I A M IT D I If A	EEEI
L^J!!lJ Jkm XT a J^ m mm mm	ItvelaJ1^£J
■ I	v .l^P^^H
■
ŠTEV. 30. NO. 30. CLEVELAND, OHIO, V PETEK 15. APRILA 1910.	VOL^
Strati pred Japonsko
ANGLEŠKI DRŽAVNIKI SVARIJO ANGLIJO PRED NADALJNO ZVEZOZJAPON-SKO.
--o-—
m
Izjava japontkcga urednika iz San Franci sca v glavnem mestu Japonske.
^ JAPONSKE NASELBINE.
■p.s	-j ,	tf
London, 13. aprila. - V tu-kajšnih uradnih krogih vlada velik strah preti japonsko politiko, ki meri vedno na ttl cilj, kako« b povečala svoje meje, Itako bi povečala svoje meje, selbin. Državnik Stanhope se je izrazil, da japonska ekspa-zirna politika ni naperjena samo proti Ziedlnjemim državam ' pač pa tudi preti Angliji, (lasi je Angiija sedaj zaveznica japonske vlade. Japonska hoče na vsak način velikih in bogatih naselbin, da jih izseljuje, kakor dela Anglija z Indijo. Ih Japonsko vlado jako v oči bo-^ dejo otoki v Tihem morju, predvsem pa Avstralija. Dočim je angleška polt tka se zadnje leta zvezala z Japonsko, da \ bi bila varna v Tihem morju, jr Anglija napela vse svoje sile
kftfc/	-_____ *	■ * * »	H J* - »-- - .	jr. ra
' pmti Nemctjr. " wrntrirr jr pa
Japonska na tihem delovala za svoje koristi, četudi napram Angliji, svoji zaveznici, /veza Japonske in Anglif* se ne bi smela niWdar dopustiti,
V glavno mesto Japonske je prišel neki japonski urednik iz San Fransica. ki se je izjavit, da se moro položaj med Zjed. državami in Japonsko rta vsak način spremeniti. Baje Japoncem v kratkem ne bo več mogoče živeti v Ameriki, kjer jili ^ domačini na vse načine stiska-jo. Ce se to razmerje ne preneha, mora priti do katastrofe.:
	•--o-
Zapori v nevarnosti
New Haven, Conn., 13 aprila. — V bližini tulkajšnega pokrajinskega zapora je nastal ogenj, ki se je čudovito hitro / razširjal okoli. Kmalu se je ^ vnel tudi zapor. K sreči so pripeljal: ujetnike na policijski glavni stan Velik del ječe je ■ypogorcl.
w
f	-o-
Poljski protest.
Dunaj, 12. aprila. — Vsi pol ski listi jwotestirajo proti nameravanem obisku nem:-kega cesarja Viljema, ki pride baje v jeseni k avstrijskim vojaškim vajam. Nemški cesar, ki je nekoliko prismojen, hodi j vedno rad izzivat v Avstrijo Poljake, katere mori in tlači dovoli v blaženi Nemčiji. Po-sejmo letos je neprijetno dir-1 n»l Pojake obisk nemškega pri-snipjenca, ko obhajajo petstoletnico slavne poljske zmage : nad nemškimi roparskim vitezi pri Tannenbergu.
*	Ostra kazen.
S ' New York, N. Y. 14- aprila. Sodnik Rosalski je danes obsodil Petra Davitsa v zelo' ostro kazen. Davits je pred nekaj ^edni napadel t^ cesti ^
Zopet Cook.
ekspedicija, ki je prišla na mt4 Mckinley ni dobila sledu o
oooku. , *
Svoje dnij je Cook zatrjeval, da je bil fta tej gori in odkril mnogo važnega.
ničesar dobil.
Fairbanks, Alaska, 14. aprila — Ek špedicija, ki se je od tukaj napotila, da pride na vrh gore McKinlcy, je dospela na goro 3. aprila. Mckinley je najvišja gora v Severni* Ameriki. Člani te odprave so rabili en mesec, da so dospeli na vrhunec, kjer pa niso našli nika-kih znaikov ali sledov, da bi bil kdo <irttg pred njimi na tej gori posebno pa dr. Cook ne.
Hkspedicija se je odpravila 5. decembra iz mesta Fairbanks ko je še divjal prepir po sve-J tu če se more Cooku vrjeti ali ne. Sredstva za to ekspedicijo sta dala dva newvorska milijonarja. Določeno je bilo, da se nnjprvo prodere kako«: daleč mogoče, nakar postavijo tabor in v sredi meseca maja potuje-
naprei ' t od« med ^tttya-mi-* so naleteli na toliko ovir *kot so prvotno pričakovali. V štirih oddelkih so možje lezli na goro in štirikrat so postavili tabor, Pot so morali sekati v led. Do višine uooo čevljev je Šlo precej dobro in 11! bilo ovir. toda pot nadaljnih 4000 čevljev vtsočine je bila tako slaba, da sprva niso mogli nikakor naprej. Led se je po-i ivlinl navpično pred njimi. Zadnjo pot so nastopili iz viso-čine 16.000' čevljev, kjer so i-meli precej časa tabor, Gora Mr!\inlev ima dva vrha. katerih eden je pokrit z večnim ledeni in snegom dočim drtigi ni ničesar druzega 'kakor gola pečina. \Ta slednjem so hribo-'a/oi naredili velik kamenit kup in posadili na vrli ameri-kaiisko zastavo Kkspedieija je vzela s seboj tudi spise in označbe dr Cooka, vendar ni mogla nikjer dohili kakega sledu o leli znakih. Torej dr. Cot.k je vendar povsem navaden slepar, tki ie vodil pri leta cel svet za nos
—--u-
Proti Buenos Ayres.
Panama, 12. apriJa, — /ve-zine oklopnice "Tennessee" in "Xorth Dacota" sta se Janes podale na pot proti K'tienos Ay-res, Ikier bodet? pri slavnosti stoletnice argentinske republike zastopale ameriško vlado. Letos je preteklo sto let, odkar je Argentinija bila proglašena svobodnim republikam. Te slav-nosti se vdeleže vse ameriške republike in tudi nekaj evropskih držav.	*
■-o-
Truplo v kovčeku.
Hannibal, Mo., 14. aprila — Tukaj so našli na neki farmi truplo Mrs. Maexwell, ki je zginila iz svoje hiše pred enim tednom. Truplo je bilo v nekem kovčeku. Pokrov je bil sicer zaprt, toda ne zaklenjen. Poleg kovceka je ležal kol,
t	"i*	.j 1
Iz delavskih krogov
JEKLENI TRUST JE U PELJAL NEDELJSKI POČITEK V VSEH SVOJIH TOVARNAH.
Sodnija je kaznovala nekatere zlobne skabe v Philadel-
phiji zelo ostro.
IZRAZNIH KRAJEV.
Pittsburg, Pa., 13. aprila. —
Jekleni trust je sklenil, da upe-Ije za vse delavce v svojih tovarnah in na onih železnicah, ki vozijo za jekleni trust, me-daljski počitek. Te železnice sb Bessemer in Lake Erie ter še na petih drugih železnicah/ To povelje je bilo izdano v po-ndeljetk* : v sled tega povel ja bo setlaj vsako nedeljo počivalo mo.obo delavcev, ki so zapoš-Ijeni v tovarnah in železnicah jeklenega trusta Trust se je izrazil, da en dan v tednu se mora počivati.
Philadelphia, Pa., 13. aprila. "•— Tukaj so porotniki Obsodili nekega skaba, ker je povodom zadnjih nemirov po ulicah proti skaboin, ko je vodil eno karo in ga je množica' pozvala, naj zapusti svoje mesto kot sika h, utegnil revolver m puce! streljati Zadel je nekega mladeniča precej nevarno.
Skab se je sicer branil, da je hil osebno napaden, kar jc pp-irdil tudi »prevodnik železnice, dočim je dečko izjavil, da se napada ni udeležil. Porotniki so vrjeli dečku več, kot sl(nbu in slednjega obsodili.
Sedalia, Mo., 14. aprila. — Tukaj je petdeset šivilj za b!u /q odprlo svojo lastno tovarno; vse dela\kc v tovarni so namreč lastnice tovarne; delalo se hode po skupnem delu. Tovarno odprejo ta'koj, ko pride iz St. Louisa potrebno pohištvo. Dekleta so prej zaštrajkale, nakar'so prišlo na srečno idejo, dri ustanove same svojo tovarno. Denar so dobile od raznh unij v mestu, in denar se nlača iz prvega dobička, ki ga naredi tovarna.
-o-
Velik ogenji.
Johnstown, Pa., 13. aprila. —
V Kbensburgu, ki ic glavno mesto Cambria' County, je nas-f a I včeraj velik ogenj, ki je razdejal cn flel trgovskega mes-tn in napravil $100.000 škode. Ognjegasci niso bili kos svoji nalogi, in predno ie prišla požarna hramba \y. drugih mest. je bil že veliik1 del mesta popol-niuna \f, platnenih
-o--
"Red" za Teddya.
Bruselj, Belgija, 14. aprila.
— lielgiiski kralj se pripravlja za sprejem Roosevelta. Ob tej priliki mu hoče podeliti tudi nekakšen '"red", vendar mu njegovi ministri zelo odsvetujejo, da tega ne stori ker Roosevelt bo tako bedarijo gotovo, odklonil.
t
-o- •
Nov svet za naseljence.
Washington, 11. aprila. — Tajnik oddelka za notranje zadeve, Ballinger je danes odločil. da se pripravi 300.000 ato-rov sveta v Montani in 50.000 akrov sveta v New Mexico v svrho novega naseljevanja. Ta
Iz IlNZMIStVa.
V TRSTU SO VČERAJ SPU-• STILI NOVO VELIKO LADIJO V MfORJE
Na Dunaju so otvc^rili mednarodno lovsko razstavo vseh naro4t>v,
ŠTRAJKI NA FRANCOS KEM.
■■j'11» ■ *
Trst, 14. aprila. — Tukaj so danes spustili v morje novo veliko oklopuico avstrijske mor-natnice, katerih dosfdaj Avstrija še nima prav nobene. I)asi ie nova oklopnica v primeri z drugimi dxlopnicaml ostalih držav. jako majhna, vendar je dobrti oborožena/ !<ad*ja nosi 1 tonelat.
Dunaj, 13. aprila. — h*ran Josip je otvoril v tem mestu veliko mednarodno lovsko razstavo. pri kateri s*!> zastopani ' vsi narodi. Tudi Slovenci ima-i<» lepe paviljone na razstavi ter so razstavljene razne lovske trofeje i/. Gorenjske.
Marseille. Kranci a. 13 aprila. — At raj k in o m ki -škili rezervistov postaja od cb eva do dneva hujši, mesto je sedaj v vo- -jaški oblasti, .^trrt kati so za-čeli	cestne že-
<e jutri zopet povrnejo na delo, Jutri pa gredo na M raj k peki, in giwerifer mesta je pozval vojaške pe'ke, da opravljajo službo. Popoldne je prišlo do več kravalov na ulici, in bilo je nekaj policistov in štraj-karjov ranjenih. .Medtem ie pa dobil guverner mesta obljubo od vodij štrajkarjev, da bodo mirni, nakar je poslal vojake domov.
■ ■ o -
j	Dopis.
Tower, Minn., 8. aprila. —
Tu je umrl obče priljubljeni rojak John |:tkše. rodom iz Tu.ševdoh pri Črnomlju. Moleli a' je že dalj časa-za strsieo. ki ga je spravila v prerani grol Star je bil 34 let. V Toweru zapušča mlado, žalujočo udo-s šestimi otroci. lokojui je bil član dveh podpornih dru štev, sv. liarbare. spadaji.če k |. S. K. |. in ln; jc član tir. s\. Petra in Paula spadajoče k X. II. /,. Obe društvi sta 11111 5. aprila priredili lep pogreb in številna udeleži li je pričala da jc bil p »kojni jako priljubljen Iv'ev. Jos. I;rjančič je imel kratek. toda jedrnat govor ob nje-igovi krsti. Iz ]{!v, Minn. s< se vdeleždi pogreba g. Stefan \gnič, g. Marko Petrič, in g. J. J. Peshell. Ostali žalujoči družini izrekamo nase iskreno sožalje. a pokojniku naj sveti večna luč!
—	2. r-prila je nastal v Toweru ogenj blizo slovetiske cerkve sv. "Martina. Pogoreli ^tc d«e hiši, in vnel se je tudi že zcot,:k, vendar se ie posrečile ognjegascem ogenj omejiti.
—	G Stefan Agnich in pisec teh vrstic sta si 5. aprila ogle- 1 dala tukajšno pivarno Iron I Range Brew. Ass., katere zas topnik je Mr. Agnich. Družba ravno slavi nove stroje ter dela mnogo novega. Družba kuha eno najboljših piv v tej okolici, kar znači veliko število odjemalcev. Z delom gre tu*kaj bolj počasi,, vendar se u- 1 pa. da se položaj kaj zboljsa, posebno ko se odpre nov rudnik, ki ga sedaj pripravljajo.
kotu po Ameriki.	Sii <
Mestne novice. !
IZ CLEVELANDA JE POBEGNIL ZNANI NOTARSKI POMOČNIK JOSIP KOŽEN.
Odnesel je nekemu Mažaru bančno knjižico, iz katere je potegnil $100.00
RAZNE NOVICE,
—	V sredo zjutraj so pogrešili v Clevelandtt Joe Kozena,
0	katerem ne je pozneje dognalo, da je pobegnil, in sicer, kakor se je sam izrazil v nekem >fsiiiti na znanca, da je šel »roti Chiragi, in da se "kmalu" /rne, da poravna, kar je zakri-/il. S seboj je pa odnesel svo-o $100.00, katere je potegnil 1a Lake Shore banki, in sicer w>d izmišljenim imenom nekega Mažara, od katerega je preči hančpe knjižice v pregled, / nedeljo zjutraj. V pondeljetW e pa šel na banko iti si dal iz-dačati $100.00. I)a bi odne-lel še kaj druzega, ni znano.
Pobegli Kožen je bil že pre-*ej star človek, sicer prijazne
1	amajnosti in je vžival precejšno zaupnost. Kaj za en zlo-lej ga je zmotil, da je vzel sto
nači iz tega, da je šel proti <tari domovini, dasi piše, da je v Chicago.
—	V pondeljek odpotuje več Slovenk v staro domovino na obisk, med njimi tudi Mrs. Mi-iclčič, soproga John Mihclčiča, »rocerista. Mi voščimo vsem >rav prijetno potovanje, po uihem in po vodi. in da bi se kis spomnile s kakimi razgled-' nicami iz |>ota. Vožnje listke <0 kupili pri Frank Snkser Co. 11 sicer za brzoparnik avstro iineri'kanske črte "Alice."
—	t lane družbe sv. Cirila in Metodu, podružnice št. m .se blagohotno opozarja, da se vrši v nedeljo ob deveti uri zjutraj redna mesečna seja v 1'nau-sovi dvorani. Ker je vremenski prerok naznanil lepo vreme za nedeljo, sc pričakuje številne udeležbe, dasi smo že dvakrat poškropljeni iz neba, ko 'smo imeti sejo. Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance.-Xe pozabite seje v nedeljo, ob deveti uri zjutraj v Knrmsovi dvorani.
S'ovensko podporno dr. "Primož Trube.r," št. 1 S. V. P. J. priredi \ soboto večer v Jaites dvorani, fioob St. Clair a ve, veliko društveno veselico
bogatim sporedom. Vabljeni so uljuduo vsi rojaki, da se kar mogoče v velikem številu u-leleze te veselice. Društvo je bilo ustanovljenomeseca nurr-c-ri, in ves čisti dobiček veselice bo namenjen za društveno bla-gajno Začne sc ob osmih zvečer. Vstopnina 25 ce'n.tov.
—	V nedeljo večer bodemo videli na našem slovei skeni odru zopet eno igro. z imenom K\Ioč uniforme." Priredi jo slovensko podporno društvo "Lnnder-Adamič", št. 20. S. S. P. 7. 7.a to igro vlada v naselbini že veliko zanimanje. Igralci so sc tudi dobro pripravili za igro in upamo, da bode igra izvrstno igrana, in da bo občinstvo napolnilo dvorano (Knausovo), kjer se bode igralo. Vstopnina jeso, 35 in 25 centov. Začetek ob 8. uri
pose-
tfeiiko naseljevanje
ZVEZINI NASELNISKI ODDELEK JE IZDAL POROČILO O NASE-L JE V AN JU V MARCU.
Tekom pretečenega meseca se je naselilo v Z jed države 150.000 oseb.
NATANČNI PODATKI.
New York, N. Y., 12. aprila.
— Naselnižlki komisar na nasel-niškem otoku, William Williams, je danes izdal poročilo glede naseljevanja v mesecu marcu. Po tem poročilu je prišlo pretečeni mesec v Zjcdin-jene države t 43.796 ljudi i izmed katerih jih je bilo 123.000 novih naseljencev. Iz Italije je ptisto 30.000 oseb, i^ Avstrije 42.000 ljudi j, iz Rusije 18. 000. Največ novih naseljencev se je naselilo v državi New York, namreč 32.000, a ostali so se večinoma porazdelili po Pennsylvaniji, Ohio, Illinois in Wisconsin. Izmed novih dos-lih naseljencev jih ni znalo brati ne pisati 12.568, dočim so ostali bili vešči branju in pisan ju. Naseljevanje v marcu je bilo manjše kot izseljevanje, IfCr j t m vdtkfn^ne fwiHmiWc mnogo ljudij odšlo v staro domovino,
-o
—	V pondeljek nas je obiskal naš zastopnik iz Barberto-na, Mr, John Gabrovšek. Sedem let ie ni bil v Clevelandu, in čudil se je napredku, ki ga ie imela slovenska naselbina v tem času. Tem potoni se tudi zahvaljuje vsem onim. ki j-o ga • ljubeznivo sprejeli in 11111 nekoliko razkazali zanimivosti po
1 1
mestu.
—	Račun za gas ali plin st mora plačati vsakega meseca pred desetim. Kdor plača pozneje, ni opravičen do odstotkov. ki jih daje plinova družba. Plačati se mora polna svo- 1 ta. Le oni, ki plačajo v našem uradu pred desetim . vs ikega meseca, so opravičeni d > odstotkov.
—	Minoli pondeljek je gostoval slavni tenor Caruso, ki ji pel v [-lippodroniu ulogo I,y-ensa iz opere ' Martha" rdi se inenj v Riclimonclu. Xnd tri-tisoč ljudij. ki ji* prišlo po^lu sat slavnega pevca, tli mogh dobiti v-topnic, ker so bile \'s< razprodane. Caruso je bi! nekoliko hripav, »etiiJar je dobrt pel.
—	• \r nedeljo je počastil s svojim obiskom našo naselbino Mr. los. Zalar, glavni tnj nik K. S. I\. I. Kakdr se nam je sporočilo iz najbolj verodostojne strani, je bila to nekaka poluradna pot za poravnavo spora med uradniki društva sv. Lovrenca in Jednoto Vsem je znana afera še od lanskega leta, Iklo so bili pri društvu sv. Lovrenca suspendirani iz glavnega urada kar trije uradniki \ a čist je ostal oni, ki je bil < glavni krivec. Sedaj se nam j pa naznanja, da ie vse poravna- j no, da so uradniki sprejeti na? j zaj a krivec kaznovan za grehe. , Nam to izvanredno ugaja, ii -ne moremo si kaj ,da ne bi izjavili zahvalo glavnemu uradu 1
1 ratskim sporavuwoin v^ J J
Kitajski umorKa
DVA KITAJCA V MM YORKU UMORJENA,!
VEČ TEŽKO RAN« '^^B
-,{ . dr-k ■ ^llf'i&^'w'i^nlBB Med raznimi društvi kitajsil|S| organizacij v New Yorku 1
so zbruhnili poboji,
1 1
ORGANIZACIJE "TONCk" i
New Y0rk„ 12. aprila. — Po i
kratkem miru med ik*tajskiili^l skrivnimi organizacijami v tem mestu, je zbruhnila zopet vajlS| ka med člani teh kitajskih štev. Policija je vsaj takeg^n mnenja. Včeraj se je zaznS#l o umoru dveh Kitajcev v kJjf||H skem delu mesla in dobili nam tudi več ranjenih. P^inB prav ničesar ne ve o storilcih,^ in molčeči Kitajci tudi nečeji^ ničesar izdati.
Eden izmed umorjenih lull tajcev, po imenu Chun^ Faš|fl je bil ustreljen na vogalu PaflBj Row in Pearl ulice, ki je fi|H živahna ulica. Druzega soHH dobili v prostorih ^^gaJ^H tajskega kluba mrtvega morilcem prvega je hitelo imH belih, ki so ga konečno pri^fl in izročili policiji. Slednja dosedaj zaprla že 9 Kitajcevy «
Vse, kar morejo izvaditt iz:H so imena in stanovanja. celo trdita, da »ta iz o<1da)jeiH mest; pokazala sta želes^f listek in velike svote detl^H
Vsi ustreljeni in bili člani kitajskih ^krivnih^H štev, ki sc neprestano niluH boj prepirajo. Taki člani navadno povelje, da morajo«! ga ali onega uradnika kakdl skrivne družbe umoriti, ker jHH je na potu. 'Onenjeni ijfl^B mora to zapoved izvrišti, skžjflH mora sam pričakovati, nekega dne umore na c«H Policija ima ogromno poslali Kitajci v New Yorku.
(ODMEVI STRAJKA.1
Otročji "vojaki" v PhiladefpH
ji morajo plačati poprave^
Philadelphija, Pa., 13. aptjfflH
— Edina smešna dogod*1>tcaJH štrajka železniških usluit^H cev v tem mestu, ki tr«ja že1 dva meseca, se je dogodila raj. Kakor znano je mcstiiwffl vojaška organizacija "StalM Kencibles" nastopila svoje dn^fl proti štrnjkarjem, a se je taiwH otročje obnašala, da so mQ^||H te "vojake" s sramoto poatfflj domov. Kakor znan so dp® veli gospodje "vojaki' p-recjlMH neprijetnih dogodkov, ko li poslani na ulice, da skrb^^H mir in red. Pri tem je d i marsikatera njih voiašfcifM sukenj poškodovana. IV vft^ jaške suknje si je mesto izpojkaM dilo v vsej naglici od nekejj^M trgovca. Danes se jc pa tgafl junaikom naznanilo, da m^l^H vsak po $1.15 piačati za poml vo sukenj. Junaki so tuliti in škripati z zobmi. .^SH magalo pa ni niesačr. Kerll^H v soboto vlekli svojo plačo, bilo vsakemu teh domobrgM cev utrganih po $1.1$. Orugfl krat si bodejo stokrat pref||fl lili, predno bodo šli na ttlč^M ljudi dražit in tako "skrbett^^^^^^H mir in red."
— V sporazumljenje. ^ I^i urad je odprt vsako jttfcjfe 8 ure Standard in do pol os« ure zvečer Standard. I
mtr 'r v torek in petek. — ■Hp: Slov. tiskovna dnifba
Martl^ninl *
IvIll^vHilIfl •
H^'AMERIKO: ______ $aoo
EA EVROPO:........$3.00
Ha CLEVELAND po pošti.. ................... $®-S°
WOsamczne številke po 3 cente.
fjEM* brez podpisa in osob* npftiti se ne sprejemajo in ne
j Vs» pisma, dopisi in denar
P|rig St Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
KlIssuc^Tues^ys and Fridays
— Published by — r The AMERIKA Publ. Co. (a corporation.)
Cleveland, Ohio.
f|Read by 15.000 Slovenians GlfKrainers) in the City of Cle* ■V'vcland and eUewhere, g Advertising rate t on request &el. City. Princeton 1277 R.
f:-4'Entered as second - class BpStter January 5. 1909. at the EBoftt office at Cleveland, Ohio Hnder the Act of Afar. 3. 1879." ■fe,! ' ■
Ljudsko stetj®.
^Danes, to je v petek, se pri-Hj| trinajsto ljudsko štetje po ■p Zjedinjenih državah. Ti-državnih števcev bode šlo Knes med ljudi in pobiralo HI' imena ter dobivalo druge fiprobnosti, ki se tičejo Ijuds-
Kjudsko štetje vsakih deset B* jako potrebno in predpi-wk-gl>u ustavi. Torej je dol-
MBfvaakega, h komur pride-Hpezini števci v hišo, da toc-Btt pravilno odgovarja na BB&ena vprašanja. Te štev-Hlbdetc spoznali po tem, da B|yjn 11a prsih posebno zna-jKenje iz kovine, kjer je našli-Hin zvezini orel in nad orlom 8napis: "Uaifed States Cen-Bureau Enumerator.'' Le Hm odgovarjajte pravilno in WMo, Ti ljudje bodo jako pri-Hlii in vam bodo pomagali v Hh, kolikor bodejo mogli. Hnor smo že naše čitatelje Hngokrat opozarjali, da to KjpO štetje ni v nobeni zve-|ffkakn drugo oblastjo, reci-WM;,* policijsko, državno, šols-Hpali davčno oblastjo. Edini
II :o prebivalcev je v Zjedin-li državah.
"uga, posebno važna stvar I i tem štetju, da se vedno lov s od izdate za Slovence, recite, mi smo Avstrijci, te narodnosti ni na svetu. Ksga je lahko sram kot i:> Lika, Če pove, da je Avstri-I prišli smo sicer iz črno-žol-Vvstrije, ki nam je bili ma-a, dokler smo bivali pod 110 vlado. Sovražila in pre-jala nas je sužnje; privošči-nam ni skoijice kruha; za-ej smo ji obrnili hrbet in se I [ali v to deželo, kjer smo j osebno svebodni.. Ko pri-I torej zvezini števec v vašo I) in vas vpraša, katere na-nosti ste, recite: "I am a venian," jaz sem Slovenec, to bo prišlo konečno na dan, tko nas je v Ameriki, in ne I [o nas več nazivali z najbolj motnim imenom na svetu:
petek se začne ljudsko I je jn gotovo mora biti v inajstili- dneh. po larmali pu Bj$r> v 30 dneh. Zapomnite si Bore): Odgovarjajte prijazno |;|li t^čno na v«a vprašanja, in Hlftnavljajtc doslovnp. da ste lj$I*0 VENCI!
g;'* Hallevev komet se vidi v Igbfctek zjutraj, ko se začne Ijud-■Mo štetje. Če imate namreč mglobre oči, teleskop in če veste, ^Knaj pazite na komet i 11 če ipstanete oh štirih zjutraj.
mm Ž. k
The colored raci.
Zadnji teden »e prtflo sporočilo. da sta bih t republiki Onatcmala, mučen« 4v:» zamorca. Ta dva zamorca sta bila k sreči državljana Zjedinjenih držav. Takoj se je oglasil naš državni tajnik in zahteval od vlade Guatemale zadoščenja in primerne odškodnine.
Težavno je, ne pisati satire! Tu pri nas v Zjedinjenih državah driihal lahko črne brate strelja po ducatih, polivajo jih s petrolejem in pečejo žive, o-ropajo jih vseh pravic, sploh se z njimi ravna kot z ljudmi "dritzega razreda." Nihče jim ne pride na pomoč. Če pa e-den črnih "civis americanus" pride v inozemstvo, kjer je nekoliko zasramovan — tedaj so na nogah vse Zjediitjene države. Naša čast je osramočena! Kako hitro «e prične gibati di~ nlomatični aparat, da zbriše "sramoto!" Tn če govorimo z nosim držav, tajnikom Knox-oni on bo radi zasramovanih zamorcev posla! republiki Guatemala ultimatum, poslal nekaj vojnih Indij, izkrcal mornarje in okupiral republiko!!
Ta zgodba je tako smešna kot ona burka "Bucek v strahu'" Pa vendar ima resen nauk, posebno za naše črne državljane. Namreč sledeči: če hočejo imeti iste pravice kot beli Američani, in če jim hoče Amerika podati dovoljno varstvo. da ne bodo zasramovani, tedaj maj gredo — v inozemstvo. Ker- "It makes all the difference in the world, WHO is goring the Nigger!"...
-o-
Mir.
Pretečeni torek smo isali o mirti in zjedinjenju v clcvelatul-ski naselbini. Dobili smo nešteto priznanj, da je bilo pisano povsem pravilno, stvarno »n odgovarjajoče resnici! Ju to smo tudi nameravali. Veseli nas, ker so rojaki tako složni med ceboj. Le po tem pridemo naprej do tako zaželjenega napredka. Nekateri pa zopet I10-'čejo uvideti v našem pisanju 4*straukarstvo". Ni res! Mi smo odločno povdarjali, da beseda "stranka" naj zgine, pa bo mir. Mi nismo se pogajali za nobeno osebnost, nismo delali reklame za nobeno faro, nismo povzdigovali nikogar v nebesa. Ampak povzdigovali smo v nebesa mir in slogo. Vsakdo, ki o stvari premisli, mora priznati, da je to pravilno in velikega pomena za naselbino. Spominjajte se na ono pripovedko o očetu na smrtni postelji in o sedmih sinovih- Oče da vsakemu sinu v roke palico in mu reče, naj jo prelomi. Vsak je lahko prelomil palico. Potem jim pa du oče v roke sedem skupaj zvzanih palic, in jim reče. naj sedaj poskusijo palice razlomiti. Nihče ni mogel, četudi so se zelo trudili.
Tako je z našim življenjem v Clevelamlu in vsepovsod. Cc bomo vsi skupni držali, tedaj nam bo vse posrečilo. Cc pa bo vlekel vsak svojega konju v drugo stran, tedaj ne pridemo nikdar do miru. Kaj ne. tudi to je res? Kako pa naj bode t<> zjedinjenje, kako se prežene besedo "stranka", to je pa v rokah vseh dobrih de-velandskih Slovencev, le ka-1<nr. če pride nekaj prijateljev skupaj. Nekaj časa so pogovarjajo o različnih stvareh, konečno se pa zjedinijo. In kdo je večji prijatelj kot rojak rojaku? Ali nismo vsi enega naroda. vsi sinovi in hčere slovenskih mater? In kako je potem mogoče, da se ne razumemo? Če smo že ravno v prepiru, pa recimo: Ti malo odjeujaj, jaz hočem nekoliko, pa si lahko podrmo desnice.
Na tej podlagi mi vidimo bodoči, zagotovljeni mir. Je res, da ima vsak svoje misli, svoje prepričanje, in star slovenski pregovor pravi, da še , Bog ne more vsem ustreči, j Vendar pokažimo vsaj dobro voljo, ne razdirajmo, pač pa nosimo skupaj.
Pojrtflk Mjtji
Tako se glase prirodoznau-stvene hipoteze: mi jim ne p-govarjamo, marveč soglašamo s prirodoslovci, ker so zares jako verjetne. Ako pa prii*o4o-slovci dalje posežejo in trdijo, da je omenjena prasnov večna in da se mora ves razvoj te prasnovi v svetovni solnčni sestavi razložiti samo po mehaničnem potu, moramo tej trditvi odločno prigovarjati, icalkor tn delajo mnogi prirodoslovci, še bolj modroslovci in najbolj odločno bogoslovci. Ali je res prasnov večna ? Ali je razvoj
te snovi samo mehaničen?
• * ^
Ali te p r a s n o v v e c 11 a .
Torej od kod prasnov? Pri-rodoslovec bi moral reči, da on ► tega ne more vedeti, vsaj preiskuje le dane tvarine, njihovo delovanje in zakone delovanja. I11 zares marsikateri prirodo-! slovci se ne pečajo z vprašanji : o stvarc h, ki niso v krogu iz* • kustva, tako n. pr. Locke, Mux-ley, Spencer, Comte, i ittre. Drugi, kakor Hiickel, Nageli C rook e s pa posežejo tudi v talka vprašanja: s tem pa so prekoračili svoj delokrog in segli v delokrog modrostovcev. kjer se pa ne izpoznajo, in zato V grde zmote zabredejo: trdijo namreč, da je prasnov večna. Temu pa ni tako.
Da prasnov ne more biti večna. se da modroslovno dosti lahko dokazati A te dokaze raje opustimo, ker imamo vsaj tri na razpolago, kakor nam jih podaja prirodoslovna znanost sama.
1.	Vesoljni svet je v razvoju, jočili prirodnih zakonih. Ta raz stopinje in sicer po točno delu-joih prirodnih zakonih. Ta raz-vitek lahko nazaj zasledujemo; ako to storimo in gremo nazaj <><l Stopinje do stopinje, pridemo idoči nazaj do zmeraj nižjih stopinj, nazadnje na prvo stopinjo, na začetek razvoja. Kdaj je ta začetek? Gotovo v določenem času. ki se more meriti; ko bi se bil začel sto let poprej, bi bil tudi sedaj že za sto let naprej, bi bil na višji stopinji; raz vi tek o<i vekomaj, ki se nikoli ni začel, je sam v sebi nemogoč. Od tod pa moramo sklepati, da je z raz-vitkom tudi sama prasnpv po-, stala pred tolikim časom, pred tolikimi milijoni leti in sicer s svojimi prlrodnimi silami, po .katerih se je razvijala iu razvila do današnje stopinje.
2.	Do istega zaključka pridemo. ako smatramo razvoj kot gibanje. Tvar je sama po sebi indiferentna za gibanje in za mir; svojega stanja ne premeni iz sebe, ampak le iz vzrokov zunaj nje. Tvar je v gibanju, ako to gibanje zasledujemo, pridemo do prasnovi, kateri moramo tudi gibanje pripisati. Odkod prvotno gibanje? Od tvari same ne, ker je do tega indiferentna? Gibanje mora priti od zunaj. Tudi po Kant-Laplaeejevi hipotezi moramo to zahtevati, vsaj gre tudi ona nazaj do prasnovi in prvega gibanja, katero mora predpostaviti- Ako neverno dalje in se zadovoljimo s tem. omla moramo reči, da ne vemo; ako gremo pa dalje, onda razum zahteva za gibanje vzrok
Y	P0"' tf
izvin prasnovi in nad njo, <ki Je
vstvaril prasnov z njenimi Jasnostmi Ih zakoni, ji dal gibanje in določil smer gibanju.
3- p0g!#i110 ®e mehanične
teorijo p toploti. Toplota »e pretvori v delo, toda izgubi se del toplote, ako se delo vanje, nazaj pretvori. Od tod sledi, ko bi bilo v tvari tvorenje vekomaj, bi; bila tvorna moč že izjiemogla in se v toploto pre-menila, da bi ne bilo več nobe ne tvorne moči, ki bi se mogla še v toploto pretvoriti. In tudi vsa toplota v vesoljnem svetu bi ~se po fizikalnih zakonih morala že davno popolnoma zednačiti, da,bi bila v vseni ve-soljstvu povsod- enaka in, vsa< ko gibanje in življenje bi bil • nemogoče. Toda ml tacega stanja smo še mnogo oddaljeni, torej ni mogoče, da bi se to delovanje vršilo od vekomaj, ampak s prasnovjo vred se je v času začelo.
(Dalje prihodnjič.)
o-
Dopis.
Chicago, 111., — X otožnim srcem naznanjam, da je dne 19. marca preminula soproga našega brata in predsednika dr. Vitezev sv. Florjana, št. 44 K. S. K. |. Antonija Pirnar.' Umrla je v najlepši mladosti, stara je bila komaj 23 let. Par dnij po porodu se je morala ločiti od tega sveta, potem Ikojc njena novorojena hčerka šla že nekaj dni pred njo med angeljce. Sirota je zapustila poleg neu-tolaženega moža, še dve leti staro deklico. Pokojnica je bila blaga duša iu dobrega srca; < vsakdo obžaluje njeno smrt, kdor jo je poznal. Kako je bi- j la priljubljena med narodom, j se je pokazalo pri mrtvaškem j odru, ko so prišli rojaki od vseh j stranij, da ji skažejo zadnjo ] čast: okrasili so krsto z lepimi j cvetlicami. Med drugimi cvet- j ličnimi darli je bil lep Ikri ž iz i svežih cvetlic z napisom: V j spomin od dr. sv. Florjana, št. < 44. K, S. K. J. in dni g i venec | z napisom: V spomin od dr. j Marije Čistega spočetja št. 80. j K. S. K. f., tretji je bil z napisom- V spomin od tvoje žalujoče prijateljice iz Chicage. Krasne vence sta darovale tudi Mrs. Novink in Mrs. Karolina Laič.
Ivo sc fe zadnji sprevod začel pomikati po ulicah, so zapeli zvonovi v naši farni cerkvi: 11 i bilo skoro suhega očesa, ki je žalovalo za pokojnico, katero je 1 »og tako rano poklical k sebi. Za pogrebom sta korakala dva društva, sv. Florijana in žensko društvo Marija Čistega Spočetja, za kar jim gre vsa čast, ker so se potrudili in prišli v talkb velikem številu. Žalujoč soprog se vsem srčno zahvaljuje, vsem onim, ki so cele noči prenočevali ob rak vi po-kojnicc in molili za blagor njene duše. Naj nam ostane v spominu, njej pa naj Bog podeli večni raj!
John Golob.
Opomin'
Vsi, ki so mi kaj dolžni, naj se v kratkem oglasijo, ker jih bom sicer znala drugače poiskali. Marv Rosman. 3913 St. Clair ave.	(32.
« r--« r	r* .	---- J—m « . - ---- - . - . - •	- - -	-g
= POZOR! = •
v
Danes se je začelo ljudsko štetje. Od- y govarjajte zvezinim uradnikom, ki bodo J vpraševali za vaša imena in narodnost J prijazno, pravično in točno.	\
, NE ZABITE POVEDATI, DA \ STE SLOVENCI.	J
v
' ________________-________________•
JOHN fiORNIK, rrr-1
Se priporoča rojaJkom za nakup moških oblek in perila. Izdeluje fine moške obleke po primernih cenah. Priporoča se društvom v izdelavo društvenih oblek. SVOJ K SVOJIM!
Nuofejt. "Amwikb." Xfha-jadvaknt n* teden, tyarafnina samo dvA dolar j a na leto.
Pozor! Pozor!
Slovencem v Clevelaadu in okolici naznanjam, da od »e-daj naprej imam vsak tedfn in «c«r v četrtek in p«t«k RAZPRODAJO $9 gotove stvari. Ob teh dnevih lahko kupite •tvari namunjtno za razprodajo zelo poceni in si tako prihranite denar. Pridite v trgovino in oglejte si blago. Nikjer ceneje, nikjer boljie. Jernej Knaust 6129 St. Clair
ave. . 3onp. ............................................................
;! Kt*uh kakovosti.
< > {;
I	Poskusite en hlebec	j
{VIENNA kruha.
JftNML	i
^^k WHRRF
^fmSS^F^
j|	^	H
Svei svak daa pri groctrjlta.
i i tin Jacob 1Mb Bikfig Co. H
• j <1
J Potrebujejo se dekleta jj S za izdelovanje smodk; J
I. plačane so tudi, ko se it- J čijo. Ko so izučene. (io- g bijo o<l $10 — 15 na te-den. American Cigar Co. \\ 922 Woodland ave. S. E. S
Z
I	y ■ a s '.n tu iitip m ff j ar an niti iinu in m et*-
|| Fran.Bernik I!
j -1;
ji Najboljša slov. ] [
II	GOSTILNA I!
4f	H
i v Clevelandu, O. j|
i i 3829 St. Clairav.il
«1	{'
1 [giiiiraiitiit!irir?t)ttnti!Hi>tt!iTii«itri;if n-timiTjf
.■••■^■.•■■np! linija.....W	W	■--W ■
J
Zastonj!. Zastonj! j PiMjImuUrfrnliii MJ 1 Ni* Yirki, «. T. j Dr. J. E. ^^ Thompion,
342 W.27tl>Str*et, ^^ N«w York Gty. N. Y. (
iay ZeuvtonJ | Kakor spomladi unvi vtbaj« ne rmtUnrtro, ^ Mj 1 trlK drevje istoUko je potreba Tibaditi cloveiio kri, | j 1 d« m lasje ftNteka in deloja r SloveŽke« leleem. Tarna aetred S J; I v«em tlov^NdU« rojakom dam adravila uutonj. Ne odlašajte f f f	pilita iifcaj ter priložite par anemk ca požtaHaa.	f f
Lak	a.	M	_m.	Jim_____m__** - ----
POZOR ROJAKI!
Veliko naSih rojakov nalaga svoj težko prisluieni denar v hranilnice ali banke, in nekateri držijo denar celo doma, kjer jim ne prinese nikakega dobička. —»Res je, da banke plačajo nekaj obresti, veliko bank pa tudi bankerotira in rojaki trpijo ikodo, katero jim nikdo ne povrne. — Nekateri vprašujejo: Kam pa naj dam, kje naj hranim svoj denar, da bodem zagotovljen, da ga lie zgubim in mi prinese tudi kaj obresti?Takim vprašanjem in ugibanjem vsakdo prav lahko pomore, če se obrne na
John Kracker, Euclid, 0.
kateri ima 375 lotov zemlje z nasadi, kakor vinske trte, sadje in svet za druge domaČe pridelke. Vsi loti so zelo visoki, da jii nevarnosti pred povodnjo ter so v bližini slovenske cerkve in šole in prav blizu poulične železnice. Glavna cesta je tlakovana. Na nekaterih lotih so postavljene že tudi hiše Loti so po različnih cenah, od $50.00 do $400.00. — Vsaki lot je 25 X 125 — 130 — 140 Čevljev dolg. Vsi loti se prodajajo popolnoma brez vsakih obresti. Odplačila, kakor kdo želi; kdor plača celo svoto. dobi povrhu nizke cene 6e 6% popusta.
Tedaj rojaki! kdor želi svoj denar naložiti v pravi kraj, obrestonosno, da ne bode imel skrbi, naj ga naloži v te lote. Kupi naj si eden ali več lotov, kateri se mu bodejo vsako leto obrestovali, in ne samo obrestovali, pač pa bodejo vsako leto vredni več, da celo dvakrat. petkrat več. kot bo plačali za nje.
Kdor Želi še boljšega pojasnila naj se obrne pismeno ali ustmeno naravnost na John Kracker-ja, Euclid, O.: kdor pa nima toliko časa naj piše ali naj se oglasi od 6. — 8. ure a^večer pri Jos. Jarc-u 5384 St. Clair ave, kateri Vam bo drage volje vse podrobnosti natančneje pojasnil. — Rojaki, ne prezrite teh vrstic!
JOHN KRACKER. EUCLID, OHIO.
Prodajalec zemljišč in poslopij. Telephon: Shore 303 L.
"Zdravje se mi je tako zboljšalo, odkar sem začel uživati Severov Kričistilec, da tega zdravila ne morem dovolj priporočati/'
V. Cervenak, Springfield, 111.
$mm Hnčistilec
NA PRODAJ V LEKARNAH POVSOD.
PIŠITE PO NAŠO KNJIŽICO "KRVNE BOLEZNI."
Najizdatnejše spomladansko zdravilo izmed vseh za popolno očistitev krvi, zboljšavo splošnega zdravja in
popolno obnovo celega ustroja.
• .
CENA 91.00
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
1---'	J
IE lil	/X—. _ 1 ^ CEDAR RAPIDS
jI W. F« Severa Co. m'
(Priredi! Podravski.)
mr "Daj mi končati, Sonja," nadaljuje Aleksij Nikitič. "Ko bi bili ubogali posten nasvet moje hčere, zamoglo bi se zgostiti tsfldo. da bi bili že njen ženin — navzlic temu, da pogos-toma nimate rublja za izvoŠ-
"Vi se mi hočete "še rogati," ^pregovori mladi človek. "Te-fga vain ne dovolim."
; "Pefkol" vzdihne Sonja. | "Trosim te, oče!"
. "Bodi mirna, sedaj se več ne | hudujem. — Nasprotno posta-| jam celo mehkejši. In vi. cenil: ieni gospod, ne kričite, inar-I več poslušajte. Branil sem sebe, sedaj pa se potegnem — aH veste za ko^a? za prave | reveže, prave delavce in muče-nflee- Cul sem vse dobro ter razumil vaše nazore o bedi. Vi
>	in vaša mati živita v omenjeni okoliščini, imata pa vendar gotovo svoto letnih dogodkov. Dasitudi sama ne preložita sla-mice, od gladu vendar ne umreta. Kajpada, na restavracije,
taa cirke. na ponosno vozaren-je vama ne dostaja denarja, toda gladovati vama pri teh dohodkih ni treba. Vje-date se nad oilimi, ki se vozijo v kočijah; kadar vidite trgovca pprve vrste, pa ste "kar zbegani. Vi človek z idejami v glavi, greste peš, ali pa se poslužite konjske -železnice. Doma imate dobro meščansko hrano, toda ccdc se Vam islinc po ustricah. po šampanjcu. 4— "
"Čujte, Aleksij Nikitič, to — to je---
^ "In drznili ste se imenovati reveže!?" je nadaljeval, ne poslušajoč ga Borčevski. — Vi t«e nisite sramovali povedati Pfeonji, daje bilo to za vas težavno, odurno, r a/.žaljivo*1 Reven človek! Ha — ha! Torej vi ste reven? Ne. mladi človttt, to je razburjajoča pre-' vara — vaša is^tinita beda. Cuj-, te me torej,' cuj me tudi ti, Sonja; moje zlato! Jaz bogat tovarnar, računajoč svoje bogastvo na sto tisoč, sem preživel svojo mladost v veliki rev-* *čini! Stanoval sem z očetom in materjo v kleti, kjer je bilo soparno, mokro temno. Videl *sem bolno lice svoje matere,
>	skrival sem se pred obrazom svojega očeta, zmerom pijane-
^ ge:a. Oba sta imela, na sebi sa-3 me cunje. Mati je časih kaj prislužila s šimpjem, toda oče ji je posiloma jemal denar in h ga zapil. — Toda ona je našla , sredstvo, da me ie enkrat ali dvakrat v tednu nakrmila s po-
| snetim kravjim mlekom.---
Moj Bog! <M> čem je I ž vela ona, ne vem, ker sem videl, da je imela po ves mesec spravljeno kako posušeno žemljico? Toda dalje- Oče je umrl. Mati je zbolela; dali so jo v bolnišnico. Desetletni fantin sem se poslovil od nje in 'kmalu na to /■so me posadili v "kozaiko' (sa-/ ni) i,| me peljali v neko veliko dvorano s slikami, kjer sem po-. ljuboval hladne roke svoje ma-Mtere. Kaj se je zgodilo z ma-ftao potem? Sonja, Sonja! Vi-7 deč tvojo ljubezen do tega človeka. ti odpiram svojo dušo... Živel sem od milodarov, stal I sem na voglih ulic in v vežah pred cerkvijo. Dve leti scni se potikal naokrog. Končno me je nek barantač z železom vzel k sebi. Se eno leto sem trpel to bedno stanje, delal kaBcor i-ak hišnik ter vlačil železo iz prodajalnice pod streho in narobe. Vžival sem takšno gnu-5 sobo. da bi si sedaj celo moji psi poprej premislili, pred no bi < se lotili kaj takega. Trgovec me je tepci, ker je bil pijanec, žena njegova pa raditega ker sem spal po noči in ji nisem zibal otroka. Neprestano sem p »hodi! okrog siujav. nesnažen, |.lačen in osramoten. Bil bi bil | poginil, kakor ščene, ki se je zgubilo od hiše, toda Bog me
darstva sem našel svojega stri-I ca, Nikolaja Stepaniča, ki je prišel za delom v mesto. Ko sva prišla skupaj, me je odpeljal v kopelj, potem pa me je potegnil za ušesa, ko je čul me
gov ski pomočnik; živel je ob svojem neveliktm zaslušku in
z menoj je postopal dbvolj stro- j go. Ako se mi ni ljubilo učiti se me je pograbil za ušesa in i
dejal: iztresti hočem iz tebe I postopača! Sicer pa pripove- ! dujem vse preobširno. V krat- i kem povem, da komaj sem si ! nekolike. oddahnil, bila mi je i zopet nesreča za petami. Stric 1 mi je umrl, teta in njene tri 1 hčerke pa so ostale brez kopej- i ke. Sledili sta še dve leti na 1 pol beraškega, na pol klativitež-kega življenja. Toda mi vsi 1 smo se trudili kakor mravlje, leta je pletla nogavice, moje | sestre so jih prodajale na trgu, jaz — že starejši v učenju jemal sem na dom stare zapahe in razno orodje, da sem ga popravljal; tudi stenske ure so bile med njimi. Večkrat nam ie "grivenik" pomagal iz revščine. a ruhelj. tega smo že cenili kot nekak čudež, poslan po us-mljenju božjem na pomoč naši bedi! Nismo poznali ne le zgolj izvoščikev, marveč nismo jedli kedaj pravega mesa. Ob praznikih smo si kupili od-rezkov, kuhali si iz njih juho — iti kako dobro nam je šla v slast! Porok sem vam, da mnogi ne vživajo z večjim tekom ust rice in vsakovrstne slaščice-Na to sem se oprijel zdravilstva. Stanje se mi je obračalo na bolje. Preselili smo se iz kleti v četrto nadstropje; sestre smo poslali v me^čansJko šolo. Teta je začela živeti bohotno: kisala je kumare, kupovala si za svetilnico olje... Jaz pa sem delal in delal ... krivil si hrbet, presedal mnogo in stokal Imel sem že 25 let in živel sem kakor suženj, ne da bi vedel, kaj je gledališče, restavracija, gostovanje. Ca s je tekel. Delal sem in*se učil. V svojem 27. letu sem iznašel regulator in parni kotel, ki olajšuje delo za petdeset konjskih moči. Moja iznajdba je dobila privilegij in mi prinesla dokaj denarja Sreča se mi je nasmejal. Nadaljeval sem svoje priljubljeno delo — in sedaj sem bogat, splošno znan tovarnar. Uatei'ega spoštujejo »11 nemara tudi sovražijo. Toda vse svoje premoženje, tvornico. denar, — vse sem si pridobil na pošten način s kcvavim delom, s težko borbo. Znana mi. je cena ne le rublja — tudi kopej-ke. Jaz znam ceniti revnega delavca. Ne sramujem se niti berača. Samo 'zastonj jedežev ne morem trpeti ... te preziram po vrsti, najsi bi se tudi pokrivali z najbolj humanitet-! uimi idejami Nu. takšna je istinitna revščina in ne izmis-| I jena. Ali razumite sedaj, gospod I saje v, razliko med resnic-. no revnim človekom in vami?
Vi nimate rublja za izvoščika. L revež pa nima grosa, da bi si . kupil pol funta neizogibno po-
>	trebnega kruha? A vi se ne i sramujete? Se vedno me gle-. date z naučeno ponosnim po-; gledom?"
>	Sonja je široko odprla oči . ter gledala očeta. Ni zapazila,
>	kako so se ji solze vlivale po . licu; poslušala ie in začutila v . očetovih besedah globdk oto-. Uen ton in njeno srce se je tfes-. 1o. Nikdar ji še ni pravil o svo-. ji preteklosti — in kako otožna je vendar bila ta preteklost!
I Čakala je. kaj pove oče dalje, , toda on je umolknil in pobesil » glavo.
; "Dovolite, da vas vprašam, 1 penili ste mi pravili vse to?" so l oglasi zvočen, mehak glas mla-r dega človeka.
z "Čemu sem to pripovedoval ?
-	Vi me ne razumite? Toda me-
-	ni je bilo bolj mar za njo!"
i "Hm. Nu tudi meni ie tre-i ba reči par besed. Vaše osob-c no trpljenje meni ni dosti mar. , Jaz imam dovolj svojega Po-r leg fizičnih nezgod so tudi 1 nravstvene... Katere so lažje 1 — to je vprašanje."
"Mu, razumi se, nravstvene, 1 katerih vi imate ogromni re-c gister... Pripovedujte, mi vas c poslušamo."
"Ne. mnogo spoštovani Alek-
-	sej Nikitič, ne računajte na mo-e jo spoved. Jaz vam zamorem d samo staviti vprašanje: ali mi
-	hočete dati svojo hčer ali ne?" e Sonja je plosknila z rdkttmi. e Tetko! Kako U to govo-
ko ti — Moj Bog, glava se mi k
vrti okrog. -	ii
Zakrila si je lice in tih jok se d je znovič oglasil v utici.
"Ne, Sonja, treba je konča- j< ti!" spregovori odločno Isajev o ter vstane. "Zelo me veseli da n ste skrivoma poslušali najin razgovor. Sedaj veste, da me Sonja ljubi in me ne pusti. Ne sJ mislite si, da bo ona v vsem po- S koma vam. Iz tega bi nastalo t< laganje samemu sebi. Tako si ali drugače, vi morate privoli- tt ti"
Borščevski pogleda svojo hčer.
"Sonja!" spregovori in njegov glas je razodeval muko. "Vidiš, kaj govori. Bodi ti sodnik med nama... prešini, začuti resnico. Ali je to ljubezen, Sonja?"
'Petko. ti me ugonabljaš. Saj to ni prošnja, marveč prepir! Moj Bog. kaj mije storiti?"
"Ti hočeš, da naj prosim tvojega očeta? Po njegovem t rafinovanem razžaljenju. ki ga c ti niti ne razumiš? Ne. jaz ni- l sem tega mnenja. Izbiraj si: j ali jaz, ali pa ta človek."	<
"Jaz za njo nisem, ta človek" t marveč oče, ljubeč in ljubljen j oče■ Ali čuješ drzni labkoži- ] vec?"	t
Borševski se je razvnel in < stisnil pesti.	r
"Oče, moj angeli I Ne raz- \ čilui se... Petko. Kako za- V moreš ti predlagati kaj take- V ga r	I
Sonja je zavihtela z rokami j in zmedeno gledala oba.	(
'Jaz nočem hoditi po oviti- s kili. Sonja" spregovori Isajev. j Resnica mi je nad vse "	>
"Sonja!" zakliče Aleksij Ni- 1 kitič. "Spomni se besed tega ^ gospoda: kosi ti hotela narav- 1 nost in odkrito priznati mi va- j j i ne občutke kai ti je odgovo- j ril tedaj? <">n ti je začel k a za- t ti pot ovinkov, on je hotel iz 1 tebe napraviti vohuna! Sonja, I svetla moja glavica. Začuti ■ vendar, razumi, da se je tu vneta tvoja ljubezen srečala s špekulacijo... In jaz. tvoj roj- , stni oče, vidim to. Moja sre- J «ča. drago dete' V imenu tvoje matere, te zarotim; to je > tvoj sovražnik, to je brezvest- 1 ni lažnjivec!"
"Spoštovani gospod!" "Molčati!! Nečimnik, tat, ki \ se je vrinil v rodbino! Motil si se, misleč si, da sem jaz slep. Spoznal sem to takoj. Pre- ' pustil sem svoji Sonji ljubiti 1 kogar hoče, toda jaz jo znam tudi ubraniti, zaupljivo :n ne-
■	poznavajočo življenja, pred tak- | šnimi sokoli kakor si ti. Sta- ( vil bi. da ta ponosni mladi čl o- ,
■	vek brez rublja? v žepu, te kar
-	pusti, ako jaz postavim za po-
-	vajine svatbe to, da se naj ,
-	odreče vsega pričakovanega
>	denarja in nepremičnega pre- . , moženja — nu bodisi v pros-
i peh revnih dijakov — in slo-
-	vesno prisežem, <la ji ne dam 1 za dote. niti tisoč rublje v. Ali
-	te vzame brez denarja? Ne,
-	ne in ne! Vidim mu to v očeh. Vedite, moj dragi, da jaz osta-
i nem mož — beseda, ako,.. Nu, , jaz si ne mislim, da bi moja
>	Sonja, moja poslednja tolažba, / me zavrgla nečim 11 iku 11a Iju-
-	bo."
Sonjo zalijejo solze. Isajev
-	pa se preteče zgane.
'Tako Sonja, sedaj ti dam J na izb i co: ali 011, ali... drugi, pošten človek 'katerega ti pos-I Ije Bog!" govori Aleksej Nikitič.
1. Toda Sonja ni mogla odgo-c voriti.
"Sofija Aleksejevna. tudi jaz Čakam na vaš odgovor!" spre* ? govori rezko Isajev. "Lahko
-	mogoče, da je tudi vam ljubši ženin s kapitalomC glavnico).
-	kakor vašemu navadno pošte-
-	nenni očetu. V tem slučaju.."
Aleksej Nikitič je hotel še
-	nekaj reči. toda tu je Sonja na-i krat vstala, strašno obledela in e se tresla na vsem životu.
"A to govori ... dragi mi, ljubeči me človek?" je tiho de-
-	jala in oči so se ji zabliskale. s "Da, jaz sem hotela takoj odgovoriti. Hotela sem objeti
-	mojega očeta in mu povedati enkrat za zmerom, da ga pro-
n sim, naj cdpusti mojemu t ovali risu, mojemu bodočemu možu. " In on, moj dobri oče bi mu od-i- pustil... naju blagoslovil... jaz veni, da o„ ne bi ranil svojo
n se joči.. -Oče!^e^ Mo'j
Ir^gi očf!" M,"
Vrgla se je k očetu in ga ob-ela. Toda v tem hipu se je »brnila k Isajevem in velivno nahnivši z roko, rekla glasno; "Poberite se ven odtod!" Isajev je postal žolt v obraz, j Jključil se je iu šel iz utice. Jonja je nekoliko postala, na j o pa se z bridkim tarnanjem klonila k jokajočemu se oče-u.
( Konec.)
r
"" h
Pozor rojaki! Varujte se ' Mojzije Kočjaš, p, d. Blainari-:a. »ker ima jako dolge prste. Lanskega leta 31. avgusta mi je ukradla $201.00 in še več drugim Slovencem: 28. septembra me je obtožila, da sem ji hotel silo prizadjati, kar je pa velika laž. kakor se je tudi na sodniji dokazalo. Tako. Iragi Slovenci in Hrvatje, varujte se te ženske in objednem prosim rojake po širni Ameriki, da mi naznanijo, če vedo, kje se sedaj nahaja, ker mi je neznano, kam io je popihala; pred meseci sem slišni, da je v Collinwoodu, O Zatorej prosim, da mi povedo. wje se nahaja. meni ali pa uredništvu lista, y.a kar se že naprej lepo zahvaljujem. Ona mi še mnogo dolguje, ker ni prišla na sodnijo. Posebno pa še enkrat opozarjam rojake, <la se varujejo te ženske, ker je nepoštena in nespodobnega obnašanja. John Vukšinič, «)% Addison Rd. N. K. Cleveland. Ohio.	(33*
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da hočem v hiši 5715 Pros ser ave. N. E. odpreti trgovino. kjer bodem prodajal papir za stene, kakfer tudi iz* deloval razne napise za trgovine in papiral sobe. Delo se bo izvršilo poceni, takoj in dobro.
V	obila naročila se. priporoča. Kari Gamperl, 5715 Prosser
ave.	(3°
Opomin!
S tem naznanjam vsem onim ki mi kaj dolgujejo, da svojo dolžnost prej ko*mogoče sto-•re, ker sicer jih naznanim s polnim imenom v časopisu.
Math. Hrastar. 5920 St. Clair ave.	(3°
Mali oglasi.
Kje je Rajko Feigel? Piše naj na naše uredništvo, radi jalko važne zadeve iz stare domovine !
Hiša naprodaj s šestimi sobami. Lot 40X138. Jako pripravna hiša. Kupna cena $1000. Več se poizve pri lastniku na 1063 E. 61 st St.
(30
Naprodaj je .saloon nasproti City Foundry Proda se radi odhoda iz Clevelanda. Poizve se pri Anton Bol din na 4628 Hamilton ave. (30
Takoj dobi službo deklica, <ki
zna kuhati. Dobro plačilo. Oglasi se naj pri Frank VVah-čič, grocerija, 3242 St. Clair ave-	(3°-
Potrebujem dobrega pomočnika v prodajalni. Delo dobi takoj. (lovoriti mora slovensko. nemško in angleško. Zglasi se naj takoj. Josip Gornik, 6113 St. Clair ave.
(31.
V	najem se da saloon v sredi slovenske in hrvatske naselbine v So. Lorainu. Zelo u-godni pogoji.4*- Naslov se poizve pri uredništvu tega lista.	(32.
J m r°jaki»
Po dolgem B času se mi je Cy posrečilo iz-najti . pravO in najboljše H t sredstvo za rast las, proti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem V rokah in nogah se popolnoma odstra* ni, ravno tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani.
Vprašajte prt J. WAHCIC, 1092 E. 64th St Cleveland, O.
jd 3361 St. Clair ave. N. E. Govorimo alovenafc* g Prsni Balzam, ozdravi prehlad in k*Wj t|J|
Magični Anodyn linament. Najboljši ta bolečine ijM Schellentrage's Carbolic Ointment, zdravi pmlM||
- SOTJLZOM
priporočam avoj fino urejeni saloon na 6131 St CliirM^ M B., kjer je vsakdo postreien v »vojo največjo zadovoljno«!.
Mrzlo, svele pivo in fine amodke ter Ig^nje vedno im timM lago gostov. Nadalje se priporočam društvom v oddajo viKH in male Knausove dvoran«, ki so najboljše, kar jih je slu 1« kih dvoran v Clevelandu. Velika dvorana je pripravna za seje in zborovanja. Dvorana je na novo opremljena in stuje vsem potrebam. Rojakom se priporoča v obilen poset svojih prostorov
Mike Settilkar,	m
6131 St. Clair ave.	CLEVELAND, O.
ItWIIIHIWIIHWIIIMlllllHIIHI
AKO pošiljaš denarje v staro domovino*
obrni se na zanesljivo trrdko, hiter* ti Hitro ta pošteno postreže
Frank Sakscr Co«
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
AKO ToZ:ZT parobrodoi listek
(	Frank Sakser Co,
6104 St. Clair Ave.	*	CLEVELAND, OHIO
A j/a želiš svojega sorodnika,ženo ali kakega dragega iz Starega fx J\. U	kraja vzeti t to deželo, kapi
parobrodni in železniški listek Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
A if rv žel svoje trdo prlslužene novce »igri« rno in obre*. A J\. Ntonoano naložiti v kako limnilnleo m dobrimi ot>re«ntnii9 od dne > loge do dne dviga, ot>i*iii ne mi
Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
Al/A pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo In naletiš slabo, W	f|	pa ni krivda
Frank Sakser Co.
_M
. TTTTT f t f T T T tTTTTTt T T T T tf TTTT * t , ffTTJTT TTT,ffTK',?,TTt,Tt TTTTf T T TTTtITttT f t<l
Dolgo življenje.
Naravna želja človeštva je, podaljšati življenje kolikor mogoče in učenjaki vseh časov so poskušali najti takozvan "življenski eliksir*'. Uasiravno ne moremo pričakovati, da bi večno živeli, moremo vsaj do gotove meje podaljšati življenje. Vsi zdravniki sveta pritrdijo, da ie podlaga življenja v prebavalnem sistemu, to je v onih delih telesa, skozi katere ide hrana. Kakor hitro jc kak del tega važnega sistema bolan, trpi celo telo. Ako moremo hitro ozdraviti ta del, zopet dobimo zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavalnega sistema. in to je dobroznan
Trinerjevo ameriško S*
zdravilno grenko" vino.
To ni skrivno zdravilo, ker narejeno iz bogatega, rdečegii vina in importira-1 nih grenkih zelišč, Nima v sebi nikakih škodljivih primesi ter nikakor ne more. škodovati najnežnejšemu želodcu. Celo zdrave osebe bi morale semintam vzeti eno dozo ali dve, da ohranijo prebavalne organe v popolni delavnosti. To veliko zdravilo
ioiam TEinaa«
poostri slast do jedi	frMtfBSiP^^ zviša e:ieriijo,
pojači živce,	^SfiJ^Kfl^fer. odstrani neprebavo,
očisti kri,	O^flfe^H prinese pokojno spanje,
pokrasi obraz,	igSMB^^jBk . skuša podaljšati življenje.
===== ^^^ =====
' ||tl|THI»
Rabijo ga lahko vsi člani družine, od najstarejega do najmlajšega, kar ne morete reči onobenem druzem zdravilu. Čistost je zajamčena po U. S. Ser No. 346 Na tisoče spričeval najboljših ljudi potrdi veliko zdravniško vrednost zdravila. Zdravniški nasvet po pošti zastonj. Piši te v lastnem jeziku.
• rjffi
n	, ■
JOSEPH TBINER,
Izdelovalec zdravilskih posebnosti. 1333 — 39 SO. ASHLAND AVE.	CHICAGO, ILlJ
Opozarjajo se čitatelji na Trinerjevo importirano hrvatsko Slivovko in sloven-^;J ski Brinjevec. Istotako na domače izdelke.
Vtan in Iškarijot.
PSt>tMl ttrol may? ti »mmt% priredil L J. P. PRV 4 KNJIGA.
mm«	(Nadaljevanje.)
Hn&ri •
Počasi in previdno sc plazi; v va po tleli naprej po šiiii.i, do-L kler se Winnetou, ki je bil spredaj, ne obrne in s prstom naznani, da je treba sew, j Se večje pozornosti; kmalu zavohava tudi vodo, kar jc jasno pričalo, da sva v bližini -traž-nikov.
Porinem se nekoliko bit reje 1, naprej, da pridem tik Ap?.ca, in ko slednji odmakne nek i vej od grmovja v stran, 01 azim ped seboj, kbkih *) ">etr< v daleč, prazen prostor in v > cditri mal tolmun. Najbrž je i>d tukaj kak studenec, ki je na bil tako slab, da se ni mog< 1 pretakati naprej, pač pa je vdihneva! v gozdnih tleli. Pr .storžek je bil obdan od treh stra-nij X. gozdom in grmovjem; četrta stran jc bila odprta: tam ; je vodila pot od liacien.Ie do Skaluatih Studencev- Okoli 1 vodice, naslonjeni na drovesa, f leže trije Indijanci in navezani I na drevesa — resnično — peteri junaki iz TJ resa. Zgod lo se I je ravno tako kot smo pričakovali.
Rudečkarji govore z belimi
sicer v oni mešanici, 'ki jc I V teh krajih navadna. Da sli-l iiva pogovor in da lagljc opro-Eativa ujetnike, morava na dru-^t^to stran gozda. Plaziva se Iporej v polkrogu proti iugu in prideva tako bogu vodice, da glva lahko slišala vsako bisedi-Kbo. ki se je govorila.
Med stražarji ni bilo seveda nfteakega glavarja, niti niarej-&jga. vodnika, ker nisem opa-ESl nobene puške. Komi voj-gsjilkov in ujetnikov stoje prive-Hni dkoli in se pasejo po list-K" ob drevesa. Dva In lijanca Kdita na blazinah "ju.iskoti-■jfo" in se sladkata oh dašci-ki mu jih jc žena pndarila Hm* pot. juriskonzulio pa se
^Bi?strahu in kleca z nogami, Hbro sem vitjel debeL- ]»tnl Kije na obrazu. Njeg<«\ i pod-Hnjki. policisti, so bili v is-fc položaju, kot njih g avar, ■Brhaciendero tudi ni k i/.al ob-. rajjUa kot junak iz devete vasi. l&Vcda so jim spraznili /tpe in Bn odvzeli orožje. Vse 10 leži Sk kupu, da si pozneje razde-
Jlzmed treh rudečkarji v je le ^■jtm govoril. Govoril ie na Kčin, iz katerega sem posne-H. da je hotel še bolj straši-Htofiijtetnike. Ravno, ko - m se nekim grmom slo/u> use-JPi-ga slišim zaklicati: ^ Mi vidimo, tla ste-Ho hrabri vojn Ski, vendar je bilo prav, ker se niste branili, ker ! i vas sicer takoj umorili; se d i pa smete živeti še nekaj dn i. nakar vam kožo raz rež emu v ga jermena."
"Kožo — jermena!' / kriči juriskon/ulto. "Moja veta, najsvetejša nebesa! 1je u-mor! To je mučenje: ;<> je največja bolečina na svi 1."
"Ali nisi ti prvi in n i višji K^jrospod v mestu, ki se i v. nuje pjres?"
"Da. sem: saj sem • n že ^.povedal, cenjeni gospod "
"Torej vedi, da i m: » mi I navado one ljudi, ki so olj i-I fticnitni, bolj mučiti k« t nros-|-Wka. Kaj so trije iv e, ki u so prišli s teboj ?" f . "rtlicisti. moji podi« ki."
"Torej ne bodejo pre-' 'i to-pjtko bolečin; najprvo iili skal-U piramo, potem pa i ; retno
o«.-.:
Trije policisti vsi 1 '■•< ikrat fc-zakričijo, rudečkar se p ado-voljno nasmeje in n;.<l ljuje, obrnjen proti Itaciender :
"Jn ti si do„ Timot •<», zelo A bogat človek. Tebi od- "emo f roke; vi ste naši sovra/ ni.i, to-f rej morate vsi umreti-'
"Plačam vam odškodnino, č* = me spustite!'
"Rudeči ljudje ne polrebu-jejo denarja. Vsa de/tia je njih last; kar imate vi, Mi njim vzeli. Vsi morate umreti."
"Tudi jaz plačam odškodnino!" zakliče jtiriskonzuli "Po-| nudim vam sto pijastrov." ; Indijanec se zasmeje.
"Dvesto pijastro*/
"Ti si najbogatejši mož v Uresu in ta'kto malo ponujaš?"
"Torej dam tristo, petsto, pijastrov, cenjeni senor Indijanec"
"Slišal si, da mi ne potrebujemo denarja. Vi morate 11-mreti. Odposlal sem posebnega poslanca naprej in še danes pride "Hitra Riba", da določi kakšne smrti umrjete."
Pri teh besedah pa'se liaci-endero nečesa domisli, kar tudi takoj pove:
"Če nam storite najmanjše zlo. tedaj se gre za vaše glave. Mi imamo nfDčne prijatelje, ki nas bodo maščevali."
"Mi zaničujemo vaše prijatelje, Ni bledoličnika na svetu. katerega bi se J uma vojni-ki bali."
"Je eden, katerega se vsi bojite in to je Old Shaterhand."
Rudečkar zaničljivo zamaha z roko in reče;:
"Old Shaterhand je bel pes. katerega pobijemo z enim samim udifrcein na gobec, če pride k nam. Toda čuval se bo priti v te kraje, kjer 'še n?kdar ni bil."
"Motiš se. Ril je na moji haciendi in v Uresu sem z njini govoril. Namenjen jc proti Skalnatim Studencem in proti Almaden Alto, kjer hoče oprostiti bele delavce."
Sedaj pa postane tudi rudeč-iar pozoren. Ilaciendera hoče s pogledom prebosti: naposled pa reče z neverjetnim glasom: "Ti lažeš; ti nas hočeš strašiti; toda Juma ne pozna strahu."	1
"Jaz ne laže 111. Senor, potrdite moj govor!"
Slednje besede so veljale ju-riskouzultur ta zgrabi nitko, na kateri je viselo njegovo življenje in reče:
"Tako je ; don Timoteo je povedal resnico, kar lahko vr jatnete, senor; Old Shaterhand je bil tudi pri meni in Winnetou. glavar Apačev, je bil z njim "
Mehi ni bilo nikakor ljubo, da ljudje govore o meni, ker s svojim govorom so celi stvari več Škodovati 'kot koristiti. Vendar me je zanimalo, kako so se Indijanci prestrašili.
"Uff, uff!" zakriči rudečkar in plane kvišku. "Winnetou je bij pri vas? In Old Shaterhand?'"
"Da. Old Shaterhand jc bil celo dvakrat pri meni. Dva najslavnejša moža jahata od haciende sem, da nam poma-gata."
Tu reče Juma proti svojima tovarišema:
"Ali so moji bratje slišali, kaj se je govorilo? Old Shater hand je pri \\ innetouu, in ble doličnik, ki se imenuje igralec, nam je naznanil, da se Winnetou nahaja pri haciendi. Pravilno; govor teti bledoličnikov je resničen. Winnetou je z Old Shaterhand na poti proti nam. Mi moramo ta prostor nemudoma zapustiti in se skriti ter zbrisati vse sledove; eden izmed vaju naj pa takoj jaha nasproti "Hitri Ribi' , da ga posvari. < )ba vojnika sta bolj nevarna kot sto drugih, rgralec nam jc pripovedoval, da ic Velika l"sta ()ld Shater-handa ujel in odvedcl s seboj; £e jc sedaj zopet pri haciendi, tedaj se je oprostil in hc bo maščevai nad nami kot divji bivol, ki zmaga celo medveda v gorovju. Mi smo torej v največji nevarnosti in —- — —" Xaprei ni mogel: zadržalo ga je nekaj, na kar niti mislil ni; Winnetou je namreč pri slednjih besedah skočil izza grma. prijel govornika za grlo ter dejal z groznim, glasom :
"Torej se je Juma prej lagal, ko je pravil, da Ju m i ne poznajo strahu! Hotel je Old Sha-terhanda z enim udarcem na ( gobec umoriti, in sedaj, ko je slišal, da jc beli vojnik v bliži- , ni, se hoče skriti, ker ve, da je . Old Shaterhand in Winnetou , več kot sto vojnikov. Povem ^ vam, noben Juma ne bo uda-l ril po Old Shaterhandtt, ker bo' Sit Mi&v&raw 'Š&&
vsalk prej sam zdrobljen!"
WinnetouVni imel noiienpga
orožja pri sebi, fe srebrna puška mu je visela na hrbtu. Toda ponosno je stal pjred Ju-niom, ga ponosno gledal^ in držal s toliko močjo za rame, da je mož zgubil govorico. Tudi oba druga Juma sta planila kvišku: presenečena sta bila ravno tako kot njih govornik.
Nože so imeli pri sebi; njih puščice, loki in sulice leže na tleh: teh se nismo bali Tu se ojuuači dosedanji govornik, stopi korak nazaj in vpraša: "Tuj, rudeč vojnik! Kdo —
— kdo---kdo — ---?"
Vprašati je hotel, "kdo ie tuji, rudeči vojnik. vendar ne more govoriti, ker ie bil še vedno prestrašen. Mesto njega pa odvrne haciendero:
"Winnetou! Da, Winnetou! Rešeni smo! Hvala nebesonv"
"Winn--Winne---
Winnetou!" vpraša Juma s po-/.irajočim glasom. . "Apač je tukaj? Uff! Vzemite orožje in branite vojniki. ker —
Mož pograbi za svoj nož; druga dva pa nista bila tako hitra. Winnetou pa brcne z nogo orožje v vodo in zagrmi: "Molči. Juma in ne gani se! Tu stoji Old Shaterhand! Mogoče ga hočeš ' enim udarcem ugonobiti ?"
Slednji izraz se je zdel meni smešen, Winnetou je pa resno mislil, tako da ga je sedaj že drugič ponavljal Ko izgovori 1 poslednje besede in pokaže na 1 mene. sem že jaz stopil izza 1 grmovja, in držal v vsaki roki i revolver.
«T0--to je--Old
Shaterhand?" vpraša juma, z
•	grozo gledajoč na mene.
: Jaz stopim bližje njega in I odvrnem:
: "Da, to je — to je Old Shaterhand. kakor boš talkoi ču-- til"
Natn pa ga udarim z kon-
•	ceni revolverja po glavi, da se nezavesten zgrudi na tla; njegovima tovarišema pa zakli-čem:
'Vrzita nože proč, sicer dobita takoj krogljo v glavo!" i Moža takoj ubogata.
"Vlezite in ne ganite se!" Tudi to storita hitro in brez ugovora. Sedai šele odveže-1110 pet njetnikc-v in jim rečemo naj zvežejo vse tri Indi-\ jance Lahko si mislite, kako hitro se je to zvrsilo. Zajčje-srčni juriskonzulto se vf/e na onega Indijanca Iki ie bil v > nezavesti, ker slednjega se je najmanj bal. in govori ko ga veže •
"Da. zvezali l:i nas. toda zvezali bodenio vas in pobili kot stekle pse, ti lopov ciganski! V verigah in žetezju ga prepeljem v l.Tres, da bodejo tam videli, da sem se bojeval kot vitez z najdivjejšimi zvermi v divjem gorovju. Kdo se more meni fcoperstavljati"
Ta slavospev j( bil sicer smešen, vendar me jc jezil, ker jc mož govoril o »svoji slavi, ne da bi izrekel besedico za svoje rešitelje Rad i tega mu rečeni ne bas prijazno:
"Molči, bedak! Kdo ie podrl Juma na tla, v ali jaz ? Zahvalite se vsaj pri meni!"
Tu se mož vzravna in reč< po| žaljivo, pol resno:
"Senor, jaz sem-----no, saj
veste, kdo sem jaz, vi sto storili le, kar je bila vaša dolžnost; t<> vsekakor rad priznam; da bi sc pa zahvalil, tega ni potreba. Kaj ne, don Timoteo?"
"Pravilno, pravilno'" pokima plemeniti haciendero. "Mi smo sami možje in ne potre-buiemo nikbgar, ki bi sc vedno mešal v naše zadeve'".
To jc bilo pa vendar preveč! Kar goni,a zelo mi je v pesteh. Koliko senr s t < * r i 1 že za tega "dona." Moral setn sc zatajevati, da nisem zagrmel: toda imel s e 1 n zagovornika, boljšega kot sem pričakoval, in ki ni bil tako potrpežljiv, kakor jaz. Komaj so bile zadnje besede namreč zgovorjene. in komaj sem se obrnil, slišim za seboj dva udarca. Ko se hitro obrnem, vidim, da ležita haciendero in juriskonzulto 11a tleh. Winnetou ju je pobil s kopitom svoje puške in že hoče za-vihteti tudi nad policiste, ki so samega strahu mirno stali in gledali.
^ (Dalje prihodnjič.) J
VABILO
———- K '
gledališki predstavi,
ki jo priredi
Slov. DramJPodporno diušt. Lunder-Adamič,
St. 20. S. S. P. z.
17.[aprila '10. v Knausovi dvorani
—- SPORED: -
Močjuniforme.
Burka s petjem v treh dejanjih, spisal Jakob Stoka.
OSEBE:
Pavel Cviren, krojač, .................... g. J. W. Pekol,
Agata, njegova žena,................... ga. A. Podlesmk
Milek, krojaški pomočnik, .................. g. F. Pavlič,
2igon, lovec................................. g Ai Oraien,
Majer, agent............................... g- J- Tomaiič,
Jelene, župan......................• ......... g- J. Bnw»
Kožuh, ... \............................. g- V. Kardoni,
cint	/	............, . .. g. A. Bolka,
..... kmetje, občinski svetovalci,	® T 1TrW
1 rcek, ... I	• • S« J' uroas,
Pečka.....}...........................g* F- Stanič,
......................................... g- F. Podlesnik,
Jernej, hlapec, ............................... g- J- Blažit,
j jza )	.................. ga. M. Pertot,
Jera,' ) (,ekb ...................... i«. A. Kovačič.
Prvo in drugo dejanje se vrši v krojačnici g. Pavel Cvirna, tretje v občinski sobi.
PRED IN MED IGRO SVIRA KONCERT.
I. Selection: Prodana nevesta. II. Zbirka: Vse-Blovanske pesni.
III.	Koncertni valček: Enchantress.
IV.	Koračnica: Naprej Zastava Slave!
GODBA POD VODSTVOM FR. BUTALA
Po igri prosta zabava in ples. Za obilna okrepčila bo dobro preskrbljeno.
ZAČETEK TOČNO OB OSMI URI ZVEČER, SOL. CAS. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
------1
JOS. H. MILLER & CO.	i
: V; .	1
Razprodajalci na debelo najboljšega žganja, vina in	]
cigar. Mi smo najbolj znani agentje za razprodajo	\
pijač Slovencem v Clevelandu.	I
Fina postrežba, najboljše blago in cene primerne,	j Naročila se pošiljajo tudi izven Clevelanda.
Jos* H, Miller & Company	]
917 Woodland ave. vogal 'EL 9th St. Cleveland, O. Tel. Cuy. Centr. 8044 R.
Tel. Central 1391 L.	53*4 St. Clair ave.
JOSIP JARC,
SbOVKNSkl JAVNI NOTAR,
Marsikateri je prišel v Zjed. države, ne da bi zadostil v Avstriji vojaškim dolžnostim in želi mogoče \ par letih zopet videti svoj roistveni kraj, pa še boji kazni. Da ne bode imel nikake zapreke ali kazni, naj se obrne do mene, in pre skrbim mu vse potrebno. .Izdelujem, pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, prošnje, potrdila, 7 jedno besedo vsa v notarski posel spadajoča dela. Za pravilno, točno in pošteno delo jamčim. Uradne ure v delavnikih od 6. — 8. ure zvečer, v nedeljo od 9. ure zjutraj do a. ure popoldan.
1- -,J'.jl. 1 ,jr s,4	^•fcM -ti i «bM*
-Zastonj-
V vsakem zakljw Forest King moke.
KUPONI n katerimi <lot>lte y>o*
■ * *
liintvo /n wvqj dom.
Napišite svoje ime — izrežite to in pošaljite nam in mi vara pošljemo katalog naših daril.
The Weidemao Flour Co.
V. 53rd St. & Big 4 R. R.
J me..........................................................................................
Naslov.............................................................................*.....
■ ■	s i'Sk S3". ,.■	fc. ••„> > i . »'-A A - "»u 1
... i.'-f .p.,..	• .	,	V
................................................................. v1 isitc natančno/
■I I U1111»'l'l"l"H4"l' II I11111* 111« If
: VELIKA ZALOGA VINA. |
*	V svojih kleteh imam veliko zalogo najboljšega do-4	mačega vina, ki ga prodajam po teh cenah.
*	fina vrsta ......................... $18.00 barel, 3j|
\ Druga vrsta ...................... ^. $ao.oo barel.
« Posoda velja $150.
Rojaki, kupujte to vino, ker boljšega težko dobite	T
1 in nikjer po tako nizki ceni.	<4»>
„ Pri vsakem naročilu naj se. pošlje denar, in takoj	* *
4 od pošljem vino. if * ,	MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS,
J	COLLINWOOD, O.	Ji
!■ H' I t f^J
1 !m i* i* hi t* 1*11* 1« I« M i« im MI IM M n *
Društ. Primož Trubar, j
it. 126 S. N P. J CLEVELAND, OHIO	f
F
VABI	[
TV A. NVOJO PRVO
=x r
plesno veselico \
—--— i
katero priredi	y
v soboto dne 16. aprila 1910. |
v Jaites Hali, 6006 St. Clair Ave. W
._ f,
- f
--SPORED:--y
1.	Godba: V. Parma........Amazonke. (Koračnica.)
2.	Petje:	m\
3.	Godba; Šubert;...... "Brez tebe draga ljube/na."	jf
4.	Srečkanje:	f
5.	Pozdrav predsednika; ............ Frank Žele-ta,	g
'6. Godba; Wavrinek: .......... "Sokol" (koračnica,	p
7.	Šaljiva pošta;	W
8.	Ples.	I.
_ »1
- 9
Vstopnina 26c.v dama v spremstvu	v prosta.
Ker je čisti dobiček namenjen v korist dručtvene	V
blagajne, pričakuje novo ustanovljeno društvo Primoi	J
Trubar Št. 126, S. N. P. Jednote kar največjega obiska,	^
ZAČETEK OB 8. URI ZVEČER.
Za okrepčila hode obilno preskrbljeno,
K obilni vdeležbi vabi	, |
ODBOR. 9
t
totatatatototatotota to to to to tf 10.54 8
to' je bila številka bolnika, kateri jc bil zadnji v letu 1009 Se sprejet v zdravljenje slavntga in znamenitega Dr. J. E. [ THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnatelja Slovenskega Zdravi£ca v New Yorku, Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem tasu popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet sprituje da je Dr. J. E. '1HOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter žf\li v kratkem svoje i/gubljero zdravje razai zsidobiii.
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso ino^li ali Vas ne morejo ozdraviti .—nato torej Če ' 1 se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teŠki in nevarni bolezni, kal,-or :_•_
roun^	"" ^^^^^^^^^ na želodcu, ^ ^
na vodenici,	na mazulih,
O«. J. H. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih
boleznih:
triperju, Čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitostl, — J tedaj se z zaupanjem'obrnile za pomoč na slavnega in po vsem t svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J, E. THOMPSONA ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi nebila njemu dobro in natnnko spoznata in katere bi se I on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. VaHa I lastna korist je da ne odla&ajte temuč takoj v materinem jexiku I piSite za svet in zdravni&ko pomoč na SLOVENSKO ZDRA* | VIŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik t
I! ilj1 Tlif%Mjpfc'^j,'I