letnik xj": februar OBČINSKA. KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ glasilo delovne organizacije tovarne obutve B w ■ w trzic POSLOVANJE V LETU 1981 Razpolagamo s prvimi podatki o izpolnitvi načrtovanih ciljev oziroma rezultatih našega dela tekom razgibanega preteklega leta. Bolj ali manj uspešna izpolnitev nalog se odraža v doseganju dohodka, dokončni obračun tega pa bo znan v sredini meseca februarja. V mesecu januarju smo na sindikalnih skupinah že obravnavali prve podatke o poslovanju v preteklem letu. Glavne značilnosti dogajanj pa so naslednje: — Ugoden potek količinskega obsega proizvodnje, saj je ta za 4 % večji kot leto prej. Ob 2 % povečanju zaposlenih ugotavljamo 2 % porast produktivnosti, kot smo tudi za leto 1981 načrtovali. — Spremljale so nas izredne težave pri oskrbi proizvodnje z vsem potrebnim repromaterialom, predvsem pa tistim, ki ga moramo uvažati ali pa združevati devize z domačimi dobavitelji. — Posledice nepravočasne oskrbe in problemi povezani s kvaliteto dobavljenih materialov so: manjši obseg proizvodnje od možnega, neusklajenost proizvodnje s sprejetimi obvezami v pogledu dobavnih rokov ter tudi slabša kvaliteta izdelkov. — Skupni obseg prodaje je dosežen v okviru načrtov. Na področju izvoza na konvertibilno tržišče smo sicer dosegli planiran obseg, vendar je ta premajhen z ozirom na potreben obseg, ki bi nam ob manjšem deležu razpolaganja z ustvarjenimi devizami, zagotavljal normalnejše pogoje oskrbe. — Ocenjujemo, da bo dosežena rast dohodka nekaj nad 30 %, predvsem v drugem polletju je bila prisotna hitrejša raSt porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, kar vse je v vzročni zvezi s pogoji oskrbe. — Dokončna razporeditev dohodka bo predlagana z upoštevanjem sprejetih meril razporeditve. Na podlagi ocene smo že dodatno razporedili sredstva za osebne dohodke in dosegli poprečni čisti osebni dohodek v višini 10.369,— dinarjev, kar je za 27 % več kot leto prej. Leto 1981 je za nami, sprejeli smo tudi že svoje plane za letošnje leto, od vsakodnevnega dela vsakega od nas in vseh skupaj pa je odvisno, kako bomo izpolnili zahtevno postavljene naloge. Prva od teh je nadaljnje povečanje izvoza na konvertibilno področje, namreč, samo izpolnitev te naloge nam bo omogočila boljšo oskrbljenost, normalnejši potek proizvodnje ter s tem dvig kvalitete in produktivnosti. Ob vsem tem bomo za doseganje dohodka morali biti še mnogi bolj varčni in gospodarni pri povzročanju stroškov, kot smo bili v preteklem letu. Franc Grašič VEČ POUDARKA ODGOVORNOSTI V letošnjem letu bo 12. Kongres ZKJ, republiški kongresi in pokrajinske konference ZK. Kongres bo odprl nove perspektive in utrdil nadaljnje smeri razvoja in uveljavljanje subjektivnih sil. Osnovna naloga kongresa pa bo ugotovitev zakaj sprejetih sklepov 11. kongresa ZKJ ne uresničujemo. Kongres slovenskih komunistov bo razpravljal tudi o osnutku sprememb in dopolnitvah Statuta ZKS, kjer bi morali bolj poudariti odgovornost ZK in vseh subjektivnih sil tako za razvoj družbenih odnosov kot proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov — skratka za krepitev materialne podlage združenega dela. cJJca(je (Sodelavke ! Ob va&em pcazniku vam iSkceno in toplo ce Mit a mo. cUcednicSliw OPERATIVNA PRIPRAVA DELA Za delo, ki ga opravlja operativna priprava dela, obstaja veliko tehnik in metod. Vendar so zahteve in naloge te službe v glavnem v vseh podjetjih enake. Za uspešno delovanje proizvodnje je nujno pravočasno in čimbolj točno: — planirati in pravilno razporediti kapacitete za prevzeta dela — planirati in nabaviti potreben material v ustreznih količinah in kvaliteti — kontrolirati potek proizvodnje — ugotavljati uspešnost opravljenega dela. To so le splošne naloge operativne priprave dela. Vendar moramo te naloge prilagoditi proizvodnji in proizvodu, ki ga določeno podjetje izdeluje. Izdelava obutve je v veliki meri podvržena zahtevam sezosnke proizvodnje, ter vplivom modnih tendenc, ki jih zahteva tržišče modne obutve. Tako se proizvodnja vedno spreminja. Čevelj ima vedno nove oblike, število parov na posamezen vzorec se manjša, roki oddaje naročil, do izdelave končnega proizvoda so vedno krajši. Da bi ustregli zahtevam kupca (obutev kvalitetno in v določenih rokih izdelati), možnosti nabave materiala ter najbolj racionalno razporediti kapacitete proizvodnje, mora operativna priprava dela dobro poznati zmogljivost posameznih proizvodnih oddelkov ter pri razporeditvi proizvodnje hitro ukrepati. Tako mora operativna priprava dela biti center vseh dejavnosti v posameznih organizacijah. Da pa bi delo v operativni pripravi dela teklo čimbolj točno in hitro, mora dobiti čimprej in točne podatke, tako o možnosti nabave posameznih materialov, kot poročila o proizvodnji v posameznih proizvodnih oddelkih. £al, pa se še vedno zgodi, da se prepozno obvesti plan, da določenega materiala ni možno dobaviti v določenem roku. Za lažje spremljanje proizvodnje in večji vpliv na proizvodnjo, se je pri nas uveljavilo dnevno planiranje proizvodnje v montažnih oddelkih. Zaradi velikega obsega proizvodnje letno izdelamo 3,5 milijona parov obutve, kar je na dan 14.000 parov, brez hitrega preračunavanja kombiniranja proizvodnje, ki je možna le z uporabo računalnika, to še nismo upeljaìi za vse oddelke (šivalnice). Da bi v prihodnje bolje »planirali«, mora operativna priprava dela hitreje dohiti podatke, ki so potrebne za razporejanje proizvodnje. Hkrati pa se morajo dosledno izvršiti vse postavljene naloge. Pri tem moramo v proizvodnjo postopoma vpeljati računalništvo, ker ročna obdelava postaja vedno bolj toga zaradi širine in velikosti proizvodnje. Slavko Bohinc SPREMLJAMO DOGODKE 15. februarja 1573 je bil v Zagrebu na Markovem trgu ubit voditelj hrvaških in slovenskih kmečkih upornikov Matija Gubec. Uporni kmetje so ga za vodjo izbrali zaradi modrosti in poguma skupaj z Ivanom Pasancem in Ivanom Mogaičem. Z jedrom uporniške vojske — kakih 10.000 mož — se je utaboril pri Stubici in se 9. februarja spopadel s fevdalno vojsko, ki jo je vodil ban Alapič. Kmetje so po štirih urah boja podlegli pred dobro izurjeno vojsko. Gubca so drugim v poduk kronali z razžarjeno krono in nato razčetverili. 18. februarja 1950 je umrl slovenski pisatelj Lovro Kuhar — Prežihov Voranc. Doma je bi! iz Kotelj na Koroškem, v literaturi je bil predvsem samouk, objavljal je v Zarji in Ljubljanskem Zvonu. Pozneje se je posvetil političnemu delu na Koroškem, leta 1930 se je zaradi preganjanja umaknil v Avstrijo in prepotoval vso Evropo. Leta 1934 je biì kot revolucionar in komunist zaprt na Dunaju, kjer je napisal roman »Doberdob«. Po vrnitvi domov je nadaljeval z ilegalnim političnim delom do 1942, ko je bil interniran (Mauthausen); po vojni je deloval kot poslanec in predsednik Ljudske prosvete. Glavna dela: romani »Požganica«, »Jamnica«, »Doberdob«, novele »Samorastniki«, mladinska proza »Solzice«, potopis »Od Kotelj do Belih vod« in druga. 21. februarja 1974 je bila na slavnostni seji zbora narodov zvezne skupščine razglašena nova ustava SFR-J — TEMELJ DELEGATSKEGA SISTEMA. 27. februarja 1956 je umrl slovenski skladatelj Marij Kogoj, star 61 let, izjemna skladateljska osebnost, ki je obrnila dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti k sodobni evropski glasbi. 1. marca 1943 so predstavniki treh glavnih skupin OF — komunisti, krščanski socialisti in levo krilo Sokola — podpisali »dolomitsko izjavo«, s katero je postala OF enotno gibanje. 7. marca 1945 je maršal Josip Broz Tito na podlagi tako imenovanega sporazuma Tito — Subašič iz leta 1944 sestavil prvo vlado Demokratične federativne Jugoslavije. 8. marca 1944 je Slovensko narodno gledališče v Črnomlju (na osvobojenem ozemlju) uprizorilo enodejanko Mileta Klopčiča »Mati«, eno izmed prvih iger, ki so nastale v partizanih. Do konca vojne je bila »Mati« uprizorjena vsaj še 200-krat; na odrih osvobojenega ozemlja v Sloveniji, Hrvatski in Bosni, v partizanskih bazah v Italiji, med Slovenci v Ameriki in v francoskem prevodu celo v Alžiriji. Oddajal jo je tudi Radio Osvobodilne fronte. 12. marca 1935 je v New Yorku umrl jugoslovanski fizik in izumitelj Mihajlo Pupin, star 77 let. Po letu 1874 je deloval v ZDA. Bil je profesor teoretske fizike na kolumbijski univerzi v New Yorku in predsednik inštituta radijskih inženirjev. Za svoje znanstveno delo je bil leta 1920 odlikovan z Edisonovo medaljo. Med njegovimi številnimi izumi je najvažnejša »Pupinova tuljava«, ki omogoča prenos telefonskih pogovorov na velike daljave. Odkril je tudi sekundarno sevanje rentgenskih žarkov in se ukvarjal z elektromagnetnimi detektorji, razen tega pa je napisal znani učbenik termodinamike. Svoje življenje je opisal v knjgi »Immigrant to Inventor« (v našem prevodu »Od pastirja do izumitelja«). Po njem se imenujejo fizikalni laboratoriji slovite Kolumbijske univerze. 14. marca 1946 je bila Albanija s prvo povojno ustavo razglašena za ljudsko republiko. NEZGODE PRI DELU Število nezgod pri delu se je od 119 v letu 1980 povečalo v lanskem letu na 134. Tozdi na območju Tržiča in Trbovlje ostajajo na številu nezgod iz prejšnjih let, v tozdu Budučnost pa je precejšnje povečanje. V številu nezgod so vštete tudi tiste, ki so jih delavci utrpeli na poti na delo in iz dela. Njihov delež y celotnem številu je okoli 20 . Vse nezgode skupaj so terjale 1447 dni izostanka z dela, kar je 81 dni manj kot v letu 1980. Da so bile poškodbe na delovnih mestih lažje je vidno iz podatka, da se je število izgubljenih dni zmanjšalo za 323 dni, povečalo pa se je pri nezgodah na poti na delo in z dela. Te nezgode so pri ženskah šestkrat pogostejše kot pri moških. Nezgode po dnevih v tednu so razporejene enakomerno z manjšim številom izstopa le četrtek. Preveč nezgod je ob sobotah, ker je pogosto dela prosto. V poletnih mesecih je manj nezgod. Druga odstopanja so v mejah pričakovanega. Največ se poškoduje delavcev s končano osnovno šolo, sledijo KV in VKV delavci, kar ustreza strukturi zaposlenih in nevarnosti pri delu, ki jo ima posamezna skupina delavcev glede na šolsko izobrazbo. Poškodbe so pogostejše med delavci, ki delajo na delovnem mestu manj od enega leta. Nevarnejše so prve in zadnje ure v delovni izmeni. Kot vsa leta do sedaj je največ nezgod med delavci starimi 21 do 30 let. Povečanje je ne le zaradi starostne strukture zaposlenih, ampak tudi zaradi neizoblikovanih delovnih navad. Število nesreč in število izgubljenih dni se je povečalo v tozd-u Obutev, Orodjarna, Budučnost in Komerciala, zmanjšalo pa v tozdu Trbovlje v DSSS. V tozdih Gumoplast in Mreža se je število nesreč zmanjšalo, povečalo pa se je število izgubljenih dni. Večji izostanek z dela ima tudi tozd Poliuretan, čeprav je število nesreč enako kot leto poprej. Trije delavci imajo zaradi nezgode na delu trajne posledice. Poškodbe so imeli na rokah oziroma prstih. Med poškodbami so najpogostejše: stiski, sledijo padci, urezi, udarci in leteči drobci. Med telesnimi organi so največkrat poškodovani prsti in roke (66 pi nezgod), sledijo poškodbe nog in oči. Razdelitev krivde za poškodbe po nekih kriterijih ni možna, vendar trdimo, da so napačne reakcije, premajhna zbranost in nevaren način dela glavni vzroki za nezgode. B.R. V ŠOŠTANJU PRENOVLJENA PRODAJALNA Skromen lokal z velikimi načrti in plani. Na Trgu maršala Tita v Šoštanju je poslovalnica Peko že od leta 1948. To je bila skromna, majhna (45 kv. m) prodajalna vse do petka 29. januarja, ko je bila otvoritev preurejene in obnovljene trgovine. V prodajalno nismo vsa ta dolga leta vlagali, ker je bilo predvideno, da bomo v Velenju dobili večji lokal in bi s tem izgubili stranke v 6 km oddaljenem Šoštanju. Pokazalo pa se je ravno obratno. Prodajalna je ostala na enakem obsegu prometa. Pogojev za povečanje prodaje pa ni bilo, ker so bile razmere za prodajo skoraj nemogoče. Že zaradi ugleda Peka in intervencijo krajevne skupnosti Šoštanj, ki je želela, da lokal ostane, so se v mreži odločili za osnovne, temeljite posege. Zamenjane so bile izložbe, vhodna vrata in oprema. Z adaptacijo so začeli pred tremi tedni, veljala pa je 1.300 tisoč dinarjev, od tega 420.000 dinarjev za opremo, izdelano v domači mizarski delavnici. Poslovalnico vodi Marica Sekulič, pomagata pa ji pomočnica Betka Klavž in vajenka Andreja. Do preureditve so prodajale na klasičen način, po novem pa imajo opremo za predizbiro. Šoštanj ni velik kraj. Veličino mu daje termoelektrarna, ki z velenjskim premogom proizvaja dobršen del električne energije za potrebe slovenskih odjemalcev. Betka, Marica in Andreja iz Šoštanja Močan veter je v nedeljo, 31. januarja odkril del strehe nad razvojno pripravljalnim sektorjem. Odtrgano pločevino je veter vrgel na dvorišče. Ranjen na srečo ni bil nihče, ker je bila nedelja in dvorišče prazno. Veter je streho odkril in odtrgal že drugič. Škoda je ocenjena na približno 300.000 dinarjev. Na novo bo treba pokriti več kot 100 kv. m strehe. C : ^ IZVIDNISKA ČETA V_______________________________________J Na pobudo mladinske organizacije je v tozdu Budučnost ustanovljena Izvidniška četa, ki deluje v okviru občinskega sveta izvidnikov v Ludbregu. Pohvalna pobuda mladih je naletela na podporo vseh družbenopolitičnih organizacij v tozdu. Že na prvih sestankih je več kot 40 mladincev sestavilo in sprejelo program dela'" in aktivnosti. Četa je še posebej poudarila nalogo vzgoje mladih v razvoju najboljših in najlepših človekovih osebnosti — ljubezni do domovine, tovarištva, resnicoljubnosti, hrabrosti, spoštovanja, delavnosti in drugo. Če bodo realizirali predvideni program, bo opravljeno koristno družbeno delo. Verjamemo, da bodo izvidniki Budučnosti s svojim delom in aktivnostmi dobili priznanje v svoji sredini, kar so v tem kratkem času že dokazali s svojim delom. Član izvidniške čete »na dolžnosti«. % 'ap ( 7 Marjan MARKIČ BORBA NARODOV JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNO V PRIZNANJE V OBDOBJU 1941-1945 y MEDNARODNI POLOŽAJ NOGJ V TEM ČASU NOG se je z ozirom na mednarodno priznanje nahajalo vse do konca 1942. leta v zelo težkem položaju. V mednarodnem pogledu ni bilo priznanj, oziroma bolje rečeno resnica o dejanskem stanju v Jugoslaviji še ni prodrla v svet. Kot je znano, je bila v svetu legitimno priznana le vlada kraljevine Jugoslavije. Odporniško gibanje v domovini pa je bilo kot edino priznano gibanje Draže Mihajloviča, ki je v emigrantski vladi zavzemal mesto vojnega ministra. Na osnovi informacij, ki so jih dobivali zavezniki s strani kraljevske emigrantske vlade, je bil Draža Mihajlovič v letu 1942 v svetu slavljen kot legendarni junak na čelu malega naroda, ki se bori za svojo svobodo. Dejansko stanje pa je bilo seveda čisto drugačno. NOG na osnovi take informiranosti v svetu ni bilo deležno nobene moralne, kaj šele materialne podpore. Vrhovni štab (v nadaljevanju VS) je sicer pošiljal poročilo Kominterni v Moskvo o dejanskem stanju v Jugoslaviji z zahtevo, naj radio »Svobodna Jugoslavija«, ki je deloval v Sovjetski zvezi, posreduje svetu resnico o Jugoslaviji. Žal našim zahtevam ni bilo ugodeno ali pa zelo malo. Draža Mihajlovič se je s svojim vse bolj odkritim sodelovanjem z okupatorji kompromitiral pred narodi Jugoslavije. V okviru priprav za IV. sovražno ofenzivo je npr. odkrito sodeloval s komandantom II. italijanske armade generalom Roatom, ki je uporabil za boj proti partizanom četnike v Črni gori. V borbah proti partizanom na relaciji Knin —Glamoč pa so bili uporabljeni četniki iz Hercegovine, Like in Dalmacije. Načrt za te četniške operacije pa je napravil sam Draža Mihajlovič. katerega pa je odobrila tudi vlada kraljevine Jugoslavije. Ta primer je samo eden izmed mnogih, ki pa dovolj zgovorno priča o odkritem sodelovanju četnikov Draže Mihajloviča z okupatorji. Priznavanje in dajanje moralne kot tudi materialne pomoči gibanja Draže Mihajloviča pa je predstavljalo eno glavnih zaprek za mednarodno priznaje NÖG. Takoj po svojem konstituiranju sta izvršni odbor AVNOJ-a in VS NOVJ in POJ napravila potrebne korake za prodor resnice v svet. V okviru tega so v decembru 1942. leta posamezne vidne osebnosti NOG naslovile poziv uglednim osebnostim v svetu, naj dvignejo svoj glas v obrambo jugoslovanskih narodov, ki so tlačeni in izpostavljeni ne samo terorju okupatorja, ampak tudi četnikov Draža Mihajloviča. V sredini meseca januarja 1943. sta Izvršni odbor AVNOJ-a in VŠ NOVJ in POJ poslala noto vladam ZDA, SZ in Veliki Britaniji o sodelovanju četnikov z okupatorji. To noto je 23. januarja 1943 objavil tudi radio »Svobodna Jugoslavija«, ki je imela naslednjo vsebino: »Mi smo večkrat sporočali preko radio-postaje »Svobodna Jugoslavija«, da vojni minister jugoslovanske vlade v Londonu Draža Mihajlovič odkrito sodeluje z italijanskimi vojnimi oblastmi. tajno preko posameznih četniških komandantov pa sodeluje tudi z Nemci in ustaši. Draža Mihajlovič nima nobene regularne vojske, ampak ima tako imenovane četniške odrede, katere je on s pomočjo italijanske komande organiziral v Bosni, Črni gori, Hercegovini, v Liki, Srbiji itd. Oborožitev, strelivo in hrano ter ostale stvari vključno tudi plače, dobivajo četniki Mihajloviča od Italijanov, Nemcev in ustašev. Izjavljamo pred celim svetom in zato prevzamemo polno odgovornost — da četniki Draže Mihajloviča niso do sedaj izstrelili niti ene krogle proti italijanskim okupatorjem, da se četniški vodje Birčanin, Jevdjevič, pop Djujič, Baje Stanišič, Djurišič in ostali nahajajo v Splitu, Mostarju, v Lovranu itd. pri štabih italijanskega poveljstva; da se četniki Mihajloviča vojskujejo na strani okupatorja proti naši NOV in POJ. od novembra 1941. leta, da četniški Draže Mihajloviča sodelujejo v vsaki ofenzivi okupatorja na našo osvobojeno ozemlje pod poveljstvom italijanskih in nemških oficirjev, da se v tem cilju vrši prevoz četnikov Mihajloviča s pomočjo okupatorskih avtomobilov, vlakov in ladij, kakor je to slučaj sedaj, ko je v Knin in južno Dalmacijo prepeljano z vlaki in ladjami in vzhodno Bosno, Hercegovine in Črno goro 6000 četnikov Draže Mihajloviča zaradi sodelovanja v splošni ofenzivi proti našemu svobodnemu ozemlju, skupno z Nemci, Italijani in ustaši. Naše enote so se že spoprijele s temi četniki pri vasi Piškovac. Do sedaj smo v raznih bojih z okupatorji, ustaši in četniki ujeli tisoče četnikov, mi smo zaplenili v četniških štabih, kakor tudi v štabih okupatorja in ustašev ogromno količino raznih dokumentov, ki neizpodbitno dokazujejo dejstva, katera smo navedli o izdajstvu Draže Mihailoviča in njegovih četnikov in katera dokazujejo krivdo jugoslovanske vlade v Londonu. Mi smatramo, da se ne morejo prikrivati dejstva, da se jugoslovanska vlada v Londonu po eni strani vojskuje preko svojega ministra Draža Mihajloviča in njegovih četnikov proti NOV in POJ na strani okupatorja, po drugi strani pa istočasno izkorišča gostoljubnost zaveznikov in koristi diplomatsko podporo istih. Naša NOV in POJ so žrtvovali že desettisočo žrtev, ki pa se iz dneva v dan še povečujejo v neprekinjenih bitkah z okupatorji ne samo za osvoboitev narodov Jugoslavije, ampak tudi za skupno stvar zaveznikov, zato imamo na osnovi tega pravico zahtevati od zaveznikov, da se energično zainteresirajo o slučaju jugoslovanske vlade in Draže Mihajloviča. Mi smo večkrat zahtevali komisijo zaveznikov, da bi ona ugotovila tu v Jugoslaviji dejansko stanje in da enkrat za vedno napravimo konec strašne prevare in zablod svetovne javnosti.« Ta nota je imela močan odmev zlasti pri zahodnih zaveznikih. Objavili so jo tudi nekateri napredni časopisi na zahodu. Vrhovno poveljstvo zavezniških enot za Bližnji vzhod je izročilo to noto 24. 2. 1943 vladi Velike Britanije z zahtevo, da se pošlje v Jugoslavijo skupino opazovalcev, ki naj bi poleg že obstoječih vojnih misij pri Draži Mihailoviču ugotovili resničnost navedb Izvršnega odbora AVNOJ-a in VŠ NOV in POJ v navedeni noti. V začetku marca 1943. je Churchill pristal na to zahtevo, oziroma predlog poveljstva za Bližnji vzhod in obljubil, da bo ta skupina v kratkem času poslana v Jugoslavijo. PRIŠLI - ODŠLI V TOVARNO Kuhar Jože, Hribar Andreja, Štefe Drago, Ravbar Stefan, Mrak Irena V BUDUĆNOST Mučič Slavko V MREŽO Zagreb II Galoič Marija Beograd I Jovičič Damjan IZ TOVARNE Peternel Andrej, Zevnik Sandi, Janc Marko, Knific Tomaž, Cmrečnjak Slavko, Ahačič Izidor, Vrhovnik Borut, Toplak Boris. Vogrin Andrej, Rajh Ruža, Gabrijan Marjan, Pravst Franci, Go-dejša Alojz, IJdovč Jože, Pestar Ändrej, Baš Štefka, Gramc Martin, Podrekar Majda, Rozman Bojan IZ BUDUĆNOSTI Stipe Milka, Repič Nadica, Prus Višnja, Siladi Slava, Kole-sarič Dragan, Kamikac Marija IZ MREŽE Peč Halilaj Sadik Titograd II Ivanovič Stojka DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Da bi se izboljšala kvalifikacijska struktura zaposlenih v tozdu Budučnost pripravljajo odpiranje oddelka za dopolnilno izobraževanje. Začeli bodo z drugo stopnjo izobraževanja, zaključili pa s četrto — nivo srednje tehnične čevljarske šole. Stroške šolanja bo krila SIS kože, gume in obutve iz Zagreba. Zainteresirani kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in mnenje svoje delovne sredine o dosedanji delovni sposobnosti in prizadevanju na delovnem mestu. Končno odločitev bo dala komisija petih članov, ki jo je imenoval delavski svet tozda. ŠPORT - REKREACIJA - ŠPORT - REKREACIJA v____________________________________________J PATROLNI TEK V soboto, 30. januarja, je bil v Srednji Dobravi pri Kropi 2. smučarski tek tričlanskih patrol, v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja. Med 134 patrolami se je tekmovanja udeležila tudi ekipa Peko v sestavi: 1. AMBROŽ JANEZ 2. ŠTEFE JOŽE 3. BOHINC JOŽE 5. CRTALlC KAREL 301 216 kegljev 6. ZUPAN DARKO 522 210 kegljev 7. LAUSSEGAR LOJZE 569 210 kegljev 8. PRIMOŽIČ ANTON 529 209 kegljev 9. JAPELJ VLADO 549 207 kegljev 10. PERKO LUDVIK 500 206 kegljev 11. PUTGARZVONE 520 205 kegljev 12. MAJCEN JANEZ 540 204 kegljev 13. BREJC JANEZ 524 204 kegljev 14. STEPIŠNIK HERMAN 569 202 kegljev 15. FISTER MIRO PUR 202 kegljev 16. MARN JOŽE 500 200 kegljev 17. BAHUN MARKO 569 199 kegljev 18. PAVŠEK JANEZ 569 199 kegljev 19. KAVClC ANTON 301 199 kegljev 20. KOKALJ TONE 569 198 kegljev Prispevke sta pripravila Matevž Jenkole in Jože Bohinc Naša ekipa je nastopila v kategoriji od 90 do 140 let in na 15 km. V dokaj močni konkurenci med 52 ekipami je zasedla 17. mesto, kar je izredno dober uspeh. Upamo, da jim bo ta rezultat spodbuda za naprej, ker se tekmovanja pripravljajo za eno leto v naprej. SANKANJE V nedeljo, 31. 1. 1982, se je odvijalo tekmovanje v sankanju s tekmovalnimi sanmi na znani progi v Selcah. Tekmovanje je bilo za nagrado »PO POTEH IN STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE«. Tega tekmovanja sta se udeležila tudi naša sodelavca v mehanični delavnici Albert Perko, kateri je v kat. članov zasedel 5. mesto, njegov sodelavec Klemenc Jože, pa je bil odličen 2 v kat. st. mladincev. Na tem tekmovanju je nastopilo preko 100 tekmovalcev, zato je njun uspeh še večji. SMUČANJE Na republiškem prvenstvu v smučanju, ki je bilo 30. in 31. januarja na Kobli, se je odlično uvrstil naš sodelavec iz orodjarne MILAN KLEMENC. Med 80. tekmovalci je bil v slalomu 8. še boljši pa je bil v veleslalomu, kjer je dosegel odlično 4. mesto. Milanu želimo še več tekmovalnih uspehov. KEGLJANJE V petek in soboto 29. in 30. januarja je konferenca osnovne organizacije zveze sindikatov Tovarne »F’eko« organizirala sindikalno prvenstvo — posameznikov v kegljanju. Tekmovanje se je odvijalo na kegljišču »Gami« hotela na Ljubelju in to 50 lučajev mešano. Tega tekmovanja se je udeležilo 22 tekmovalk in 75 tekmovalcev. Že po rezultatih vidimo, da je bila velika izenačenost med tekmovalci. Izredno je s svojim rezultatom presenetila Olga Benčina, saj bi se s svojim rezultatom med moškimi uvrstila na odlično 12. mesto. Prvih 20 tekmovalcev in 10 tekmovalk se je uvrstilo v finalno tekmovanje, katero bo v mesecu marcu. Rezultati: ženske: 1. BENCINA OLGA 510 204 kegljev 2. ŠPIK MARJETA 512 193 kegljev :i ZUPAN JANA 510 184 kegljev 4. MEGLIC JOŽI 512/4 180 kegljev 5. PERNE DORCA 500 180 kegljev 6. PERKO IVANA 512 172 kegljev 7. TOPLAK HELENA 524 166 kegljev 8. FISTER FANI 522 164 kegljev 9. CEROVSKI BREDA 510 163 kegljev 10. RIBNIKAR JOLANDA 512/4 162 kegljev moški: 1. NUNAR RUDI 524 229 kegljev 2. PRAPROTNIK IVO 540 229 kegljev 3. PAVŠEK ANTON 569 219 kegljev 4. NUNAR MARJAN 541 218 kegljev UPOKOJILI SO SE Z letom 1981 so se od nas poslovili tudi naši dolgoletni sodelavci: EMA UZAR iz reklamacij, STANE NOVAK in JANKO DOBRE iz montažnega oddelka 525 ter ANTON PEHARC, skladiščnik v skladišču furnitur. V težkih časih so prišli v Peko, ko so se še povsod poznale rane naše težke preteklosti. Ustvarjali so naš današnjik. Skupaj s Pekom so rasli, si pridobivali izkušnje. Nič ni čudno, če jih je tudi ob odhodu zanimalo kako bo s preskrbo materiala v letošnjem letu in kakšna bo bodočnost Peka. Utrujeni od dela se bodo posvetili svojim »konjičkom«. Želimo jim mnogo trdnega zdravja in zadovoljstva med svojimi dragimi. Na posnetku ni eme Uzar. Poslovilnega srečanja se zaradi bolezni ni mogla udeležiti. NAGRADNA KRIŽANKA ZAPLODITEV IZSTOPAM prvaCeuoe JAVEU UA5TOP PROTI KRIVICI WMICAIA ODHAJA] bwsau3e|ebeuoviiw UVODUI STAVEK SKLADBE JUDOVSKI učeujak ODEVALO OBLIKA INVEVJA TUJE EVA RAS MAMMISTI! ZA USUJE UBITA AH. IGRALKA (SHAROU) 5UKAUEC ALJA TKAC PERGAMSK1 KRAU (ATALOS) wnr POTOK ČARGO 1VAU TOVARUA TEKOČIH MAŠČOB VELIKA LEPOTA KRASOTAl TJAŠ PEVEC 1 STOJAH) KAUOU 5KRA05AU0 AM. H. IME LJUDSKA REPUBLIKA IEJTERHOELEK TUARUA PREBIVALEC DVEH CELIH PÜW 1VAU PREBIVALCI AOUI3E ČRTALO, RAVUILO PRAPRE- BIVALKA ITALIJE IMETEUiS. IGRALKE JAUŠOVEC ORGAU VOHA TROPSKA DREVESA IT SATIRIC-Ul PISEC V1&.STOL (PIETRO) BAIETUIK OTRIU ...Ikl OU 5KALLII GOLOB OTROŠKO POKRIVA! O UOVI 5AD ZEMLJA POD ' ELEK.MOR- 5KARIBA IGRALKA TAROKA PRVI SEKRETAR OBJ (TRYGVE) $PAU5KO ŽEU.IME UASAUAJ DALJŠA REKA Wm, RAVEH MAKEDOU SKO KOLO UAŠOTOK ZIIAHP05IRII KAMEU ZA IZŽIGAHJE BIČEK, LOČEK IME AMER. PLESALKE! DUUCAU DOBOJ OSTERC LIDIJA jJUH PO OPALJEUEM MAKEDOU. UARODUI HEROJ (MIRČE) HARODO- 5LOVEC PLEITE, ROD 126 rešitev zadnje križanke smo dobili. Današnje nagrade je izžrebala sodelavka iz stroškovnega knjigovodstva Jožica Njego-van in jih razdelila takole: 80 din Pintarič Vera upokojenka 60 din Karničar Joži 200 40 din Cerne Marija PUR 20 din Horžen Ivanka 200 20 din PEKO poslovalnica Postojna Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 1. marca 1982. ZAHVALE Ob smrti najinega očeta ANTONA PRAPROTNIKA se iskreno zahvaljujeva delovni organizaciji Peko, sodelavcem in sodelavkam iz šivalnice 512/3 in kontroli kvalitete 900 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vera in Anton Praprotnik Ob boleči izgubi mojega dragega očeta MIHA MEGLICA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 522 za podarjeni venec, denarno pomoč in izrečena sožalja. V sem še enkrat iskrena hvala. žalujoča hčerka Marija Meglič Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA KERNA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam tozda Komerciala za cvetje, izraze sožalja in nesebično pomoč. Posebna zahvala tov. Ilič Draganu, predstavniku Peka v Beogradu. Vsem še enkrat hvala za iskreno sočutje, vsestransko pomoč in prelepo cvetje. Brigita s hčerkama Ob smrti mame ANICE BOHINEC se sodelavcem in sodelavkam iz montažnega oddelka 523 iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. hčerka Anica Praprotnik z družino Ob smrti mojega očeta EDVARDA MRAZA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz oddelka 602 za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Edo Sodelavcem iz nabave se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Želim jim še veliko delovnih uspehov. ____________ TonePeharc Najlepše se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 525 za darilo ob odhodu iz njihove sredine. Še v naprej jim želim tako lepe uspehe. Janko Dobre REZERVIRANO ZA KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV VESELO V NOVO LETO Izteka se staro leto. Hodim po ulici in opazujem ljudi. Vsi nekam hitijo, kot da želijo nadoknaditi vse tisto, kar so zamudili čez leto. Večina nabavlja zalogo za dostojno slovo od starega leta. Nakupovalna mrzlica je »razumljiva«, saj morajo nabaviti kup stvari: od mesa za pečenko, moke, orehov in' sladkorja za potico do vinjaka za aperitiv, terana za boljšo prebavo in penečega vina za novoletno Zdravljico. Seveda je tu še pivo za zdravljenje novoletnega »mucka«. Večina ljudi je prepričanih, da ne sme manjkati nobena od naštetih stvari, saj se lahko zgodi, da novo leto ne bo srečno in uspešno, če ga ne bomo dočakali tako, kot se spodobi — ob polni mizi hrane in pijače. Ni še konec leta, vendar se mi zdi, da se ljudje, ki jih srečujem, že sedaj pripravljajo na odhod starega leta. Kamorkoli pridem, povsod se pogovor vrti okoli praznovanja — tako doma kot v delovni organizaciji: kaj bomo jedli zadnji dan v službi, kakšno pijačo bo kdo prinesel. Občutek imam, da veliko ljudi med nami komaj čaka taka praznovanja, saj jim v teh dneh ni treba prikrivati uživanja alkohola, saj vsi pijejo — od delavca do vodje — in to sploh ni prekršek. Vendar se vsi ti ljudje ne zavedajo, kakšne posledice lahko povzroči neumno veseljačenje. Lahko pride tudi do hudih nesreč. Razbijanje praznih steklenic in kozarcev je prva stopnja v vedenju pijanih ljudi. Nato sledijo norčije in posmehovanje eden drugemu, kar večkrat pripelje tudi do pretepa. Ko je treba zapustiti delovne prostore, malokateremu pride na misel, da bi šel naravnost domov. Lepo se spravijo v avto — ponavadi vsi vinjeni — in do prve gostilne. Tu se popivanje nadaljuje. »Korajža velja! Nadaljevali bomo v naslednji gostilni.« In tako naprej. Malokdo takrat pomisli, da ga doma čakajo otroci, žena ali mož. Taki slučaji se večkrat končajo v bolnici, z razbitim avtomobilom in sodiščem. Včasih pride celo do najhuje nesreče. Ko se druščina pozno zvečer razide, je treba domov. Prava sreča je, če se vsi vrnejo brez praske. Vendar pa se še spominjam, PISALI SO NAM ________________________ J Vsem članom kolektiva se zahvaljujem za denarno nagrado, obenem pa vam želim še veliko delovnih uspehov v letu 1982. Marko Bekš V. P.2240/9 78002 BANJA LUKA Kolektivu tovarne Peko želim čimveč uspeha pri delu sodelavec — vojak Stojan Toporiš Obema najlepša hvala za pisma in dobre želje. Verjetno se skupaj veselimo vajine vrnitve. Urednica NAŠI PETDESETLETNIKI ___________________J VINKO BEZNIK, kuhar v obratu družbene prehrane MARJETA ŠPENDAL, šivalka golenic (zahtevno) v šivalnici zgornjih delov 511 ZVONKA JAGER, ročno zagibanje v oddelku 511 MARIJA ŠMID, vodja tehnične risalnice v razvojno pripravljalnem sektorju JOŽEF GODNOV, prevzemanje izdelkov v oddelku 529 SA VIC VIDOJE, poslovodja v poslovalnici Niš II TOMIČ ZDENKA, pomočnik v poslovalnici Slavonski Brod ISKRENO ČESTITAMO! da najhujše posledice pijančevanja in alkoholizma nastopijo šele sedaj. Cela družina v strahu pričakuje alkoholikovo vrnitev domov. Kamorkoli gre, družinski člani nikoli ne vedo, kaj jih bo doletelo, ko se bo vrnil ali vrnila domov. Najmanj kar je, je sitnarjenje in zmerjanje. Ce mu vse ne potrdiš, sledi prepir, ki večkrat vodi tudi v pretep. Vse to morajo prenašati tudi otroci, ki se bodo čez leta z muko spominjali »brezskrbnih« otroških dni. Namesto da bi se pogovorili, kaj so lepega preživeli v celem letu — saj govorimo o silvestrovanju in prihodu novega leta — imajo večni prepir. Namesto, da lepo v družbi otrok dočakajo novo leto in si voščijo vse najboljše, se po taki težki noči nekateri prebudijo objokani, drugi večno željni alkohola. Še se spominjam teh občutkov, saj sem jih sam nemalokrat doživljal. Zadovoljen sem, da danes lahko rečem, da vse to, o čemer sem govoril, ni nujno potrebno za dostojno slovo od starega leta in da lahko tudi brez alkohola veselo dočakaš novo leto. Pakiranje za izvoz. Prizadevanje za povečanje izvoza na vsakem koraku. Temelj vsake države je vzgoja mladih- Diogenes Dandanes vsi oženjeni moški žive kot samci, samci pa kot oženjem. 0scar wj,dc Uspeh šale je v ušesih tistega, ki jo posluša, ne pa v jeziku tistega, ki jo pove. Shakespeare- Talent se oblikuje v tišini, karakter v viharju sveta. „ Goethe Ne ve, kdor govori; kdor ve molči. Lao Ce Vse česar popolnoma ne obvladamo je nevarno. In to kar obvladamo je še nevarnejše; potem postanemo lahkomiselni. Remarque NOVI DELEGATI V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA Samoupravnim organom v naši delovni organizaciji je mandat že potekel, delegatom v skupščinskih organih pa se izteka. Prav je, da napravimo obračun o vsej predvolilni dejavnosti, ki je potekala nekako od našega zadnjega letnega oddiha, saj smo že zgodaj jeseni začeli z evidentiranjem vseh možnih kandidatov, tako v organe samoupravljanja v naši delovni organizaciji, kot za vse delegate v skupščinskem sistemu naše ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Kolikšno delo pa je bilo potrebno opraviti nam lahko ponazori podatek, da je samo v samoupravnih organih Peka v Tržiču bilo izvoljenih neposredno, deloma pa posredno (komisije in odbori, ki jih imenuje skupni delavski svet) skoraj 600 naših sodelavcev. Temu številu pa moramo dodati še nadaljnih 250 delegatov, ki bodo izvoljeni na skupščinskih volitvah v mesecu marcu. Vse našteto nam ponazarja, da so morale vse DPO, posebno pa še sindikalne organizacije po tozdih in na ravni konference OO ZS Peko krepko poprijeti, da je rezultat tega dela tudi zadovoljiv, kakovost opravljenega dela pa bo vidna šele čez čas, ko se bo pokazalo, če smo izvolili oziroma evidentirali prave kandidate in delegate in ali bodo ti delegati aktivno in tvorno delovali v našem sociali- 26. januarja smo izvolili nove samoupravne organe, ki nas bodo naslednji dve leti zastopali na delavskih svetih, skupnem delavskem svetu in disciplinskih komisijah. ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE MORDA ZANIMA TUDI VAS Na seji družbenopolitičnega zbora Sob Tržič je bilo postavljeno delegatsko vprašanje, kakšne so pravice občanov pri prehodu državne meje z maloobmejno prepustnico. Odgovor je posredovala Carinarnica Jesenice. Občani smejo na podlagi Sporazuma o obmejnem prometu med SFRJ in Republiko Avstrijo z dne 28. 9. 1967 nositi čez državno mejo blago v vrednosti 400 din z maloobmejno propustnico. Ta limit je na VI. rednem zasedanju Mešane jugoslovansko avstrijske komisije za obmejni promet z dne 24. 9. do 29. 9. v Železni Kapli, povečan za avstrijske imetnike obmejnih izkaznic na 1.200 avstrijskih šilingov; za jugoslovanske imetnike obmejnih izkaznic pa na 1.200 din, vendar do sedaj še ni prišlo do ratifikacije tega dodatka sporazuma. Carinska služba še vedno dovoljuje uvoz in izvoz blaga v okviru vrednosti 400 din in 400 šilingov (1 krat mesečno) ne glede na vrste blaga, ki ga občani uvažajo, prinašajo ali dobivajo iz republike Avstrije. Pri tem je seveda izključno blago trgovskega značaja in blago, ki je količinsko omejeno, kot kava, alkoholne pijače in cigarete, skupaj pa vrednost blaga ne sme presegati zneska 400 din. stičnem samoupravnem procesu, posebno še v času, ki je pred nami, času, ki bo od nas vseh zahteval skrajne napore za dosego našega skupnega cilja — stabilizacije. Boris Janc Po običajnih predvolilnih aktivnostih so se delavci tozda Budučnost odločili na voliščih 26. januarja 1982, za nove člane organov samoupravljanja in komisij v tozdu in delovni organizaciji. Izvolitev delegatov je važna družbeno-politična akcija, zato so izbrali take delegate, ki bodo idejno-politično in akcijsko kos zapletenim in odgovornim nalogam. Prepričani smo, da bodo izbrani delegati uspešno izvajali svoje delegatske dolžnosti in obveznosti, ki v pogojih ekonomske stabilizacije večkrat ne bodo lahke in enostavne. V novi sestav delavskega sveta tozda je bilo izvoljenih 27 članov, v skupnem delavskem svetu pa bodo tozd Budučnost zastopali: Ivan Krušelj, Antun Zember, Jelica Bačani, Biserka Letina, Nevenka Novak, Marijan Novak, Marija Škoro, Kruno Lazič. Nada Kapusta in Dragutin Bahat. RAZSTAVA OB 8. MARCU Oh 8. marcu ho Aktiv žensk Peko organiziral RAZSTAVO ročnih del in drugih izdelkov v dvorani upravne stavhe Razstavljena bodo ročna dela in drugi izdelki, ki jih izdelujejo naše sodelavke. To so lahko tapiserije, makrameji, gobelini, slike in podobno. Aktiv vabi vse, ki izdelujejo kakršna koli ročna dela, da jih prijavijo za razstavo. Podrobna pojasnila dobite lahko v recepciji pri Mileni Snedic. r~ ' s\ v___________________ čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbo-hrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.