava tokorčir.a. Florjan, ko se je zopet vrnil, ie pridno mahal z bičem zdaj po eni zdaj zopet p^ drugi živali, da bi jih izgnal. Florjan jc klel in se jezil, a bilo ie prepozno. Potem jc prišla hčerka s kvasom. «Pridna si, Tončka, pridna!» jo je pohvalil oče. Florjan je šel na podstrešic r"1 '""ko, ki Jo je potem vmesil s kvasom vr^. Ker pa je imel vedno pipo v ustih, je tudi IPkrat ni od- loži!, nego jo je prav krepko vle'-?!. Ko je "t\iepše me?il, mu ie zma"fk?!o duška, tegnil je na vso moč in v tem !•» '-»nutmil iz pipe ves pepel, ki je pade' v f-^to.. »Vrag ti, kaj bo pa zdaj? Kai bom pa s tem?« Mala Tončka, ki ie baŠ oriš'? k očetu in videla, kako ,-e bilo testo zapra??tin. ?q -pVla očetu, da mati ne de vajo popra k testu. Mislila ie ramrsč, da ie pridal oče . •? "oper. Florjan je testo močno premeril, a poper v njem se je vendar videl. Nato -deval po-prano testo v tri velike posode, ki iih je pustil potem na mizi. Tončka mu ie morala prinašati drva in druge potrebščine. Možak je nafačil ve'ik lo^ec z tre«om ter ga postavil k ognju, ne da bi ga r>ali' z vodo. Zakuril je pa tako. da mu ie švigal p1~men iz peči gori do dimnika. V en 'or-ec ie dal krompir. Med tem se ie približa deseta ura in Florjan se ie snomnil. da mor^ lavcem malo južino. V naelk*? skočil v klet ter natoči! več steklenic 7 z jabolčnikom. Vzel ie pol hleba kruha in pastir je moral okrepčilo nesti delavcem na polje. Delavci so bili žejni In so se Hkoj WUi pijače. «Jesiha pa ne bomo pili!» sn rndrnjali drug za drugim. «Kakšen bo le obed?« Gospodinja jih je tolažila, češ. da bo vse dobro. Okopavali so zopet naprej In čakali, 100 aeuiškib mark za 1350.50 do 1354.ro Din; 100 italijanskih Ur za 297.65 do 299.65 Din; i dolar za 56.76 do 56.96 Din; 100 frttne' sk.n frankov za 221.52—223 52 Din; 100 češkoslovaških kron za 168.20 do 1C9 Din. DOMAČE NOVOSTI * Novi z«ira'. etveni domovi v Sloveniji. Letos bosta otvorjena zdravstvena doma v Tržiču in v čerkljah pri Krš..em, kjer sta stavbi že skoraj dovršeni. Gradi se še zdravstven' dom v Rogatcu. Poieg navedenih so v programu še domovi v Murski Soboti Mariboru, Kranju m Med>oclah. * Slavnos.ua otvoritev Delavske zbornice. Za soboto 16. i ni. je sklicana v Ljubi ;an. konferenca zastopnikov de avskih zbornic, zastopnikov Osrednje?" urad za zavarovanje delavcev, zastopnikov gospodarski] zbornic in drugih scrodnlh korpo-racij. Konferenca se bo pričela 16. t. in. dopoldne v dvorani ' eiavske zbornice tei bo trajala ves dan. Na drgnem redu bo razprava o vprašanju pokojmns; < a zavarovanja vseh privatnih nameščencev v ra^i dr avi. V prvi vrsti er? za razšir-jeuje nove ziranega pokojninskega zavoda, ki sedaj velja ra Slovenijo in Daima~'jo in ki je bil sprejet v n? d«njem ciun jskem drža.ne.n zboru. Konference «e b'"> udeležilo približn • 30 delegatov. Nas- r 'Tiji dan v nedeljo 17. t. n dopoldne se bo vrš.la -večana redna glavna sktipič na Delavske zborn.ee povodom slo* c^ne otvoribe nove palače na Moilo^ičevi cesti. Zbornica ima sprejeti in odorr ti pr račun za leto 1S29.. Ki je znatno povišan na; rani lanskemu. Po skupščini se bo vršil ban^e .n nato zvečer slavnostni koncert. Na piedveier konference bo predaval glavni taj-ik Centrale e avskih zbornic g. Zivk<; Topalovie. * RfcUi k »r-t v Celju. V sobo.o popoldne se je izvršil 1 celjski cerkvi krst sedemnajstega C4roka znen^ga celjske a gostilničarja in mesarja g. Ferdinar la Dečmana. Deklici, ki je dobila pri krstu ime Marica. je bil boter kot zastopnik kralja Aleksa" ra p močnik komandanta celjskega vojnega o. n ji podpolkovnik g. Časni. * Smrt za«'u n ga šolnika. Na Jezici je umrl upokojeni nduiitelj g. Anton Zibert. Služboval je v Beli peči Preski pri Medvodah m od leta 1879. do 1900. na Ježici. Lani je praznoval zaslužni starček 8;letnieo rojstva. Bil je vedni zaveden narodn'a < in soustanovitelj prostovoljnega grsilnega društva n?. Ježici. V času najhujšega preganjanja naprednega učiteljstva je stal neomajno v njegovih vrstah. Zapušča vdovo in sina g. dr. Zibena. Pokojnikovega pogreba se je udeležilo tako rekoč vse Posavje, ki se je strnilo pred idiličnim domom zaslužnega vzgojitelja, da ga spremi k večnemu počitku ob cerkvici sv. Jurija v Stožicah. Domači pevski zbor je dovršeno zapel žalostinki pred hišo in ob grobu. Krsto so nosili gasilci, ki so sploh korporaiivno korakali v sprevodu poleg šolske mladine z učiteljstvom. Iz Ljubljene in vse bližnje okolice so pribit 5ii na njegovo zadnjo pot mnogobrojni stanovski tcva-riši in prijatelji. Ob grobu so je ganljivo poslovil od opkojnika znani mladinski pisatelj nadučitelj • p. Ivo Trcšt. * Novi tisočaki. Te dni se je vršila seja odbora Narodne banke. Odobren je bil predlog, naj bi novi bankovci po 1000 Din, ki jin je izdelal slikar Paja Novakov ič, nosili datum 1. december 1918. v spomin na desetletnico ustanovitve naše države. * Slovenci v Ameriki. Huda nesreča je doletela 14letuo Margareto Matkovičevj v Steel tonu. Deklica je hotela v družbi desetletne fo'jakinje Osavske pod tovornim vlakom, stoječim na progi, zlezti na drugo stran ceste. Nesreča je hotela, da je stroj baš v tem trenutku potegnil in obe deklici sta prišli pod vagon. Matkoviče i je vlak odtrgal desno nogo, Osavski pa samo roko. Obe so prepeljali v bolnico. — V kraju Ely ie umrl 14. januarja Janez Anžič. Podlegel je pljučnici Zapustil je ženo in osem nepreskrbljenih otrok. — V Denverju je družini Sadarievi umrl sedemletni sinček Albert. — Še težja nesreča je zade a družino Putnikovo, kateri sta v enem dnevu umrla šestletna hčerka Agneza m štiriletni sinček Karel. — Družini Drobničevi je na novega leta dan umrla 18 mesecev stara hčerkica Rozi. — V She-boyganu je umrla Uršula Zoretova. Pokojnica je bila doma iz Bele cerkve na Dolenjskem V Ameriki je bivala 25 let — V kraju Center je umrl Janez Škerlj. Pobrala ga je jetika. * Nav način cepljenja proti steklini. Po starem načinu je trajalo cepljenje proti steklini več tednov, kar jo povzro'an prerej stroškov. Ogrizone osebe so morale biti tudi internirane v Pasteur-jevih zavodih. Pred kratkiin pa je ižumil zdravnik dr. Hempt, direktor Higienskega zavoda v Novem Sadu, nov način cepljenja, po katerem traja cepljenje proti steklini v najtežjih primerih samo šest zaporednih dni, v lažjih primerili pa manj. Ogrizene osebe se lahko zdravijo doma pri domačem zdravniku, potem ko so bile enkrat pregledane in cepljene po zdravniku Higienskega zavoda v Ljubljani ali pa Zdravstvenega doma v Celju. Redueiranje potniških vlakov. Pričrnši s 15. t m. bodo izostali naslednji potniški vlaki: 1.) Na progi Ljubljana—Kranj- Uak št. 922 (odhod Ljubljana gl. kol. ob 8. uri 10 min.) in vlak št. 923 (odhod Kranj ob 9. uri 5 min.). 2.) Na progi Jesenice—Planica: vlak št. 8617 (odhod Planica ob 18. uri 10 min.) in vlak št. 8618 (odhod Jesenice ob 21. uri 22 min.). 3.) Na progi Kranj—Tržič: vlak št. 8535 (odhod Tržič ob 14 uri 33 min.) in vlak št. 8538 (odhod Kranj ob 15. uri 55 min.). 4.) Na progi Maribor gl. kol.—Fala: vlak št. 9022 (odhod Maribor gl. kol. ob 10. uri 30 min.) in vlak št. 9023 (odhod Fata ob 11. uri 20 min.). 5.) Na progi Slovenska Bistrica—Slovenska Bistrica mesto: vlaki št. 8331, 8333 in 8343 (odhod iz Slovenske Bistrice mesta cb 5. uri 42 min, ob 8. uri 30 min in ob 17. uri 41 min.) ter vlaki št 8332, 8336 in 8344 (odhod iz Slovenske Bistrice ob 6. uri 7 min, ob 9. uri 3 min. in ob 18. uri 20 min.). 6.) Na progi Novo mesto—Straža Toplice: vlak št. 9540 (odhod Novo mesto ob 21. uri 38 min.) in vlak št 9539 (odhod n Stražo Toplic od 22. uri 6 min.). 7.) Na progi Maribor gl. kol.—Pragersko—Kotoriba: vlak št. 1119/1120 (odhod Maribor gl. kol. ob 21. uri 6 min.) ter vlak št. 1121/1122 (odhod Cakovec ob 4. uri 5 min.). ♦ Strašna beda v Bosni in Ileieegovini. Oblastni odbor Rdečega križa v Sarajevu ?e prejel obupno poročilo iz Gaekega v Hercegovini Po tem poročilu je Gacko že tri tHne popolnoma odrezano od ostalega sveta, ker so za iedene vse ceste ter ne prihajajo v mesto niti poštne po-šiljatve niti živila. Zaloge živil so popoln ;ma izčrpane Slična poročila prejemajo oblastva tudi iz raznih drugih krajev Bosne, Hercegovine in Črne gore. V nekaterih krajih je beda že tako velika, da !judje umirajo od lakote. Marsikdo je zaklal zadnjo kravico ali kozo, da om-li glad. Tem ljudem preti neizbežen pogin, če ne bo še pravočasno prispela pomoč. * Nora zadruga t Celju. Zadnji dan januarja se je vršil v Narodnem domu ustano -ni občni zbor obrtne zadruge cObrtni dom», r. z. z o. z. Po prečitanju pravil sta bila iz sreda pristopivših zadružnikov izvoljena načelstvo in nadzorni odbor. Načelnik nove zadruge je g. Vinko Kukovec, stavbenik t Lave pri Celju. Na občnem zboru je bilo takoj podpisanih 84 deležev po 100 Din s petkratnim jamstvom. da bo oznanil zvon dvanajsto uro in jih pozval k obe^u. ki iim ga pripravlja Fl^nan. Florja: u so se ta čas godile doma velike nezgode. Iz neči ie zače.o silno smrdeti. Meso v loncu se je namreč žgalo in smodilo, ker ni bilo vode v loncu. Vnela se mu je tudi zabela z groznim plamenom.. Kuhar je pograbil škaf vode ter vlil vodo naravnost v peč po pomenu. V dimniku so se vnele še saje. Ko bi ne bila hiša pokrita z opeko, bi zgorela še hiša. V peči, kamor je vlil vodo. je imel naenkrat tako temo kakor v zabitem sodu. Zakuril je potem vnovič, da speče štruklje, ki jih je imel še vedno v hiši na mizi. da so mu klpnili. Siromak le medtem pozabil dati hrano malim pujskom, ki so blil zaprti v govejem hlevu v ograjenem kotu. Nagrabil je veliko kofcaro ajde ter nasul pujskom polno korito, češ. ker jim je dal malo pozneje, naj se zdaj zadosti nasitijo. Pozabil je pa zapreti vratca ograje, ko je zapuščal hlev, tako da so pujski zbezljali h kravam, ki so dva od njih poman-drale. Florjan je potem pripravil peč in mislil štruklje potisniti vanjo. Toda, groza, štrukljl so mu tako kipnili, da ni bila samo polna miza, tudi po tleh je bilo dovolj testa. Pa to še ni bilo vse! Pustil je testo premehko. da 'e bilo podobno limu. ki se love nanj muhe. Kaj bo pa zdai? Obed bi moral biti žo oripravljen, zakai delavci bodo prišli vsak hip. Pa mu jc padla v glavo še zadnja rešilna misel. «Saj imamo v hlevu tri krave, ki vse dosti molzejo. Pomoizel jih bom in bom skuhal delavcem mleko. Če bodo enkrat obedovali mleko, gotovo ne bodo noginili.« Ko je prišel v hlev, se je silno ustrašil, ko jc našel dva mrtva pinska pod nogami krav. Mrtva pujska jc vrgel na gnoj. zdrave pa spodil zopet v ograjeni prostor. Jezil se je in klel, potem pa je vzel stol, sc vsedel h kravi in začel molzti. Krava, ki nI bila vajena, da bi jo molze! moški, ga je vedno od strani pogledovala; ker ji tudi ni dal jesti pred molžnjo, kakor jc bila vajena pri gospodinji, ga je, ko je imel že skoro poln lonec mleka, tako brcnila z nogo, da mu je razlila vso belo tekočino. Ves obupan je zapustil hlev baš, ko je zapel v zvoniku zvon ter naznanil dvanajsto lito. čas molitve in obeda. Kaj mu je bilo drugega storiti kakor odstraniti se. Potegnil se je na hlev in se zaril globoko v seno. Delavci na polju so že komaj čakali dvanajste ure. da bi šli k obedu, ki iim ga je ta dan skuhal Florjan. Ko so zaslišali zvon, so pometali motike po njivi in so tako hiteli proti domu kakor bi bilo vse v oeoiiu. Le "-ospo-dinja Verona je šla nekako potrta in pobita za njimi. Premišljala je, kako bo morala doma zopet požirati očitke od svojega moža. Zagarjeva Treza. ki ie bila prva doma in je v vsak kot hitro povohala, se je glasno čudila nad vsem tem, kar je našla doma. Ka je prišla slednjič še Verona domov In vse to zagledala, je začela sklepati roke in ni vedela, kam bi se dala. V kuhinji je smrdelo, kakor bi klal dihurje. V kotu je ležal cel kup starih cunj, s katerimi je kuhar omejeval povodenj, ki mu je pritekla iz peči. ko je gasil vneto zabelo. Burklje so stale po kotih z rosrHi kvišku. Zunaj na hodniku je ležala napol zgorela metla, s katero je pometal žareči pepel, pa se mu je vnela in jo je ugasnil v škJu vode. Verona je šla nato z delavci vred v hišo. «Bog pomagaj! Kaj pa je to?» «To so štruklju, je menila Žagarjeva. «Vsi so gledali to prikazen na mizi In po tleh. Vse testo je bilo pokvarjeno in za nič drugega kakor za svinje. Ko so vse to videli, je Verona poprosila delavce, naj malo oo-trpijo, ker jim bo ona pripravila vsaj malo kosila. Zakurila je zopet v peč in iim nanra-vila ocvrta jajca, Zagarjevo pa poslala v klet po jabolčnico. Pa je Žagar jeva Treza tudi v kleti našla polom. Florjan namreč nI zadosti zaprl pipe, ko je natakal jesih za malo južlno, tako da je ves jesih stekel po k'etl. Ko so obedovali, so klicali tudi gospodarja h kosilu. Pa ni ga bilo. Kje ie? so se vpraševali. Pa nikdo ni vedel, kam je izginil. Zagarjeva, ki je imela vedno prvo besedo, je rekla, da se je gotovo obesil iti da ,visi kje na podstrešju. * Za prisilno priključitev Krčevine k Mariboru. Pri najrazličnejših priložnostih se je tekom zadnjih dveh let zahtevalo, naj se priključi občina Krčevina mariborski mestni občini. Kakor znano se je vršilo tudi že glasovanje v krčevinski občini zaradi priključitve. Ljudsko glasovanje pa je izpadlo odklonilno, ker so smatrali vsakogar, ki ni prišel glasovat, za protivnika priključitve. Zlasti glasna je postala zahteva po priključitvi k Mariboru pred kratkim, ko je razburjala javnost afera glede uvažanja pokvarjenega mesa v Maribor. Tedaj se je ugotovilo, da ima krčevinska občina premalo stroge sanitarne predpise. Na zadnji seji mariborskega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da poprosijo velikega župana, naj brez ozirov priključi Krčevino k mariborski občini. * Ljubljanska porota preložena. Justični upravi povzroča mraz glede kurjave mnogoštevilnih pisarniških sob in razpravnih soban velike nepri-like. Centralno peč kurijo le dopoldne, ker ni premoga. V ponedeljek 18. t. m. bi se imelo pričeti letošrije prvo porotno zasedanje. Po predpisih se namreč vsako zasedanje začenja v tednu, ko je po pratiki kvaterni post. Spričo hudega mraza je deželno sodišče uvidelo, da bi bilo nemogoče voditi porotne razprave v veliki, slabo kurjeni porotni dvorani. Pri dolgo trajajočih razpravah bi porotniki in sodniki popoldne in zvečer nikakor ne mogli vzdržati v mrzli dvorani. Zato je deželno sodišče zaprosilo višje deželno sodišče, da dovoli preložitev porotnih razprav na vremensko ugodnejši Čas. Višje deželno sodišče je ugodilo tej prošnji in porotne razprave so preložene do 11, marca. * Zavodi za oskrba umoholnih v ljubljanski oblasti napolnjeni. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani javlja naslednje: Ker so vsi zavodi za oskrbo umobolnih v ljubljanski oblasti prenapolnjeni, se bo odslej kar najstroža postopalo pri odločanju sprejema posameznih bolnikov v zavod. Oziralo se bo le na primere, ki so zavodne oskrbe res neobhodno in takoj potrebni, to je sebi ali drugim nevarni, kar pa mcrr biti v prošnji z dejstvi potrjeno. Za vsak sprejem je odtlej vložiti prošnjo na ravnateljstvo splošne bolnice, ki bo sporazumno s primarijem psihia'-ičnega oddelka odločalo o sprejemu nujnih primerov. Na to odredbo opozarja ravnateljstvo zlasti podeželske zdravnike s prošnjo, naj v bodoče nikar ne izstavljajo izpričeval za bolnike, ':i takojšnje bolniške oskrbe niso res nujno potrebni. * V Sisku bodo razstrelili led na Kolpi. Gradbena direkcija v Zagrebu je izdala razglas na meščanstvo v Sisku, v katerem pravi, da bo ob priliki južnega vremena na Kolpi nastala nevarnost za leseni most v Sisku. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se bodo ogromne plošče ledu razstrelile z dinamitom, da se odvrne nevarnost za most. * Nočni požar v Celju. V noči od 11. na 12. t. m. je nastal v Celju v Cankarjevi ulici št. 9 manjši požar, ki k sreči ni zavzel večjega obsega. Ob polnoči se je nenadoma prebudil v svoji postelji pravni praktikant Janko Karlovšek. Za-čul je močno prasketanje. Karlovšek, ki stanuje v pritličju je skočil iz postelje in pogledal proti stropu, kjer je že opazil plamen in gost dim, ki je bruhnil iz nenadoma nastale razpoke. Obvestil je o nesreči v istem stanovanju stanujočega odvetnika dr. Karlovška, ta pa najbližjega službujočega stražnika. Stražnik Podgornik je aviziral celjske gasilce, ki so kmalu prispeli na kraj požara z brizgalno. Med tem pa sta višja stražnika Podgornik in Dintinjana že sama skoro popolnoma pogasila požar in tako gasilcem ni preostalo več dosti napora. Ugotovili so, da je nastal požar na ta način, da se je vnel nosilni tram v stropu med pritličnim stanovanjem dr. Karlovška in stanovanjem v prvem nadstropju zaradi lutde vročine v dimniku, ki je izpeljan tik trama. Dr. Karlovšek trpi 2000 Din škode, stranka Pogačar v I. nadstropju 400 Din, dočim znaša škoda hišne lastnice nad 3000 Din. * Požar na dan poroke. Piedzadnjo sredo bi se imela vršiti poroka posestnikove in gostilni-čarjeve hčerke v Zlebifu Micike Kozinove. V sredo zjutraj je nevesta vstala prccej zgodaj in začela pripravljati vse potrebno. Ob -sedmih zjutraj. ko so se vsi nahajali v spodnji hiši, so začuli zunnj obupen krik. Še preden so mogli iz hiše, so že zaslišali prasketanje ognja in strašno pokanje v podstrešju. Pr.hiteli so sosedje in tudi gasilci iz Velikih Lašč so bili kmalu na mestu. Ker je vladal omenjeno jutro silen mraz. je voda zamrznila v ceveh in v brizgnini. Gasiti so morali s snegom. Po precej dolgom nap črne in delu jim je uspelo ogenj omejiti in rešiti vsaj spodnji del hiše. kjer je bila spravljena tudi nevestina bala. Kljub temu je škode nad 100.000 Din. Pogoiela je vsa krma. Živino, ki so jo rešili, so morali oddali dobrim sosedom. Žalosten je bil prizor tudi za svate, ki so prišli z godbo po nevesto. Naši i so •Obesil se ni!« je pripomnil Kosmačev Jaka, «najbrže je v dimniku in spravlja dim na prosto.« Vse, kar si je mogel kateri izmisliti, so obesili na ubogega gospodarja Florjana. Po obedu so se podali po gospo-dinjinem ukazu zopet na delo. Verona je ostala doma, da si je spravila vse stvari zopet v prejšnji red. Na poije ta dan ni šla več, ker ni utegnila. Prišel je večer. Delavci so se poslovili. V Florjanovi hiši je že gorela luč. a gospodarja še ni bilo doma. Verona si je baš gladila na mizi robce, ko so se lepo, rahlo in počasi odprla vrata in kdo ie vstopil! Florjan, izučen kuhar in gospodar. Pri vstopu ni črhnil niti besedice. Tudi Verona je molčala. Mož je sedel k peči in dolgo molčal. Kakšno uro je bilo vse tiho. Slednjič so se možu le odprla usta: «Verona, ali imaš kaj večerje?« «Ali ti ni ničesar ostalo od obeda«, ga je naglo zavrnila žena, «saj si ga zadosti napravil!« »Veš kaj, o tem današnjem obedu kar molči! Lepo te prosim!« Florjan je stopil k svoji ženi in Jo pogledal proseče: »Ljuba moja Verona, veliko krivico sem ti delal celih osem let. odkar sva v zakonu. Odpusti mi! Spoznal sem danes, da boljše žene kakor si ti. ni na vsem svetu. Obljubim ti nocoj, da bom od danes naprej popolnoma drug človek.« Verona ie oogledala svojega skesanega moža s prijaznim pogledom, da so se udrle obema solze. Tudi n*ala Tončka so ic pri teli očetovih prošnjah začela na g as jokati. »Nimam ti mnogo odpuščati.* mu ie rekla žena, «čc mi res obljubiš, da se poboljšaš, naj bo vse za vedno pozabljeno!« Podala sta si roke. se objela in notem se ie začelo tudi pri Florjanovi hiši drugo, lepše življenje. Matija Belec-Bolfanski. Ni treba držati obljube. Mali Tonček je bil poreden. Zato ga je oče trdo prijel in mu rekel: «Ali mi nisi obljubil, da boš priden?* Tonček: «Res je.» Oče: «Kaj si že pozabil, da sem ti obljubil kazen s palico, če se ne boš poboljšal?* Tonček: cVem, oče. toda ker nisem laz držal obljube, je tudi tebi ni treba držati.. > Učitelj ne zna. Francek: «Danes sem videl, da tudi učitelj ne ve vsega.* Oče: cčesa pa ni vedel?* Francek: «Ali z dobrim uspehom?* sc s silo odprli vrata, so zagledali v sobi vse polno podgan, ki so zbežale na vse strani. Na postelj s je ležala mrtva ciganka, ki so ji podgane že odgriznile nos, ustnice, ušesa in načele tudi že telo * Ciganska družina zmrznila. Pri Trzinu si je morala petčlanska cignnsl a družina pp:skati pre-hočišče na prostem, ker jo nihče ni hotel vzeti pod streho. Postavili so si pod smrekami pri znamenju Sv. Janeza šotor in prenočevali več noči. Čez dan so premraženi hodili od hiše do hiše In prosili usmiljenja. Ljudje so jim sicer dajali hrane, a zavetišča pred mrazom ilm ni maral nuditi nihče. Ker so postali nadležni, so jih ljudje odpodili iz Trzina. Zadnje dni ni bilo nič več slišati o njih. Te dni se je neki vaščan podal proti znamenju Sv. Janeza ter iskal sled lisice. Uzrl je pod smrekami šotor. Ko je pogledal vanj, se mu je nudila pretresljiva slika. Tesno stisnjeni so drug poleg drugega ležali na tleh cigani, pokriti s kupom cunj. Meneč, da ie v ciganih še nekaj življenja, iih je vaščan začel dra-miti. Bilo pa je zaman. Mraz jih je poncM mirno v spanju rešil siromaštva. Vaščan je o dogodku obvestil orožništvo in poklicana je bita tudi ko-misja iz Kamnika. Vso nesrečno cigansko peto-rico so prenesli v trzinsko mrtvašnico, odkoder so jih odpeljali na mengeško pokopališč- r * Železniška nesreča v Rs>TOzil, da mu ne da odveze, če se ne noročiia. No. in bo-lni ženin in nevesta sta res obljubila, da stopita v zakon. Poroka .ie bila napovedana na 6. t. m. na domu. Gostije, seveda, ni bilo. vendar so sosedje in tovariši-prišli na omenjeni dan na svatbo k bolniku. Za zvršitev p^ročn^era nbreda sta prišla kaplan in mežnar. Med rbredom je bolni ženin ležal v postelji, nevesta pn ie stala poleg. Po poroki se je g. kaplan vrni! domu, mežnar na je ostal med svati na gosti". VI so si jo priredili svati sami pri sosedu brez ženina in brez neveste. Zdai se še ne ve. ali br ženiin ozdravel ali umrl. Pravijo, da bo še enkrat poroka v cerkvi, če bo ženin ozdravel. * Zaradi hripe ustavljen pouk v T» Haljah. Ker je na vodenski šob zbolelo za hripo r»ad polovico šolarjev, je te dni sklenilo šolsko oblastvo* da ukine pouk za deset dni. Do 20. t. m. odpade pouk tudi na trgovski in obrtno-nadalje.alni šoli. 'Zaradi segrevanja kleti zgorelo poslopje. Nenavaden dogodek se je pripetil v Dolgih Dolah, v malem naselju med Veliko Loko in Velikim Gabrom. Neki tamkajšnji kmet se je zbal, da mu po pozebel ves pridelek, ki ga je imel shranjenega v kleti. Da bi pregnal uničujoči mraz, je nanesel možak v klet drv in zakuril. Mož je menil, da bo tako vsaj krompir obvaroval pred po-zebo. Ko pa je posestnik zvečer zapuščal klet, ni pogasil žerjavice. Ponoči, ko sta bila kmet in njegova žena v trdnem snu, so oba zbudili sosedje, ki so vdrli v gorečo hišo. Nezavarovana žerjavica, ki jo je bil pustil kmet v kleti, se je razplamtela v ogenj, ki se je hitro razširil po vsej kleti in končno objel vso hišo Prava sreča, da so sosedje vsaj še pravočasno zbudili stanovalca v goreči hiši, ker bi bila sicer oba našla tragično smrt v piamenih. * Veliko število mrtvih v~an v snegu. V rožni-niškem gozdu, na Golovcu, pa tudi v drugih gozdovih v okolici Ljubljane je opaziti v snegu veliko število mrtvih vran. Vrane, po pet do sedem na kupu. leže zakopane in jim mole tu pa tam le pcroti iz snega. * Gibanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. \ preteklem letu so nekatere nalezlj;ve bolezni v Sloveniji zelo napredovale v primeri z 1. 1927. Kakor javlja «Zdravje> je bilo v preteklem letu več smrtnih primerov škrlatinke kakor prej. Zlasti so bile razširjene ošpice, ki so pi zahtevale le malo človeških žrtev. Napredovaa je tudi krčevita odrevenelost. Povzročitelj te bolezni se nahaja v zemlji in prsti. Vsak ranjeni človek, ki pride v dotilro s prstjo, je v ne^arrosti, da dobi to bolezen, ki navadro konia smrtno. Ako se tak človek pravočasno obrne na zdravnika, dobi injekcijo, ki ga sigurno obvaruje pred vsemi posledicami te bolezni. Trebušnega legarja in oslovskega kašlia je bilo lani manj kakor v prejšnjem letu. * Obup matere petih nepreskrhlienih otrok. V pustnem času. ko se mnogo ljudi le zabava, se je v Domžaah odig ua pretresljiva žaloigra. Mati peter,h nepreskrbljen h otrok je bila tako p. tlačena od vseh skrbi in težav bednega življenja. da si je hote:a vzeti življenje. Izpila je večjo količino lizola. Nesrečnic so ponadle strašne bolečine in na njen krik so pr.tekli sosedje. Našli so nesrečno ženo leže? . na tleii in poslali so po okrajnega zdravnika, ki ji ie nudil prvo pomoč ter jo takoj udpreaiil v ljubljansko bolnico. K sreči ie obupana žv in v tržbi S svojim organistom. V istem času je mariborski tiskovni senat obsodil bivšega na rt d nega poslanca kaplana Ivana Jeriča iz Mi rske S( bete na šest tednov zapora. 300 Din globe. 3000 Din odškodnine in v plačilo vseh stroškov, ker je žalil * Kleklnovih «Novinah* le a 1927. s t -.mii članki Sokole. Tožbo je vložila Sokolska /veza že marca 1927. proti uredniku «Novin», ki pa se je tedaj poravnal na ta način, da se je zavezal preklicati trditve teh člankov, plačati vse stroške, dati primerno zadoščenje v «Novin?h» in plačati 1000 dinarjev za Jugoslovensko Matico. Urednik «Novin» je sicer objavil pr?klic toda takoj v naslednji številki so že zopet izšli trije novi, še hujši napadi, kjer se očita Sokolom bre^.erstvo, nemoralno življenje in podobna Odgovornost za to članke, za katere je nato vložila tožbo kot zastopnica žaljenih Sokolov Sokolskr z eza, je prevzel kaplan Ivan Jerič, ki je bil tedaj že kandidat Ž!a volilve v novo Narodno skupščino. Posrečilo se mu je, da je rešitev tožbe tako dolgo zavlekel, da je bil izvoljen za narodnega poslanca in se je s tem pravda prekinila. Toda skupščina je bila razpuščena in p*ejšnji teden je prišel kaplan Jerič po dveh letih pred sodišče iS prejel plačilo. = Stran *5 = Prišla je pepelnica, m i ca ostala fe samica . • • 'Vnika zgodba.) Kako bo to hudo, moža še zde] ne bo! Le vozi brez konjiča, k nis ujeva tiča... Letošnji predpust je bil kratek in pošteno mrzel. Stari, modri ljudje se šalijo: V kratkih predpustih se omožiio vse prevzetne in že bolj priletne device, ker ni časa za izbi ran ie Tudi pred leti ie bil kratek pi^-ust. zato že 32letna Koprivčeva Mica iz Podcrri<*;a ni prav nič premišljala in je kar z odprtimi rokami sorejela osemnajstega snubca. Lisjako-vega Milica. Koprivčeva Mica jc bila svoie čase nrav prevzetna; bila ie cerkvena pevka, poleg tega na še gruntarska hči c'ebernl predpust so se nri njej oglašal smihc'. a ie ori vsakem našla kako napako. To se ie ponavljalo do 32. leta. A tisto "i bilo več časa za pre - išlianje, 2e oreišnio jesen se ie oženi! njen brat France na domu. a br^nva žena in Mi^a se nista razumeli. Brat in mati sta govori'a Mici: «Veš. Mica. č-ts ie že. da si iz-: bi>er e'ave te mnbe jn d t se umakneš iz hiše. Kai hi deHa sitnosti in zdražbe?» Na vso srečo se ie vendar tako i po s"aHh Treh k*-" "h oc^il LHakov Ta snu- bec ie 'e kr>čir in čevliar. A knf 5o botp'o dekle, še hvaležno ie moralo biti. da jo bo rešil fHnu Ko bHa M'>i že drugič na oklicih, je tisto rc "^poid^e po večo—!~*'b r>Ms'"da Drnu^vo te^ko <-vnio ni'več*o priiate jico. Ta tetVa ie p-^vta kA*»qem vacl ie imela za se^oj prav pisano preteklost. Bila je omože^a in ne omožena. kajti njen mož ji je pred leri pobegnil, ker ri hotel de!i-!ček tudi gladko teče kakor Drmilčevi tetki. \ Arrton St ra žar. gove oči niso prave. Samo poglejte ga, kako nemirno bega pogled njegovih mrtvih vodenih oči sem in tja, kaker bi vedno nekaj iskal. Verje-mite mi, nihče drugi kakor Mezlan ni ubil našega i psa. Volčjak ga tudi videti ni mogel. Kadar je j šel Mezlan mimo naše hiše, je skakal pes na verigi in se premetaval kakor riba na suhem, ; hpteč odtrgati verigo. Pri tem pa lajal, da me ie kar giušilo. Ponoči, ko je bil pes prost, si pa j Mezlan sploh ni upal mimo. S tem sosedom nisem nikoli mnogo občevaL Kadar je nanesla prilika, sva pač zamenjala par besed, to pa je bilo tudi vse. Enkrat pa je bil pri nas in tedaj se je razgovori!, tako razgovori!, da sem ga spoznal do dna duše. Ko je bil Mezlan še fant, je rad vasoval. Bil je čeden dečak in marsikatero dekle ga je rado videlo. V naši vasi je bila tedaj največja kraso- ti hi jalec lica Škbejeva Angela. Marsikdo bi bi! rad postal njen fant, pa je bila že oddana, ljubila je Prim-čevega Jako, postavnega! prikupljivega fanta, ka- terega smo vsi razen Mezlana imeli radi. Štebejeva je bila tudi Mezlanu všeč, pa ga v, x i*- i . . v. . ie Primčev prehitel. Mezlan pa ni hotel tako V0,cjaKa -'e sinoČ! zmanjkalo, ali že hitro opustii misli na Angelo. Tndi sain je pričel V,' , v . , , laziti pod meno okno. Jaka je bil postaven fant, bosed Kosec sedi pn meni v bajti, me vpra- dletom Pa ni znal govoriti. Angela je bila sicer šaje gleaa, steguje svoje dolge noge in se drgne pogteno dekIe, le neko!iko lahkomiselno. z desnim palcem po obritem suhljatem licu. Nje- ,, . x , .. • • i e. u • t " J i Ko je prišel sitnariti okoh Stebejevega okna Mezlan, je dekle okno odprlo in poslušalo priliznjene vasevalčeve besede., katere so ji taka gove plave, prijazne oči okrožajo v močnem loku košate sive obrvi. Na vasi je vse mrtvo. Nalahko dežuje in dež udarja z enakomernim glasom po strehah. Iz žleba kapljajo kaplje, kakor bi tolkla majhna budilka, skrita nekje v zidu. Med udarce kapelj se mešajo besede. Sosed je mahoma trdo položil svojo pest na mizo in nadaljeval, ne da bi čakal na moj odgovor: laskale, da je kmalu imel Mezlan prednost. Ko je Jaka spoznal, da ima Angela dvojno srce, je nehal zahajati pod njeno okno. Proti drugim fantom je Jaka o svojem razočaranju molčal. Bil je plemenit značaj in ni se hotel maščevati nad tekmecem, katerega bi tedaj fantje v. ...... „ , - takoj nabunkali; kajti v naši vasi ni smel noben I -^i!,"1'Sm0Č1 Zmatukai0 pa tudl vem' j fant hoditi vasovat k dekletu, ki je imelo svojega izvoljenca. Jaka pa svoje ljubezni ni mogel tako hitro kam je izginil!» »Kam neki? Ponoči je hodil prosto po dvorišču. Najbrže ga je kak nepridiprav zvabil s seboj s kosom mesa. Mogoče je, da namerava kuo vlomiti v vašo shrambo, pa mu je pes napeti*, odvrne sosedu. domov mu ni šlo to v glavo, da bi .ga kdo palec — sosed mi je kazal figo. drugi namestova! brez njegovega dovoHenja. cI> kako pa mislite, da je s tem vašim psom?« Tetkin mož je torej izginil ko kaf™, a sem vprašal vznejevoljen. Drnulka je nato začela kupčevati s perutnino. eNe bodite takoj razžaljeni, če hočete do Oj, kako i? ie tekel jeziček! Nevesta Mici se je prav dolgo zamudila pr! tetki. Odzvonilo je že »Zdravo Marijo*, pa še vedno sta kramljali, posebno zgovorni sta postali pri čaju. Tudi ženin Mihec se je tisto popoldne oglasi! v gostilni in pil fantovščino s svojimi tovariši. Sele okrog sedme ure zvečer ie odšel. Podal se je proti domu svoje neveste. Prišel je tako do Drnulčcve bajte. Ker ie bila hiša čisto ob poti, se je nehote ustavil, ko je čui tako živahno govorjenje. Nevesta Mica je baš pravila tetki: «Veste, tetka, ta moj ženin je prav ta osemnajsti snubec. Pred leti bi ga niti s hrbtom ne pogledala, sedaj ga vendar vzamem, a plesati bo moral, kakor mu bom jaz godi a. Čeprav je Mihec in vseh muh poln, me kaj slabo pozna.» «Prav imaš, le dobro ga drži na vajetih, to ti rečem! Samo, da na bajto enkrat prideš, pa si dobra. Kaj, ali je meni kaj huio. ko me je dedec pustil, ta mevža mevžasta?« Ženin Mihec je slišal zadosti. Zavriskal je na ves glas in se povrni! na-|'zaj k fantom. Povedal jim jc vse, kar je [slišal. To so se smejali in pili, da je teklo vino od miz, ter se domenili, kako bodo Mici ploh vlekli na pepelnico. Prišla ie usodna nenelnica. Še preden jo je zapuščena Mica odkurila z doma, so se pojavili pod"-*-'!:!-;! fp^t'e s sramotnim ololiom pred hišo. Oj, kako so sc ne- pozabiti in neko noč je še enkrat potrkal pri Angeli. Baš tedaj je prišel od nasprotne strani Mezlan. ™ , , , . ... , , Zagledal je vasovalca, spoznal ga je, potegnil iz 1« __ JlV? Z:d?5.\3e 0d\rml ?QSed.in spet;žepa svoj nož in zabodel Jako v hrbet. Jaka je padel ranjen v travo. Živel je še par dni, potem je pa umrl, izkrvavel je. Že tukaj se spozna Mezlanov slab značaj, še bolj pa v naslednjem: Prihodnji dan so prišli orožniki, pozvedovali pri vaščanih, zaslišali umirajočega Jako, obiskali udaril po mizi z razkrečenim kazalcem in sredincem, med katerima je štrlel iz pesti široki dobra spoznati nas, kmete ! Prenežno kožo | Angelo, ki je nekaj časa oklevala, petem pa vse imate. Morate biti bolj neobčutljivi, le srce naj priznala. Deklica je bila-zelo obupana, ko je vi- ostane dobro in pošteno. Potem se vam bo že marsikdo zaupal, če boste pa za vsako malenkost zamerili, boste še večkrat dobili figo, ko boste povpraševali naše ljudi to in ono», je odvrnil sosed Kosec in me smeje gledal. Ponudil sem sosedu smotko in ga prijazno pctrepljal po rami: «Res je tako, oče, prav imate! Sicer pa takale trenutna nejevolja ne škoduje nikomur. Torej, kako je s psom?» Sosed si je pomel roke, zadovoljno prižgal smotko in nadaljeval: «Še ni dolgo, kar ste kupili tole bajto. Zato pač ne veste, da imamo v naši vasi ubijalca. Mnogo je ubijalcev na svetu in različni so. Radi pretepa nisem bil nikoli pred sodnijo, vendar razumem fante vasovalce, ki se spopadejo včasih zvečer, ko ne govori več pamet, temveč pijača. Žalostno je, da se večkrat pripeti, da med takim pretepom obleži kak fant težko ranjen; pa se nočejo poboljšati in pustiti svojih nožev doma. Cesto se pa dogodi še hujša nesreča, da ostane kateri pri pretep., mrtev. Obsojam jih. čeprav tak pretepač navadno nima namena, da bi človeka spravil na oni svet. Danes vam bom povedal o pravem ubijalcu. Nisem ga prehudo obsojal, dokler nisem sam govoril z njim o tistem uboju, od tedaj me pa vedno nekaj od njega odbija. Naš drugi sosed Mezlan je to. Morda ga že poznate, suh in velik dedec je kakor jaz, le nje- dela, Jtaj' se je zgodilo. Doma ni mogla več strpeti. Odšla je v mesto, kjer je postala šivilja in je lani umrla kot stara samica. Orožniki so Mezlana odpeljali. Zaradi uboja je bil obsojen na 8 let ječe. Fant se je lepo obnašal, bil je vzgleden jetnik, zato mu je bila polovica kazni odpuščena, tako da je sedel samo štiri leta. Po prestani kazni se je vrnil Mezlan domov, prevzel očetovo posestvo m se oženil. Tedaj, ko me je obiskal, mi je kar sam pričel pripovedovati o svojem zločinu. Poslušajte, kako je pripovedoval; skušal bcm posneti njegove besede: .Takrat sem zaklal Jako in zbežal. Čez par dni so me prijeli orožniki, na njihovi postaji sem bil, ko je zazvonil mrtvaški zvon. Zvonilo je pokojnemu Jaki, katerega so baš tedaj pokopalL Zgrabila me je silna jeza nad tem človekom, ki mi Je zakrivil to gorje, katero me čaka. Zaškrtal sem z zobmi, stisnil pesti in si dejal: Če bi te zdajle živega imel tu pred seboj, bi te šc enkrat zaklal, ampak kako zaklal, prav počasi bi te reza! in trpinčil, samo zato, ker si me spravil vi to nesrečo! Tak je torej Mezlan. Ni priznal, da je on krivec vsega, da je zaklal brez vzroka ubogega fanta, ki je šel še enkrat vasovat k svoji nezvesti ljubici, do katere je imel vsekakor večjo pravico kakor Mezlan sam, ki jo je preslepil s svojim sladkim govoričenjem. Mezlan se je maščeval po krivici. Ko so ga pa prijeli orožniki in ko je zaslišal mrliški zvon, doneč v slovo onemu, katerega je Mezlan ubil, ni brezčutnež imel niti trohice usmiljenja, kesanja In priznanja, temveč samo maščevalne že?je, valeč spet vso krivdo na ubogega pokojnika. Od tedaj se Mezlana ogibam/ Sosed še ni končal zadnjega stavka. Na vrata je nekaj popraskalo. Odprl sem jih in v sobo je skočil sosedov volčjak. prijazno mahal z repom In legel k gospodarjevim nogam. Tega pa do danes vendarle še nima na svoji umazani vesti«, je dejal: Kosec in psa prijazno pogladil. Gustav Strniša. Oglarfeva hči (Pravljica). skoz vas nek višji uradnik, pal je s konja in si zlomil nogo. Moj ded ga je kmalu ozdravil. Ta človek je bil dedu tako hvaležen, da mu je izpo-sloval dovoljenje, da je smel ded očitno zdraviti ljudi. Ta moj ded je dobro poznal gozdnega moža, saj ga je kosmatinec večkrat obiskal. Gozdnjak je bil ves zaljubljen v božjo kapljico, s katero ga je ded vedno postregel ter ga večkrat tudi opijanil. Ded je to pač delal samo zaradi tega, ker je postal divji mož v pijanosti zelo zgovoren in mu je zaupal marsikako skrivnost. Gozdovnik se je hotel tudi sam naučiti stiskati grozdje. Bil pa je prenestrpen in je jagode po-zobal, še preden je pričel delati mošt. Ko je tako gozdovnik nekega dne spet popival pri mojem dedu, ga je ta pošteno napojil. Tedaj je pravil gozdovnik o rožah, katere posebno so- »• , . v. , , ,. vraži in kojih vonj mu je tako zopern, da kar V nizki koči sred, gozda je živelo dekle, be2i d Te rože ^ imenujejo smrdljivke. skromno in ponižno kakor vijolica, cvetočih hc Cg ^ ku na ^ dobj voda smrdm duh kakor vrtnica, milo in krasno kakor zarja jfa uma2ano barvo> s to vodo se mora Mnena Dekle je živelo s svojim očetom srečno in umi{i takoj jutri zjutraj> potem naj pa K,-c go-zadovoljno. Mati je umrla že pred leti. Oce je bil zdovniku nasprotj. V1 se preselite začasno k oglar, starček sivih las m začrnclega lica. ,mcni NeVarno je, da bi gozdni mož ne spoznal menila malo drobno zrezane čebule. Na mast Dekletu ie bilo ime Milena. Oče jo je zelo U"- zvijače in se ne maščeval.« |deni po! ki,e opranega kislega zelja in duši pri- Starec je šel domov in vse povedal svoji bližno eno ur0- Nato deni na ze'ie cn» žlico edinki. Bila je zelo srečna, ko je čula, da je oče moke in večkrat premešaj, da se moka malo Ijo, in pa plevel jc seveda treba zatirati. Če je korenček pregosto pognal, ga razredčimo s prepuljenjem, ampak to se da izvesti le pri manjšem vrtnem nasadu. Prav tako je z zalivanjem. Zalivati je treba korenček le malokrat, t*1"-^ pa temeljito. Za kuhinje Čajne prestice. Deni na desko 30 dek moke, 15 dek sirovega masla. Moko in sirovo maslo z roko dobro zdrobi. Nato dodaj en rumenjak, 5 dek stolčenega sladkorja, en pecilni prašek In en zavitek vaiiilijinega sladkorja. Malo osoli. Iz tega napravi testo, ki pa mora biti dobro ugneteno. Nato ga z roko razvaljaj v dolg valjanec, ki ga razreži na kose, za debel oreh velike. Te kose razvaljaj na prav tenke valjance, iz katerih naredi majhne preste ali pa obročke. Pokladaj jih na pomazano pekačo (pleh), jih pomaži s stepenim jajcem in jih speci v pečici, da postanejo zlatorumeni. Te prestice se žeto podajo k čaju. Dušeno kislo zelje s paradižnikovo mezgo. V kozi razbeli dve žlici masti, na kateri si zaru- bil. nazival jo je zvezdo, ki mu je svetila v zadnjih dneh življenja. Cesto je nabiral starec v gozdu rdeče jagode In .Ji prinesel svoji ljubljenki v košarici. Drugič izarumeni, nakar dodaj eno žlico paradižnikove dovolil, da se poroči z Matijo. , . . - - - Naslednje jutro se je oglarjeva hči umita v mezSe (konserve). osoli, dobro zmešaj in zalij ji je prinesel šopek gozdnega cvetja, tretjič zopet |vcd{ smrdljivih rož in njena bela koža je potem- z vodo, da bolj gosto zelje. Zelje jiaj kuha kal drugega. ' '* '* J-J--' -- * Enkrat pa je prišel starec domov ves preplašen in truden. V roki h imel jagodo, veliko kakor otroška glava. in opojno dehteče Milena se ie. razveselila krasnega sadu, starec je pa globoko vzdihnil. Tisti dan je iskal starček po gozdu ja-ode in zašel v čudno goščo. Povsod je rastlo trnje, ki se je lepo spletalo in oblikovalo v visok obok, obdan z živo mejo. Ko je starec šel po tem hod' nikii, je prišel do velikega, krasnega vrta, kjer na K]ek svojj materi, ostudni čarovnici Ježibabi, so rasle same jagode; č^mdalie jc šel, tem večje in se ni nikojj ve2 vrnij so bile. , i Gustav Strniša. Starec je dospel v votlino, kier se je nahajala i ___________ najlepša in največja jagoda; vesel jo je odtrgal i I in hotel z njo ddhlteti domov. Tedaj je pa stopi! pred njega naenkrat divji me! rn zavpil nad preplašenim starčkom: ♦Kaj iščeš tod, v tem mojem gozdnem kraljestvu? Gorje tf! Odtr$rT si moj najlepši sad. ki ne'a. Mi'ena je odš'a gozdovniku nasproti, oče še dobre Pol ure- nakar dodai. če imaš, še dve sc je začasno preselil k sosedu. |zlici smetane radi boljšega okusa. Ko je še malo Prispel je gozdovnik, zagledal Mileno in divje' Prevrelo, je jed Kotova-zarjo!. Spoznal je, kaj se je zgodilo in se strašno' , Pretočen tizol. Skuhaj pol litra belega fižola, razsrdi! Razjarjen je odšel h koči starega oglarja * ku''a"> ^ 10 se vročega pretlači sko- jo zvabil in vlekel za sabo. j z» s'to- ,V kozi razbeh c»° dobro zllC0 sirovega Milena se je oteta vrnila, se umila v studenč- ifm/fa ab mastl »« na vročo mast dem prctlačcm niči in postala lepa kakor prej. Kmalu je postala ™- Dobro zmešaj, dodaj se dve žlici mleka, po žena mladega soseda okusn še ma,° oso!l 10 popopraj, pa je jed gotova. Gozdovnik je odnesel oglarjevo kočo daleč Tako pripravljeni fižol se poda najbolj h kislemu zelju aH kisli repi. Mlečen kruh s pecilnim praškom. Deset dek sirovega masla mešaj v skledi četrt ure, nato ubij noter dve jajci, dodaj 15 dek sladkorja m mešaj še deset minut, nakar prilij pol litra mleka, dodaj malo naribane limonine lupine in malo osoli. Nato stresi noter devetdeset dek moke in dobro stepaj. Ko je testo dobro stepeno, dodaj še KORENČEK. deset dek moke. v kateri si pa dobro zamešala Čeprav Imamo še hudo zimo, vendar se 2e dva Pecilna Praška in Pet dek rozin. Stepaj testo ŽENSKI VESTNIK sem ga feo.il dofce dneve, da bi ga podaril naj- Wiža pomIad in treba je že zdaj misliti na vrt in & Pet minut nakar ga stresi na pomazano pe-Icpši vilj. Odtrgal ši ga Pojdi z njim d-mov, tocfc.na t(V kako in kaj bomo sadili; da se nam bo kačo m pusti stati deset immrt. Nato peci v močno "kot plačilo za ta sad tni boš mora! dati svojo izročalo. lepo -čerko zn ?erro.» Za domačo uporabo kakor tudi za prodajo Zato je prišel ta dan oglar tako Zanš^en in na trgu prihaia v prvi vrs{i v po§tev korenček, replašen domov, '..roza ga je p^š'a, če se je kcr je zelf) dobičkannsen. Ne samo, da s pravilni V svojo krasno hčerko in se spomnil d'vjcga n5m .mfenieiTr korenčka lahko veliko pridelamo vroči pečici poldrugo uro. Prakti?*v Da preženemo miši lu podgane, jim nastavimo majhne koščke navadne gobe (kakor jo rabijo po šolah), ki smo jih namočili ali še bolje: ozrl v svojo Krasno ncer; že meseca februarja. Sploh je korenček pega. ker si ni mege! misliti, da bi sc bil moral prva rastlina, ki jo usejamo spomladi. Seveda ločiti od svojega ljubljenega otroka. mora biti takrat zemlja že zadostno posušena. Ker si oglar ni mogel spomniti kaj pametnej-, Prenagosto sejanie ni dobro, ker treba ko-?ega. se je naporied odločil ter obiskal svojega renčku prostora za krepek in enakomeren raz-soseda. Matija se je starčka zelo razveselil, ga Voj. Zato nai bo med vrstami vsaj po 20 cm raz-prijazno sprejel in pogostil. A I dalje, pri večjih nasadih pa 25 do 30 cm raz- Oglar mu ^ jel pripovedovati o svojem do- dalje. Uporabljajmo vedno le dobro očiščeno žlvljaiir, razložil mu je svojo zadrego in ga prosil scme, da ga moremo lepo enakomerno use-za pomoč. ' jati. Priporočljivo je tudi, sejati v večkratnih Sosed mu je obljubil, da mu reši hčerko, toda časovnih presledkih, tako da imamo vedno kaj ona mora postati potem niegova žena, saj se mladega naraščaja, ker mlad korenček je veliko ljubita in ne sme jima odrekati sreče. j boljšega okusa kakor star, dozorel koren. Star Starec ni dolgo premišljal, rajši je pač izročil j korenček je bolj za domačo uporabo kot pa za hčerko poštenemu Matiji kakor divjemu gozdov- na trg. Sejemo lahko tudi še v iuniju-juliju, da kotih in špranjah, po kleteh in shrambah, kjer so miši ali podgane. Živalim gre ta vaba zelo v slast; a goba se jim potem v želodcu tako napne, da jih zaduši. „ , _ , , , r . , ,. . ^ , Kako prežeueš ščurke. Kupi v drogeriji 50 gra-Ker korenček le zelo počasi kali ga je treba mov borove k|slJne> k, jo zavre§ v enem ,jtru niku. Zadovoljen je stisnil sosedu roko in pristal. Pri kupici vina, ki ga je prinesel Matija iz kleti, je začel mladenič starcu pripovedovati: «Moj ded je bil zelo moder človek. Znan je bil daleč okoli kot spreten padar. Enkrat je jezdil imamo potem v pozni jeseni spet okusen mlad korenček. Nege na gredi potrebuje korenček prav za prav malo. Treba ga je samo večkrat dobro okopati, da ima .vedno rahlo in zračno zem- vode. To zmešaj potem z drobtinami in koščki kruha, tako da napraviš nekak močnik. Namaži to zmes na papir in položi na mesta, kjer lazijo ščurki. V kratkem bodo pokončani vsi ščurki. Kadar se je v posodi kaka ]ed prismodila, tedaj posode nikar ne skušaj očistiti s tem, da jo strgaš z nožem, ker na ta način posodo samo poškoduješ. Najbolje če jo ostrgaš z lesenim nožem ali s kako ostro trsko in potem še s kako trdo krpo dobro zdrgneš. O zimi, športu« smučanju in zdravju Huda in človeku sovražna zna biti zima.' Kadar leži snej: meter in morda še več na visoko, je zelo otežkočen in oviran promet. snežnimi kraji; to nam je dala čutiti ^^oii ietošnja huda in debela zima. V svoji iznajdljivosti pa se je človek naučil obvladovati tudi prometne zapreke, ki iih povzroča zima s snegom. Začel ie rabiti smuči, ki so mu poleg koristi nudile kmalu mnogo prave zimske zabave. Kje in kdaj so se pojavile prve smuči, nam ni znano. Na podlagi raznih zgodovinskih zapiskov sklepamo, da nam je iskati začetek smučk pri severnih narodih, med Sibirci. Rusi in Skandinavci. Pred smučmi je rabil človek krplje, ki so branile udiranje v snegu in močvirju. S krpljami pa je bil iznajden šele pripomoček za hojo. Smuči se omenjajo prvič leta 500 po Kristusu in okoli leta 1000 se ie že mnogo pisalo o tem orodju. Umevno je, da se je smučarstvo najprej in najbolj razvilo med onimi narodi, ki le za kratek čas slečejo zimski kožuh. Medtem ko nam danes služijo smuči večinoma za zabavo, so bile spočetka le prometno sredstvo. Kmalu pa se ie razvil smučarski šport, to je, smuči so se začele rabiti v zabavo in razvedrilo. Zanimivo je. da je smučarstvo tudi na Slovenskem zelo staro. Začelo se je na visoki planoti Bloke, severovzhodno nad Cerkniškim jezerom. Do kdaj nazaj v preteklost segajo začetki slovenskega smučarstva. nam ni znano, vemo le toliko, kar nam pripoveduje kranjski zgodovinar Valvasor. Iz tega vira posnemamo, da je bilo na Blokah razvito smučarstvo že v 17. veku. Valvasor pripoveduje, da so Bločani sami prišli na to idejo. Tako smemo imenovati Bioke domovino slovenskega smuškega športa, zlasti, ker vemo. da tam niso bile smuči samo prometno sredstvo. temveč da so služile tudi zabavi. Od imenovanega zgodovinarja namreč vemo. da so se na Blokah prirejale vsako leto neke vrste smuške tekme, ki se sicer ne dado primerjati z modernimi tekmami, ki pa vendar kažejo, da le smučarstvo na Slovenskem prastaro. Slovenski moderni smučarski šport pa ie star šele dobrih 40 let. V tem času se je smučarstvo pri nas neverjetno razvilo in postalo naš najpriljublienejši zimski snort. Ne ' samo meščanom, temveč tudi kmetski mladini se je ta šport priljubil in zadnja leta ie zajelo smučarsko gibanje že tako rekoč vse sloje na Slovenskem. V naslednjem ne bomo govorili o smučeh kot praktični in koristni napravi, temveč s^ bomo baviii s srručarstvom kot enim nai-koristnejših športov z zdravstvenega in vzgojnega stališča. Smučanje je kralj zimskega športa. Razveseljivo je dejstvo, da smo se tudi Slovenci zadnja leta v tej športni panogi tako izpopolnili. da smo se lahko udeležili zadnjih mednarodnih zimskosportnih tekem. Pomembno pa je to tudi zaradi tega. da smo vzljubili ta šport, ki spada med najbolj zdrave. Kar je znanega o ugodnem vplivu športa na razne dele človeškega telesa, zlasti na živčevje, srce, kri. dihalne in prebavljalne organe, presnavljanje, kožo. mišičevje, okostje in sklepe, to velja v povečani meri za smučarski šport. Človeško telo je v zimskem času mnogo vztrajnejše nego poleti. Zimski rr,Tt pa se odlikuie tudi po svoji raznoličnosti. Zimsko podnebje v višini 600 do 1000 m je radi večjega mraza in suhosti in radi močnejšega obsolnčevanja bolj okrepčujoče in učinkujoče nego poletna vročina. Zrak ie nenavadno čist in prozoren. Solnčne žarke odbije vsak kristalček ledu. vsaka snežinka, vsak snežni drobec, tako da je ozračie prepojeno s svetlobo. Zato je priporočati ta šport zlasti onim, ki se v vsakdaniem poklicu ne morejo zadostno naužiti svežega zraka: poleg meščanov zlasti tovarniškim delavcem, delavcem po rudnikih itd. Ker se pri smučaniu gibljejo in vsi telesni deli, vpliva,ta šport na krvni obtok. Smučanje vpliva ugodno na dihalne organe. Ojačeno dihanje na svežem zraku popolnoma prezrači pljuča. Tudi živčevje sodeluje, se uri In krepi pri smučanju, posebno ugoden pa je njegov vpliv na mišičevje. Posebna prednost smučarskega športa pred drugimi športnimi panogami pa je v tem, da se urijo in krepe vsi deli človeškega teiesa istočasno. Napačno je naziranje. da je sp^rt brez pomena za delovne sloje, češ, da se ti telesno že dovolj gibljejo. Res se gibljejo in si utriajo telo, a le enostransko, medtem ko morajo pri smučanju delovati vsi deli. Ni to naporno delo, temveč lahko in poleg tega zabavno in duha osvežujoče udejstvovanje. ki more tudi kmetu, delavcu in drugim takim slojem le koristiti. Mladina, ki je okusila sladkosti tega športa, ne bo ob prostem času silila več v re-^ave gostilniške prostore, temveč bo rajši pohitela s smučmi v lepo zimsko naravo. Ko se je smučarstvo pri nas že tako lepo razvilo, je v korist narodnega zdravja, da se razširi tudi na one sloje, ki so mu bili doslej premalo naklonjeni. misliti, da bi se znova upostavil. Veseli so pa tega vremena vozniki, ki prevažajo les. I IZ POPOTNIKOVE TORBE j Pisane zgodbe Poljanska dolina, februarja. Predpust je vzel slovo, četudi smo od sveta precej oddaljeni, smo vendar predpust preživeli s številnimi lepimi zabavami. Sokol je imel pri reditev na Svečnico, ki je pa bila zaradi hudega mraza slabše obiskana. Za slovo je priredil na pustni večer še maškerado. Svoje veselice sta imeli tudi obe gasilni društvi v Gorenji vasi in v Poljanah. Zanimiv je tako zvani igralski ali »špilarski bal», s kakršnim se najbrž postavlja samo Poljanska dolina. Na debeli četrtek se zbere večina kvartopircev pri predsedniku vseh igralcev v daleč naokrog znani gostilni v Srednji vasi, pri Anžonovcu. Tu se to popoldne in vso noč ter še drugi dan pleše t metanjem kvart. Vmes padajo razni dovtipi in oštevanja, če ta ali oni prenerodno igra ali «špila». Zvečer postreže mati Anžonka z dobro špehovko. Posebno letos je bil ta bal kaj živahen. Nadaljeval se je še naslednjega dne v petek. Očetu Nacetu se je tiste ure, kar jih je predremal ponoči, ves čas sanjalo, kako je ujel zadnji «štih» skoznice. Igrata pa se le marjaš in tarok, torej prav solidni igri. Prejšnji teden so gnali orožniki po dolini proti Škof ji Loki nekega 30 do 40 letnega moškega s puntako (široko sekiro za tesanje tra mov) privezano na hrbtu. Bil je to kmečki sin Fr. Justin, ki je šel v Podvrhu pod Mladim vrhom v občini Javorje s puntako nad svojega očeta, da mu prepiše domovanje. Zgodilo se je to po pogrebu matere. Sin, ki je oženjen in oče štirih otrok, je zahteval od očeta o materinem pogrebu, naj zdaj na njega prepiše bajto. Ker se je oče temu upiral, se je spravil sin nad očeta s puntako. Oče je bežal pred sinom v podstrešje, kjer ga je sin dohitel in ga z ušesom puntake pretepel, k sreči ga ni nevarno ranil. , ki je kot prva ženska sama letela iz Londona v Kapstadt in nazaj. Preletela je 28.000 km. Komaj se je pa vrnila z letališča na svoje londonsko stanovanje, se je zglasil pri njej sodni sluga. Hotel je dokazati, da sodišče ne pozna slave, marveč da se drži samo paragrafov. Baileyjeva bi se morala že davno zagovarjati pred sodiščem radi prestopka cestno-policijskih predpisov, ker je kot šoferka predlanskim prehitro vozila. Sodišče ji pa ni moglo do živega, ker je bila ves čas odsotna. Lani je gospa Baileyjeva startala v Londonu na športnem letalu «Moth». Pri Naiwli v Afriki jo je doletela nezgoda in morali so ji po-slati novo letalo. Šlo ji pa ni za rekord, kajti po-setiti je hotela samo svojega moža, ki je vele-industrijec v Johannesburgu. Hotela je dokazati, da je letalo izvrstno prometno sredstvo tudi za zasebnike, zlasti na dolgih potovanjih. Pred povratkom v London je napravila več izletov po Afriki. Koncem septembra je startala v Pretoriji in je poletela preko zapadne Afrike in Gibraltarja v Evropo. Nehote je dosegla rekord na daljavo, poleg tega je bila pa prva žena, ki je letela preko Konga in Sahare. Toda ženska ostane ženska. Največ preglavic so ji delale vso pot obleke. Za prtljago ni imela dovolj prostora v aeroplanu in zato je spotoma kupovala nove obleke in perilo. Sodišče jo je iskalo po vsej Afriki. Poslalo je za njo uradni poziv, da se mora čim prej zglasitL V Ugandi je neki uradnik napisal na poziv, da ime Bailey tam ni znano in poslal je spis nazaj. Tako je gospa Baileyjeva, ki je zaslovela kot drzna letalka po vsem svetu, le morala pred sodišče. X (Jmoril lastno ženo, da bi se polastil zavarovalnine. V Budimpešti se je zaključila sodna razprava proti madžarskemu pustolovcu Beli Erdelyju, ki <-e je maral zagovarjati pred sodniki zaradi umora »v oje žene ter zaradi pona-ejanja menic in listin. Obravnava je trajala dolgo in je bila zelo napeta. Njena zgodovina je laslednja: Lani poleti sta bila ob Millstattskem jezeru na letovišču Erdely m njegova žena, bivša igralka. Nekega dne sta šla zakonca na plrn ne, kjer se je pripetila Erdelvjevi ženi nezgoda: padla je v i prepad, odkoder so jo pa rešili. 2e tedai se je ! govorilo, da je Erdely sam pahnil ženo prepad, ker je bila zavarovana za visoko vsi to. Kmalu , potem, ko si je Erdelyjeva opomogla, so jo našli v postelji mrtvo. Kot vtroK smrti se je navajala najprej srčna kap, nato pa zastrupljenje » vero-t nalom. Mrliča so raztelesili in dognali, da žena 1 ni umrla navadne smrti, ampak da je bila zastrupljena in po vrhu še zadavljena. Policija je . takoj osumila umora moža pokojnice in ta ie mo-' ral na zatožno klop, kjer je bil sedaj obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora ter ponared.tve do-\ kumentov in menic. Obtoženec je namreč zavaroval svojo ženo za znesek 10.000 ameriških dolarjev in je izvršil umor, da bi se polastil tega de-I narja. i X Največja razstava mlečnih izdelkov na , svetu. Dne 8. t. m. so otvorili v Kodanju na Dan-Iskem mlekarsko razstavo, ki po svoji ogromnosti ! presega vse dosedanje tovrstne razstave na 'svetu. Razstavo sta priredila Centralna organizacija danskih mlekarskih društev in Društvo danskih mlekarjev. Razstavilo je 1385 mlekarjev in na oceno je prišlo 1373 vrst sirovega masla i ter 814 vrst sira, vse izključno danski pridelek. 118 večjih mlekarjev je razstavilo cele zbirke naj-! raznovrstnejših sirov. Razstavljeni so seveda tudi ostali .mlečni izdelki: kazein, kondenzirano mleko, smetana ter sladoled. Posebno zanimiv del razstave je ogromna razstava mlekarskih strojev. Razstavile so vse danske tvrdke, ki proizvajajo mlekarske stroje in pomožne aparate. Za najboljše mlekarske izdelke bo posebna komisija po oceni priznala medalje in diplome. Pri- «Dn"«r»v|iV4jj §t. 7 Stran It čakuje se ogromen obisk iz inozemstva. Zadnja razstava te vrste na Danskem je bila leta 1920. Kot zanimivost navajamo, da jc na Danskem poleg 3084 zadružnih samo 139 zasebnih mlekarn. V zadružnih mlekarnah na Danskem se predeluje mleko od 1,173 193 krav, v zasebnih pa samo od 98.953. X Lažni car v Ukrajini. V Ukrajini se je pojavil nedavno samozvanec, ki zatrjuje, da je brat zadnjega ruskega carja veliki knez Mihail Alek-sandrovič, o katerem se je prvotno mislilo, da bo zasedel ruski prestol po carjevem odstopu v marcu 1917. Boliševiki so ga hoteli umoriti, pa se je slučajno rešil. Skrival se je dolgo časa po Sibiriji, zdaj se je pa vrnil, ker je prepričan, da se bliža konec vlade moskovskih Antikristov. Tako je pripovedoval neznanec, o katerem se govori, da je res zelo podoben velikemu knezu. Toda mož najbrže ne bo imel sreče, kajti nedavno je bilo končnoveljavno dokazano, da je bil veliki knez Mihail Aleksandrovič v juliju 1918. v Permi umorjen. Zanimivo je, da so samozvanca povsod navdušeno sprejemali. V mnogih vaseh so ga kmetje vozili skrivaj od vasi do vasi ter sklicevali shode, na katerih se je pustolovcc predstavljal kmetom. Samozvanec pravi, da je posetil najprej Ukrajino zato, ker je. ta dežela zibelka pravoslavja in ooznejših moskovskih carjev. Svoj prestol hoče obnoviti v Kijevu kot stari prestolici Ukrajine. Zanimivo je, da sovjetska oblastva sa-mozvancu niso mogla do živega. Iz Harkova so poslali v poltavsko gubernijo več vohunov, da bi samozvanca izsledili in aretirali, a vohuni mu niso mogli do živega. Šele, ko so priseli har-kovskim detektivom na pomoč moskovski, se je posrečilo samozvanca izslediti in aretirati. Izkazalo se je, da je dozdevni veliki knez samo kmet Nikita Žmurčikov, ki bo moral zdaj no^ti vse posledice svoje predrznosti. X Upor zaradi pisave z latinico. Turška javnost se že več dni. zanima za veleizdajniški proces, ki se vrši v maloazijskem mestu Brussi. 30 Turkov je obtoženih, da so pripravljali prevrat v Turčiji. Iz obtožnice je razvidno, da so ustanovili obtoženci Društvo za zaščito moha-^ medanske vere, ki naj bi z uporom odstranilo vse uvedbe Kemal paše, v prvi vrsti latinico, ki je uvedena po turških šolah. V zaroto so bili zapleteni tudi mnogi odlični javni funkcionarji, glavni kolovodja je pa neki Džemal, ki je imel stike z mnogimi političnimi kaznjenci v državnih kaznilnicah. Kaznjenci naj bi se ob določenem času uprli in povzročili notranje homatije. V Carigradu so v zvezi s tem procesom carinski organi zaplenili osem velikih zabojev, v katerih so bile ključavnice. Carinski organi so pa mislili, da je v zabojih orožje; Ko so jih odprli, so res našli v njih mnogo revolverjev. Pred sodiščem so vsi obtoženci odločno zanikali krivdo, samo Sabri beg je priznal, da je bil zapleten v zaroto. Tudi glavni obtoženec Džemal zanika vsako krivdo. • ' X S čolnom v Turčijo. Pred dnevi so opazili na Donavi tik ob avstrijski meji zložljiv Čoln, ki se je obupno boril z ledenimi ploščami, ki jih je gromadil veletok v svoji strugi. Ljudje, ki so videli drznega veslača, so z velikim naporom potegnili čoln k bregu in rešili mladeniča, ki je izjav-"' da je hotel staršem pobegniti v Turčijo. 171et! dijak, sin nekega inženjerja iz Regens-burga, je med vožnjo mnogo trpel zaradi silnega mraza. Premrzlega lahkomiselneža so seveda takoj vrniR staršem. Bil je brez denarja, v čolnu pa je imel precejšnjo zalogo suhega mesa, kruha in vina. X Celo v Jeruzalemu je sneg. Povsod v Le-vantu so divjali zadnje tedne močni viharji s snežnimi meteži. V Aleksandriji je te dni prvič P^ 30 letih zapadel sneg. Snežilo je več ur. V Libanonu imajo 4 metre snega. Reka Jordan je narasla ih preplavila mostove. Promet med mesti Beirut in Damask ter med Kaifo in Beinitom je popolnoma prekinjen. Tudi Jeruzalem pokriva debela snežna plast. X Jezik mu ie primrznil na železno ograjo. V Wellsu v Avstriji se je prošle dni pripetila originalna nezgoda. Nespameten Sletni učencc je lizal led, ki se je napravil na železni ograji cerkve j sv. Mihaela. Nekaj časa se mu je to videlo zelo prijetno, kmalu pa mu je jezik primrznil na ogra-! jo. Fant ga ni več mogel odtrgati. Začel je tuliti Ljudje, ki so videli, da se je jezik prijel ograje in da ga otrok ne more več potegniti v usta, so ga začeli ribati s snegom in so ga počasi toliko ogreli, da ga je otrok lahko spravil nazaj v usta. Potem so peljali fanta k zdravniku, ki je ugotovil, da je jezik težko poškodovan in da bo treba precej časa, da popolnoma ozdravi. X Srebro in sploh kovine baje izžarevajo zdravilne žarke. Dunajski listi poročajo o zanimivih poskusih nekega graškega vseučiliškega profesorja, ki je ugotovil, da izžarevajo nekatere kovine zdravilne žarke, kar velja V prvi vrsti za srebro. Srebrna ruda in čisto srebro imata baje zelo blagodejen vpliv na rane. Zašite rane se nikoli ne gnoje, čeprav ostane nit v rani, če pokrijemo obvezo še s srebrno deščico. Srebro v obvezi ne prepreči samo vnetja in gnojenja, marveč omeji tudi razne kompMkacije. Blagodejno vpliva srebro tudi na opekline. V tem pogledu je učinek srebra neprimerno večji kakor učinek raznih mazil in olja. Zdravilnih žarkov pa ne izžareva samo srebro, marveč tudi druge kovine. Košč?.k cinkaste žice baje uniči vse bacile okrog sebe. Zdravilna moč raznih kovin izvira večinoma iz izžarevania. Na to bžarevanje so opozorile profesorja izkušnje starih ^ndi vrst: lili. jino, rumenjakovo, glicerinovo. boraksovo katraooro ter milo za britje). Od teh ea poiskas 5 komadov po izbiri za vnaprej poslanih 52 Din pn«:ie ckarnar FELLER, Stublca Donja £ts ,g 360, Hrvatska. Za oranje slave: EUa-SJumpoa Din j3a. Žrebanje ▼ drž. razr. loteriji Dne 5. februarja so bile sledeče pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 30.000 je zadela št. 115.680 Din 3000 je zadela št. 5767 Po Din 1000.— številke: 20.061, 75.770, 8-1.664. Po Din 300,— številke: 5727, 5743. 17.914, 17.961, 30.965, 40.528, 53.433, 53.457, 53.472, 66.6.32, 66.653, 66.661, 66.667, 91.783, 91.796, 7.613, 20.088, 20.116, 20.128, 46.009, 70.221, 70.258, 70 298, 84.590, 84.658, 84.693, 97.316, 97.353, 97.377, 97.410, 97.440, 109.742, 109.836, 123.S07, 123.811, 103.157, 103.164, 34.756, 34.765, 58.296, 53.304, 58.307, 74.697, 96.852, 99.759, 107.952, 123.529, 123.555. ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra ceste 19. |e zgrudil na tla. Počila sta še dva strela in usmrtila drugega sina. Inženjer je nato stopil k postelji, kjer je kljub strelom še vedno spal najmlajši sin, poljubil ga je na čelo in takoj nato telefonično obvestil policijo o krvavi žaloigri. ki se je pravkar odigrala v njegovi hiši. Na komi-sarijatu je mož izpovedal, da je svoje tri otroke ustrelil, ker je prepričan, da ga je žena varala in da mu je bila v prvih letih zakona često nezvesta. Prejel je v zadnjem času zaporedoma tri pisma, v katerih mu je neznani pisec poročal, da ni oče prvih treh otrok in da je samo najmlajši sin njegov. Vsa tri pisma je inženjer pokazal komisarju. Izkazalo se je, da jih je pisala ena in ista oseba. Na vprašanje, ali pozna pisca, je inženjer odločno izjavil, da ne. Naravnost nej>ojmIjivo pa je, da ženi sploh ni ničesar omenil o pismih. Policija je ugotovila, da je inženjer že lani večkrat prejel pisma, v katerih pa nikoli ni bila omenjena ženina nezvestoba. Zdi se, da je postal nesrečni inženjer žrtev podlega spletkarja, ki se je hotel osvetiti, ni pa tudi izključeno, da si je nekdo vse skupaj samo za šalo izmislil. Deceusterja so oddali na opazovalni oddelek, kajti vse kaže, da je Storil svoje dejanje v duševni zmedenfsti. ZA SMEH iN KRATEK ČAS Zmota. !;' V gneči stopi nerodnež gospodu na nogo. Gospod: «Kod stopate s svojimi čevlji?* Nerodnež: «S svojimi nikoder!* «Qospod: «Saj sem vas videl, ko ste odmaknili nogo!* Nerodnež: «Tisto že. Čevlje pa sem si izposodil ...» ■ ■: . Koliko stane. Lizika ima god in Dorica je povabljena. Obe občudujeta novo punčko, ki jo je Lizika dobila ob tej priliki. Dorica jo temeljito pregleda in preišče ter odkrije, da je na zadnjem delu telesa napisana cena 90 Din. Ko Lizika to vidi, se obrne in reče: «Poglej no moj hrbet, Dorica, koliko stanem jaz.» Otroška modrost. Pepček, nezakonski sin najemnice, in Julči, sin hišnega gospodarja, sta se sporekla. Julči: «Kaj boš ti, ko še očeta nimaš!* Pepček: «Več jih imam kakor ti, da veš!» V šoli. • Učiteljica: cKakor sem pripovedovala včeraj, nekatere živali izumirajo. AH znaš kakšen primer, Mihec ?> Mihec: iu. tirainoioui od #45 Din m dalje. 70 Zahtevajte brezplačni CENIK 8 1000 slikami Roskopf ura 49 Din. Ura na sidra (ankirica: aakalika kalite izvršit« z 3 letala jamstvom 65 Hi«. Ista original patent preciz. Roskopf nra na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo 98 Din. Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod. Budilka. 64 Din z 2 zvoncema in 31et. jamstvom 69 Din. H. Iman!?, Maribor št 43/1] specialist samo za boljše ure. I —m-nmr*-—————* *