GLAS
List slovenskih delavcev 7 Ameriki«
The only Slovenian daily
in the United States mmm
Issued every day except Q| Sundays and Holidays
TELEFON FISA&NK: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Ola« Matter September 21, 1903, at tbe Post Office at Mew York, N. Y. under the Act of Congress of March 3. 1870.
TELEFON PISABNE: 4687 COfcTLANDT,
NO. 16G. — ŠTEV. 166.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 17, 1913. — ČETRTEK, 17. JULIJA, 1913.
VOLUME XXI. — LETNIK XXI.
Novi zavezniki in bolgarska vlada. Krvoločno vojaštvo pleni in požiga.
TURČIJA IN RUMUNIJA BOSTA GOVORILI ODLOČILNO BESEDO. KRALJ KAROL JE ODPOTOVAL K ARMADI. GRKI, SRBI IN RUMUNCI BODO DIKTIRALI MIR V SOFIJI. TURKI PROTI DRINOPOLJU. MEJA PREKORAČENA. NOV BOLGAR-SKI MINISTRSKI PREDSEDN IK. 30.000 TURKOV MASAKRI-
RANIH.
10 julija. —jo bolgarskih grozotah, ki so vse-iiaunska si na v*** j kakor hujše, kot so jih v prejšnji
Iz delavskega svela.
Zcpetna pogajanja premoga^jev i v W. Va. Stavka brivcev v New ! Ycrkn. Premeteni stavkarji.
Charleston, W. Va.. 16. julija Voditelji stavka rje v v Cabin i Creek in Coal River premogar-; skem okrožju so se pričeli zopet | pogajati z družbami v svrho pri-I poznan ia unije, Premogarji označenih okrajVv zahtevajo jednake pravice, kakoršne so dobili pred kratkem njih tovariši v Paint Creek premogarskera okrožju.
Tarifna preJloga. J Prodala lastno hčer.
.i jrrneraiiii Kon- <	"
Avgust Kral, potr- na ^soče brivskih pomočnikov iz — Tri četrtine eve- Greater New Yorka keV niso ni-
Solun. M
Atene.
, Angl i K
:/.a 1< v. t. zasesti koli-' vojni uganjali Tui*ki. Mohame-
f-e bolgarskega ozemlja, danei sestavili poročilo, pod-	.....	T
. ..	-	* , iti i -u i i „	*»e vrsi jutri v mestu India-
ozenih<> bi jima sicer pisano od treh bolgarskih duhov-!	, , J ,	, "
,	,	, ■ „ ■ . . ,___ napohs. Ind. tozadevna konferen-
111 /,u vidno, ampak sa-i nikov, ki naznanja, da je bolgar- ,	. .	..
,	•	_-i, __ea obeh strank, s? ic napotilo da-
ii-riitv«« miru.	• sko vojaštvo pomorilo preko; . .	1
.... ,	|.„u,,v, 'i- i i *	uii* ■ nes tja vec zastopnikov stavkar-
kralj Ivarol je po- iO.<HX) 1 urkov, kateri so bili pri-! .	'
t \ r i i vojni stan. Turki so bežali iz okolice v mesto Doiran. *
i. Uuitras. Hiinarhissar. I Avstro ogrski generalni kon-! — Danes je ost a vilo delo zopet cmkajo proti Kirk Ki- zul v Solunu, m armada, ki prodira juje te vesti.
ni, je osvojila Nevro- I točega mesta — pravi v neki br- kakor zadovoljni z delavnim ča
| /oja\ ki — je v razvalinah, trupla som J stavko so jim dovolili moj-i srbski ministrski preti- j l»r«*z glav rovahi nuj h
tieneralni konzul je dobil tudi F. of L. in se hočejo priklopii
povelje od svoje vlade, da naj ra e k uniji 1. \V. \V.
pn'wV shiraj podkonzula '/Aaika. i — Cleveland, O., 16. julija. _
Kot je znano, so Bolgari nameno-1 Dosedaj je že nad 2(X> razvažalcev
ma bombardirali avstro-ogrski ledu na stavki. Ti so si pa umi-
I konzulat.	• s;!ili dokaj premeteni način maš-
jiiSiia.f Lcndcn, Anglija. 17. julija. — - . , ...	,
,	^ i	t i • i	• icevanja nad svojimi gospodarji,
ks vojaški dostojan-1 Sodeč po neki brzojavki časopisu j	" 1 J
pri n.-ki priliki iz- j 'Times-u prodirajo Rumuni j 8tavkar^ so naročili nekje izven
> <,rKi. Srbi in Ro-j proti vasi Vrača, štirideset milj i mesta veliko količino ledu, kate-
.severno od Solije. Plevno in Var- rega prodajajo na svojo roko sta-
no >o baje že zasedli.	rim odjemalcem. Čisti prebitek te
namenjen revnim stav-
P
in drugih delov telesu i si ri sami. v Sko-1 h-že nepoko|>ana po ulicah. Nad Večina brivskih pomočnikov zavzeli j mi stom s.» razširja grozen smrad, se ne strinja s predpisi zveze A
pri sklepanju mini. m prihajajo poročila o h grozovito«! i h Bolga-<«•!■«• velesil*«, so že ime-»ebne komisije, ki bodo celo zadevo.
■doni a. 16.
do Sofiji«, kjer s** mirovna pogodba. ». 16 .julija. — <ir-po hudem, več dni ju. zavzela Nevro-o vojaštvo se v ne-
V slučaju, da bi Srbija in Cir- j pt- >dajo
Carti
iH/rian. rad.
d<
ška preveč zahtevali, bi bilo po-1 . , . , , • u - . • r ! karskira družina Fredovanje Rusije zastonj. »Jasno
je, da ne bo niti Rusija, niti no- . -
j lie na druga vlada mirno gledala, j hrzo- če bi hoteli sedanji zavezniki u-va«i' ničiti Bolgarsko.
Lcndcn, Anglija. 17. julija. —j 16 julija. Iz Sofij< si» poroča "Times-u", da j _
I nilii poslat i ho post al naslednik minist rskega Castnik* »O izdajali uradnikom ! h inopoj ja, ka- predsednika dr. Daneva, demokra- j važne vojaške tajnosti in dobivali
lepe svcts denarja.
hfadne Igari poklali
nrrbivaleev.
Afera Krupp.
prvi v
Scflja,
ičilo Kr
. zniki po	tični vodja JMalinov. Malinov je
n< rti obleganju.	bil že leta 1008. ministrski pred-j
. ni o < < li si vari nič	sednik. V novem kabinetu bodo
.' ..-lin. se skoraj za go-	zastopane vse politične stranke, da bo gledala Turčija v Dunaj, Avstrija. 16. julija. —
balkanskih zapletijajih	V zadnjih 24 urah se je situacija
sli za svojo korist.	na Halkanu malo ali nič spreme-
Uolgarsko. 16. julija. —	nila. čeravno je začela posredo-iijaitvo je včeraj preko
Ji
Midia črto in udri o v dgarsko ozemlje. Bolgari se ni-> popolnoma nič vstavljali. Kristjani be že v fttrahu pred ti >kiiai čel ami v zapadne in se-»ro-z» p »dne okraje. Solun, Macedonija, 16 : Doiraua je prišlo Rem poročilo
Filipinski delegati pri Wil?cnu.
Washington, D. C., 16. julija. Delegata t^uezou in Harushaw, ki zastopata v kongresu Filipine, sta se danes posvetovala R predsednikom Wilwonoin o imenovanjih v filipinsko komisijo. Predsednik jima je odg' voi il, da še ui ua j;.-sneni kat *t * oseb^ bo iineno«;,|.
Most se je pcdrl.
Nantes, Francija, 16. julija. — Danes zjutraj se je podrl najvažnejši most preko reke Ijoire, Fount Mandit, Ponesrečil se ni nik-do.
Berolin, Nemčija, 16. julija. — Pred kratkim je obdolžil social-no-deinckratični poslauec dr. K. l>iebknecht znano tovarno orožja Krupp. da je podkupljevala nera-\; ti ruska vlada. Srbija se b0 i-; ške častnike. Vodstvo tovarne je klonila ruskemu pritisku in se j odgovorilo, da vse skupaj ni nič najbrže ne bo udeležila pohoda ; resnica, toda sedaj se je izkazalo, proti bolgarskemu glavnemu me-1 da je stvar precej resna in vrjet-s1u-	. j ua. Celo zadevo je začel preisko-
Druga rumunska armada vati nemški vojni minisetr pl. prekoračila Donavo in zasedla o-1 lieerijjgen. častniki so prodajali julija, zemlje med Turtukai, Dobričem,; uradnikom tvrdke važne načrte in
Ruštukom in Varno._ ; druge vojaške tajnosti, v zameno
""""""""	.	pa dobivali lepa darila bodisi
Piknik slepcev.	v denarju, bodisi v blagu. Na že-
Včera] se je udeležilo izleta v j ijo vojnega ministrstva se bodo South Beach pri New Yorka 82 j obravnave vršile čisto tajno, slepcev pripadajočih k zvezi *'Ix>kal-Anzeiger" poroča, da 'Blind Mens Improvement Club.* je v-veleizdajalsko afero zaplete-Kakor se poroča, so se na tem i kakih deset častnikov. Urad pikniku imenitno zabavali. Tudi i niki-Kruppove tovarne so baje že ples in kegljanje je bilo na vspo- izdali več nemških vojaških naredil.	j črtov drugim vladam.
--, Vodstvo je v silnem strahu, kei
je prišla firma ob pošteno ime česar posledica bo lahko, da bodo
V materini navzočnosti Chico, Cal., 16 .julija. — V višini 85 čevljev je 20 letnemu avia-tiku T. Kernu odpovedal motor, padel je na zemljo, kjer je ostal na mestu mrtev. Med gledalci je bila tudi njegova mati.
Krasni In brzl parni ki (Avstro-American proge)
MARTHA WASHINGTON
odplnjc ▼ soboto doe 26. julija
Kaiser Franz Josef L
odpluje v sredo dne 30. julija
roiaja do Trsta smo 13 iaL
do Trsta mil Rek« - - $37X10 Cm voznih listkov: do Ljnbftuio - - - $38.18
doŽMTobo - - • - $38.08
kabla« («ddel«k MdHialE nmdataM ca otmkc po)o«icm. Ta oddslck
pri FX. SASSft R. M Ocrtlasdt Su, B«w Y«fc.
države raje dnigod naroeevale svoje potrebščine.
Obravna va pred vojnim sod is eem se začne 29. julija.
Odgovor na japonsko noto.
Washington, D. C., 16. julija. Državni tajnik Bryan je danes uročil japonskemu poslaniku gro fu Chinda odgovor na zadnjo ja-konsko noto glede californijske zemlijške predloge. O vsebini odgovora Združenih držav se easni-škim poročevalcem ni naznanilo.
Predsednik Wilscn naznanja, da 1 Brezsrčna mati je dobila za svojo bo stopil novi carinski zakon že \ 16-letnc hčerko $30 odškodnine, lete s 1. septembra v veljavo.
o— -
Washington, D. C., IG. julija. Danes sta se mudili dve delega-jCelo mesto je do skrajnosti raz
Žrtev pehotnesti
Milwaukee, Wis.. 16. julija.
eiji v avdijenci pri predsedniku Wilsonu v zadevi novega carinskega tarifa. Predsednik se je izrabil napram obema, da bo stopil novi carinski zakon že letos, zase; temhra \
burjeno nad italjansko udovo Ano Gorzo, stanujočo na 235 Superior St., ker je prodala svojo lastno hčerko Margareto dvema tujcema za Policija je brez-
Združene države bodo nastopile proti Mehiki.
Nemčija se je tozadevno obrnila na našo vlado. Pcslanik za Mehiko že odpoklican.
•etkom septembra v veljavo, te- sr(.no mater danes aretirala, tako ga mnenja so tudi skoraj vsi de-j tudi nekega Paul Bova in Henerv mokratski voditelji in poslanci, j llerczega. ker sta i udi zapletena
S zasedanjem kongresne in se- v to zadevo, natske zbornice se je sedaj preki-( Mrs. Ani Gorzo je umrl soprog uilo 'AR mesec dni: med tem časom šele pred 5 tedni: zapustil je ženi se bodo pa razni pododseki posve- edino hčerko Margareto v oskr-tovali tudi o novi valutni refor- bo.
mi, ki je v tc »ni zvezi s carinskim i Paul Boy in njegov prijatelj vprašanjem«	! Ilerczeg sta stanovala dosedaj pri
Predsednik Wilson bo šel fr- Gorzojevih. Ker je bila 16-letna! naneneniM odseku kaj rad na ro- .Margareta izredno lepa in razvi-
ZA VARNOST INOZEMCEV. >
V slučaju vojne bode poslala naša vlada 250.000 vojakov, da za-trejo mehikanske upornike.
I
Wt.shingtcn, D. ('., 16. julija. Težko je opisati razburjenje tudi naše vlade glede neprestanih nemirov v Mehiki. Združene države bi bile rade že davno nastopile resne korake v tem oziru, a so čakale le primernega trenotka.
1 Morda je pa ta trenotek sedaj na-
.••UlgUMIII 1I.IMIIIM IMIH 1J| Jfl4»l-|	.	.	.	V,	1
ko Z umestnimi nasveti v prilog ta, sta se večkrat pričkala zanjo s,0Pl1- ^	nemska Vla"
novega tarifnega vprafcmja in va- kdo jo bo poročil, ali dobil. Po_ Ma odločno zahtevala po svojem
lutne reforme. Takoj potem se bo j kojni oče je pa vedno zatrjeval 1 P°*laniku naJ vstopijo Združene sklicalo zopet, zasedanje obeh da'je Margareta za možitev to\dr™v<\	"
zbornic, da so določi z konečnim i premlada ; a pretkana "boarder-! mtaliem	Nemški
v po-
glasovanjem o tarifni predlogi. ja" sta jola sedaj nedolžno Mar-
| slanik se je izrazil v svoji zahte-
Kakor so zatrjuje v političnih! gareto črniti pri'materi, da ji bo» da '1C >iemciJt VSeen° °C >:e pn" krogih, se bo skoro gotovo odpra- I povzročila z nemoralnim življe- |	Združene države Huer-
vilo carino na žito in importirano i njem mnogo skrbi in gorja Sled- tovo v,ado all.ne- al1 naj na" meso. To bo dosti unlivalo na u- njič so se le domenili in sklenili St0p,;i.0 Z orozJem ^ ri°kl. /a val" gednejse razmere med ljudstvom J kupčijo za W za prodano Mar-	v Mph;kl; . .
pri sedanji neznosni draginji. t gareto.	i Predsednik Združenih držav j
- „ , . , , , ! takoj zatem brzojavnim .J^f^^J? odpoklical poslanika Wi!
Skrajna predrznost.
Včeraj opolnoči je prišlo v re-stavrant štv. 1249 Bedfort Ave.. Brooklyn, pet možkih in zahtevalo večerjo. Natakar Bailey Vanoo-ver, ki je bil sam v lokalu, jim je serviral najboljša jedila. Po večerji je eden izmed njih vstal in šel v sobo za pomivanje. Ko se je vrnil, je povedal natakarju, da pušča vodovodna cev. Zadnji je ves preplašen hitel pogledat, toda ker ni bilo ničesar, se je hotel vrniti. Vstavil ga je eden izmed petorice in mu pomolil samokres pod nos, češ, kakor hitro se oglasiš, bo po tebi. Drugi štirje so razbili blagajno in vzeli iz nje $33.
Natakar je med tem zagrabi! dolg kuhinjski nož in planil na roparja, ki je takoj oddal več strelov nanj, kateri ga pa k sreči niso zadeli. Banditi so se prestrašili in skočili v avtomobil, ki jih je čakal pred restavrantom. Na lice mesta je prihitel stražnik in udaril zadnjega bandita s kipei-cem
na t!a; štirje so pobegnili z avtomobilom. Ropar, ki ima na glavi precej nevarno rano, sc- piše Hecker in je bil že tri leta zaprt v Sing-Singu.
L	- ■"■ ' —
Za kruhom.
Lcndcn, Anglija, 16 .julija. _— Od 31. marca 1912. do 31. marca 1913. se je izselilo iz Angleškega 656.835 oseb. V Združene države jih je odpotovalo v tem času 94.176.
je
potom ilsona za
Mehiko, da mu bo že v soboto poročal o splošnem položaju zopet-ne mehikanske ustaje. Za tedaj je napo\edana skupna konferenca merodajnih faktorjev, ali naj nastopijo Združene države v tem slučaju s silo ali ne?
Nemčija je v svojem protestu j	označila, da ona ne sme ali ne mo-
re napram Mehiki ničesar storiti, ker ji brani v. to naša Monroe doktrina; če bi se pa že branile Združene države ščititi imetje in
V - ~ ___ ■ ^ .	, ..(življenje nemških podanikov, bo
južnih provincah se vršijo hudi.	• j r> ■•
pa Nemčija zajedno s rrancijo
boji. Japonski častniki pomagajo ' prisiljena razvel javiti označeno
ista označena ''boarderja" odved-
| la mlado deklico že minulo nede-
[ Ijo v neko mesto države New Jer-
! kjer <r nahaja v neki zlo-
[ glasni hiši. Sedaj bodo stavili Pet bar.ditcv je oropalo nočni re- Urs Gorzo in ohadva trgovca s
sta vil nt. Enega je policija areti- j človeškim mesom pred zvezno so-
rala, drugi so pobegnili. i lll8,'t"-
Vstaja na Kitajskem.
ustašem.
London, Anglija, 17. julija. — Poročevalec tukajšnjega lista "Daily Telegraph" naznanja iz
doktrino.
Kakor znano, je v Mehiki investiranega mnogo tujega kapitala Združene države reprezentirajo pri tem nad eno milijardo dolar., Angli'a $320,000.000, Francija
Pekina, da se vršijo v provinci1140,000.000 in Nemčija približno Kinangsi krvavi boji med uporni- i $100,000.000. Pričakuje se, da bo
slično noto poslala v kratkem tu-
ki in vladnimi četami. Južni usta-'
ški oddelki so v Linchengu po-
di Anglija in Francija. Vse kažt
gnali v zrak veliki železniški most na to, da se bliža konec nepresta-in s tem preprečili svojim na- nim mehikanskim nemirom, ki so sprotnikom nameravano nakano, povzročili že toliko gorja in ško-Zastavilo se je tudi pot generalu j de domačinom iu tudi inozem-Changhaumu, pred mestom Nan-1 cem.
Naš vojni tajnik naznanja, da je sedaj že 28.000 vojakov pripravljenih ob mehikanski meji. \
king.
Province Kiangsi, Kiangsu, KSvangsi, Fokien, Hunan in še tri
druge so se že proglasile za popol- j slučaju nujne sile se pa lahko to H zadnjega uanuiia s Kipei- noma neod^isne a]i sajoostojne število tekom dni pomnoži še za
^:®mahm države s tem, da bodo osnovale | nadaljnih 20.000 mož. Ce bi pa posebno južno kitajsko federa- prišlo do prave vojske z Mehiko,
se bo borila 250.000 mož broječa armada naših vojakov z Mehi kanci. Najprvo se bo prepodilo u-staše in mehikanske roparje ob bližnjih mejah, poleg tega se bo pa že prihodnji teden odposlalo naše severno atlantiško brodovje proti mehikanskemu zalivu. Seda;" se nahajajo ondi že tri naše bojne ladje in sicer: Minnesota, New Hampshire in South Carolina. Sedanji položaj z Mehiko postaja tako resen, kakor za časa zadnje naše drževljanske vojske.

Ponesrečena usmiljenka.
Včeraj popoldne je smrtnone-varno povozil trgovec M. G. True-ger na Broadway-u in 74. cesti \ New Yorku usmiljeno sestro Marijo Ireno iz zavetišča sv. Jožefe v Jersey City. V družbi sestre Ne že, ravnoiltega zavoda je križali cesto; med tem jo je pa zadela ne sreča. Popolnoma nezavestno sc prepeljali v bližnjo Boosevelr bolnišnico, kjer bo najbrže vsled pretresenih možganov umrla.

Angleška sufragetka zopet na prostem.
Newport, Anglija, 16. julija. — Hčer znanega multimilijonarja Welsh a, omoženo Mr. Humpie Mackwortb je izpustila sodnijska oblast tudi na svobodo, ker se je v ječi postila. Označena sufragetka je pokvarila več poštnih nabiralnikov.
Imenovanje kitajskega poslanika.
Madison, Wis, 16. julija. Predsednik Wilson je imenoval danes Dr. Paul S. Reinsha poslanikom d tajske republike. Dr. Reinsh je jil rojen v Milwaukee leta 1869.; :tudiral je politično ekonomijo v 3erolinu, Rimu in Parizu, sedaj je pa predaval isto na tukaj in j i univerzi.
cijo.
Kitajcem ni nikako povolji, ker se mešajo v njih zadeve tudi Japonci. Sedaj se je dognalo, da se je pridružilo več japonskih častnikov kitajskim upornikom; tudi nekaj japonskih torpednib čolnov so jim že dali na razpolago. V obče je obljubila Japonska južnim kitajskim ustašem svojo pomoč.
Nianking, Kitajsko, 17 .julija. Danes so obkolili insurgent i poslopje nemškega konzulata, ker se je izpustilo pred nekaj dnevi
dva zarotnika na prosto; nemški	^^ ^
konzul se je obrnil takoj v Bero-	Drage «m
lin za potrebna navodila in odpo-	New York ne bo potre
moč.	bovalo zanaprej nič več plačevati
raznim kontraktorjem za prevoz smeti. Neki John J. Hart iz Peek-
Slabe počitnice državnega tajnika sk®Ua Je naredil z mestno komisi-
Ijo pogodbo, da bo plačal za po-
Washington, D. C., 16. julija. brane 8meti tekom 5 let $267.000 Pennsylvanski senator Penrose je ! gkllpaj Med smetmi se dobiva na-danes v senatski zbornici prote- mre£ toliko 8tarih steklenic, že-
Iz Avstro-Ogrske. Prijet hipnotizer.
Arand Ziffer je hipnotiziral bogate ženske in izrabljeval od njih velike svote denarja.
ODGOVOR NA APEL.
Sir Edvard Grey in njegova poslanica, Princ Nikolaj Thum Taxis hoče pc stati ameriški farmar.
Trst, Avstrija, 16. julija. — Tukaj so aretirali Aranda Ziffera in njegovo dozdevno ženo, ker je obodolžen skrajno rafiniranih zločinov, katerih ima precej na vesti. V Schreiherhan, Slezija, je hipnotiziral Lucijo pl. Wunderlich in izvabljal od nje velike svote denarja, ko je bila v hipnotičnem spanju. Potem ko se je zbudila, ni se v p d a vedela ničesar. Koliko žrtev mu je na ta način padlo v roke se še ne ve. Sodišče ima zbrano proti predrznemu zločincu veliko obtežilnega materiala.
Budimpešta, Ogrsko, 16. julija. ''Pester Lloyd" ie priobčil obširen elanek kot odgovor na poziv angleškega državnega tajnika. Med drugim pravi: — Mi popolnoma soglašamo s željo angleškega državnega tajnika, da bi vse evropske velesile delovale skupno in v interesu vseh. Edino na ta način nam je mogoč napredek in zasigurana lepša bodočnost. Sir Edward Grey je govoril, v imenu . evropskih prijateljev Velike Britanije.
Dunaj, Avstrija, 17. julija . — V. dunajskih dvornih krogih zbuja veliko razočaranja vest o romanci in nastopu princa Nikolaja rhu rn-Taxis, nečaka pokojne avstrijske cesarice Elizabete.
Te dni se je namreč odpovedal časti ter oficirski službi, ker se namerava poročiti z lepo igralko gdč. Reichberg. Tega mu pa ni govi stariši niso privolili. Bivši princ Nikolaj, sedanji baron Hochstadt je podedoval pred kral kini veliko premoženja od nekega bližnjega sorodnika. Sedaj se bo podal baron Iloehstadt s svojo izvoljenko proti Ameriki, kjer se namerava naseliti na ih* farmi v Texasu.
lezja, cunj in kosti, da bo imel podjetni Hart pri prodaji istih še vseeno nekaj čistega dobička.
stiral, naj se ne dovoli državnemu tajniku Bryanu 6-tedenskega dopusta, z ozirom na zamotene zadeve z Mehiko. Pri tem je ostro napadel Bryanovo metodo o postranskem zaslužku in zanemarjen ju službe. Najbrže bo moral _ _______ _ ....
1	...	Kansas Oily, Mo., 16. julija.
Bryan samo premišljevati v svoji Tukaj vlad/^^ ^čina. V
pisarni o nameravanih dobička-1 nekaterih krajih kaže toplomer I nosnih predavanjih.	do 113 stopinj.
Odlikovan pesnik.
London, Anglija, 16 .julija. — Namesto pokojnega odlikovanega pesnika Alfred Austina je bil danes imenovan pesnik Dr. Robert Bridges, star 69 let. Njegove pesmi zbujajo med angleškim ljudstvom dandanes največ pozornosti.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	a	K.	9
6....	1.10	130...	. 26.60
10....	2.15	140...	. 28.65
15....	3.15	150...	. 30.70
SO....	4.20	160...	. 32.75
25....	6.20	170...	. 34.80
30....	6.25	180...	. 36.85
35....	7.25	190...	. 38.90
40....	8.30	200...	. 40.90
45____	9 SO	260...	. 61,15
60....	10.30	300...	. 61.56
55....	11.35	850...	. 71.60
60,...	12.35	400...	. 81.80
65....	13 40	450...	. 92.00
70____	14.40	500...	. loo
75....	15.45	600...	. 1 2.70
no....	16,45	700...	. llv.iS
R5....	17.45	800. i	. 163.60
90....	18.4f	900...	. 184, UO
100....	20.45	1000...	. 204.00
no....	22.50	2000...	. 407.00
120____	24.55	6000...	.1017.00
PoŠtarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
6104 St. Clair Avenue, N. E.
IP5;
T": • :•: . •	.• • '
"GLAS NARODA"
m (Slovenk Daily.)
Owned and published by the
Slovrrnic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŽKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja Ust za Ameriko in Canado........................$3.00
" pol leta....................... 1.50
" leto za mesto New York........ 4.CI0
" pol leta za mesto New York ... 2.00
Evropo za vse leto...........4.50
" pol leta.............2.55
......četrt leta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People") i m jed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
i Advertisement oil Agreement
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
■	priobčujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri ■premembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York City.
Telefon 46«7 Cortlandt.__
Državni tajnik Bryan in njegova plača.
koli. Vsak javni uradnik bi moral shajati s svojo plačo."
Senator Smoot iz Utah se je o njem tudi porogljivo izrazil: "Morda bo pa Bryan po sprejetem demokratskem tarifa ložje shajal z $12,000 letne plače?
da se srbski narod nikdar več ne bo mogel rešiti iz tega objema.
A s padcem Obrenovičev je padla tudi tedanja neslovanska srbska politika in Srbija je krenila na druga pota, ki so ji zasi-{gurala boljšo bodočnost. Srbiji
Senator Shafgoth iz Colorade se je začela odpirati nova doba se je pa kar naravnost izrazil, da | in se ni dajala več vplivati po diplomaciji, ki je postopala vse
ne bo glasoval za povišanje Bry-1 anove plače, ker ga smatra že itak za premožnega moža. Nekoč je dobil Bryan v Coloradi za eno samo predavanje $1250. Vladni uraduiki bi ne smeli nikakor zanemarjati svoje službe v osebne koristi.
Ko se je prečitalo v kongresni zbornici označeno resolucijo, se je tudi povdarjalo o letnih plačah bivših državnih tajnikov, ki so morali shajati z manjšimi plačami.
Prva dva državna tajnika Thomas Jefferson in Edmund Randolph sta dobivala od 1. 1789— 1799 samo po $3500 letno. Od 1. 1799 do 1810 so imeli naslednji državni tajniki po $5000 letne plače: Marshall. Madison, Monroe in John Q. Adams. Od 1. 1819 do 1853 se je državnim tajnikom plačo zopet povišalo na $6000, in sicer: Henry Clay, M. Van Buren, Dan. Webster, John Calhoun in J. Buchanan. Od leta 1853 do 1911 so imeli državni tajniki že po $8000; ti so bili: "Wm. Se-
Iz Avstrije.
Za cdpust rezervistov.
Socialno - demokratični poslanec Gioger je na seji poslanske zbornice vložil naslednjo interpelacijo :
"V mnogih interpelacijah je
dopust, namesto, da bi ga popolnoma odpustili iz službe. Mož naj gre domu, a vojaške oblasti mu ne dajo niti vinarja za potnino. In tako berači ubogi rudar od Sarajeva do Mosteca in mora vsakomur razkladati svojo nesrečo, da dobi nekaj soldov. Razklada med vožnjo svojo nesrečo in obenem vso umazanost in brezvest-nost avstrijskega militarizma.
prej kakor v njeno korist. Vrnile bl1« ™ obrazloženo, koliko ne-so se zopet ustavne in parlamen- znosnih muk morajo pretrpeti re-tarne razmere in strankarska na- i zervisti, poklicani v aktivno slu-petost je popustila. Narod se je j žbovanje v obmejnih deželah, kmalu pomiril in državne finau- j Neopravičeno pridržanje več sto ce, vsled katerih je zabredla dr- družinskih očetov po sedem me-žava tudi v politično odvisnost, j	in še dlje in slabo ravnanje
so se polagbma zboljšale. Že te- 31 rezervisti je pahnilo že mnogo kom par let so bile notranje po- j rezervistov v obup ali eelo v bla-litične in gospodarske razmere Unost. Vojaška pisma, ki jih dota ko konsolidirane, da je pričela ! bivajo poslanci vseh strank, raz-
država misliti tudi že na pozitiv- j odevajo nejevoljo in obupno raz-j	. .
no politiko. Nemško-madjarska ! položenje ubogih rezervistov. Te-	(Nadaljevanje.;
diplomacija, ki je poprej varova-1lesni iu duševni počutek pridrža- Ciospu Rovbičkova je la Srbijo kakor punčico v svo- jnih rezervistov je takšen, da je Prage. Soproga nekega jem očesu in jo 1. 1885 za časa :že skrajni čas končati trpljenje, j tovarnarja, suha, bleda,
Aniea Rihla.
— o— Novela.
Češki spisal J. S. Macbar.
Slovensko katoliško
I 1	C 5 [j	1
podp. društvo		svete Barbare
[		■i
bila iz malega visoka.
Tako poročajo i. pr. iz Teoda, I z malimi prevejanimi očmi, go-
ward, James Blaine, Tli. Bayard, kanske Jugoslovane. Dočim
bolgarsko-srbske vojne tudi v	_	.	_
resnici rešila pogina, je seveda ' ^a tam pridržujejo ravno družin- spodična Adela je bila žoltega začela takoj vznemirjeno in za- očete, čeprav vlada doma v.obraza, imela svetlomodre, duho-čudeno opazovati in zasledovati j njihovih družinah največja beda. j vite oči in oblike njenega telesa novi srbski kurz. ki nikakor ni'V Teodu so rezervisti, ki bi mo-i so pričale, da inklinira k debelo-bil po njenih načrtih. Avstrija i skrbeti za štiri do šest otrok,' sti. Kopali sta še v železnati vodi je bila razočarana ker o srbski i za ženo iu stariše, kateri so dela ' Hovštke, stanovali sta pa v vasi, j državniki prenehali biti agenti I nezmožni. Ti ljudje so že do! v Pisku, bržkone zaradi štedlji-1 -nemško-niadjarske politike na \ skrajnosti obupani.
2tedln}«n« države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 ▼ državi Pennsylvania.
i Z?
ODBORNIKU
Pr«4Mdnlk: MARTIN OKROM AN, Boa I M, Forert City, I PGdi»r«d«*dnik: JOSEF PETERNEL, Box 8» Wffloek, Vfe 1. tajnik: IVAN TKLBAN, Box 707, Forest City, P*, a tajnik: JOHN O BO LIN, Box 4»J, Forest City. Btacaioik: HAHTIN MUHIC. Box it7. Fotm* City. 9m
■
i
NADZORNIKI!
Predsednik n&daornega odbora: K ARO L, ZALAJt, Boa 147, Foraat City, L nadaornlk: IONAC PODVASNIK, 4714 Hatfield 8f> Plttaburs. P*. 1L nadzornik: FRANK SUNK, SO Mill at, Luaerne, Pa. m. nadsoroik: ALOJZ TAVČAR, ZM Cor. N. — trd it., *"
POROTNI IN PRIZIVNI ODEORi
Fradaednik porot, odbora: PAUL OBRSSCAR, Boa MV L porotnik: MARTIN OBERZa.N, Box II, Mineral. Kana. XL porotnik: AKDRKJ SLAK.. 7711 Iaalar St.. Clavalaad.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. 2. AL SBLIfiKAR, 1117 flt. Clalr iva, Clavalaa«, Okla,
Dvpli* am ponujajo L tajniku IVAN YRLBAN, p. O. ' '	Druftraao elaaUo j« "OLAe NAHODA",
rn x v**tm
v osti.
da me je usoda porabila za orod-&e vse hujše, da, naravnost \ Janovičevo sree je menda že i je v življenju prijatelja in tla je
darsko popolnoma
A-
naju je
W. Gresham, R. Olney, John Sherman, John Hay in Eliliu Root.
Ckl leta 1911 do sedaj pa plačuje vlada državnemu tajniku i $12.000 na leto.
Dasiravuo se ni večnemu demokratskemu kandidatu William j Jennings Bryanu posreeila kan-1 did at ura. je dosegel letos v se sen o ' * posredovanjem
Dopisi.
Cleveland, Ohio. — Ko se je
vračal pred nekaj dnevi Frane predsednika Modie z dela domov, ga je smrtno nevarno obstrelil Poljak Sta-
Balkanu. ki je stremila za tem
da tako politično kakor gospo- j -s1 rahotne razmere mi poročajo iz pošteno gorelo. Z gospodično zasužnji bal-I Marmolc. Tam je zblaznelo že j delo sva šla naprej, on naju
jP j več vojakov! V razmeroma krat- j dohiteval vsak hip, puščaje za s j ki dobi so prepeljali v Zagreb tri seboj staro gospo. Adelo so poži-zblaznele rezerviste. Dalje sem ' rali njegovi zaljubljeni pogledi, izvedel skoraj neverjetno vest, j Ona je sprejemala njegovo dvor-da škrope vojake, pri katerih se ' jenje z vljudnostjo dobro vzgo-pokažejo znaki umobolnosti, tako | jene hčerke, mirno se je smeh-dolgo z mrzlo vodo, da so napoj ; Ijala in le včasih ga je vzpodbod-teresi, in da. rak-rana na avstrij- i mrt.vi! Število umobolnih posta- j la z milostnim pogledom. Z mesti i politiki še danes ni ozdrav
moralo biti. je deževalo, sva sedela
pri
avstrijska diplomacija poprej srbofilsko krinko na obrazu delovala proti Srbiji, je sedaj nenadoma potegnila to krinko z obraza in pričela odkrit boj proti nji, češ, da so v nevarnosti njeni in
sobici. Adela je skuhala; plo je Iiolel skriti v stanovanj
in potem zbežali.
Wilaona eno izmed najbolj važ-
mt-M v kabinetu, službo dr-! nislav Kowalski. Prepirala sta se
nin
/a v nega tajnika; za kar dobiva $12.000 (dvanajst tisoč) letne plače, ali $32.88 na dan.
\Y J. Bryan je demokrat po-1 walskega je policija še isti dan
ze v tovarni zaradi neke malenkosti. Naš rojak se sedaj bori s smrtjo v St. Clair bolnišnici. Ko-
sebne gu je pada da je
vrste. Ze od nekdaj pridi-i» miru. tolaži reveže in na-bogatine; Človek bi mislil, pri takem ljudskem aposto-
lu pohlepnost po denarju popolnoma izključena. In prav zadnje dni s»- je pokazal Bryan pred a-meriikuu ljudstvom v pravi luči.
S plačo $1000 na mesec ni nikakor zadovoljen; pravi, da s to svoto ne more živeti (?!). Kadi lepa prireja po raznih mestih na-republike podučna predavanja, ki mu donašajo po $100 do $500 naenkrat.
To pritožbo je obelodanil Bryan \ svojem listu "Commoner", samo da bi zbudil več pozornosti med poslanci iu senatorji v svrho povišanje plaee. Bryan uporablja vsako mogočo priliko, da dobiva dopuste za svoja predavanja. Ta ko si je izposloval pri predsedniku Wilsonu za mesec julij in avgust kur 6 t«-dnov počitnic, da bo obiskal več mest po zapadu v korist svojega lastnega žepa. Naravno, da pri teui zanemarja od-!BTavor?to službo, osobito še sedaj, ko imajo Združene države rešiti sporna vprašanja z Mehiko in Japonsko. Kazni akti ležijo med teiu < asom navadno v Brvanovi pisarni v Washingtonu nerešeni, to pa samo radi njegove pohlepnosti po denarju. Ni čuda torej, da to Brvanovo postopanje najstrožje obsoja vsa javnost in to eelo njegovi najboljši politični prijatelji. Vsakdo ve, da poseduje Bryan na zapadu obširna zemljiška in kmetije, poleg tega mu donaša niegovo glasilo "Commoner" baji, -25,000 čistega prebitka na leto. Kako bi torej ne za-mogel živeti človek pri teh dohodkih še z $12,000 letnim zaslužkom? Poleg, tega je Bryan, kakor znano, temperenčnik. Je pač nekaj njegovih naklonjeueev, ki trdijo, da bi morala plačati vlada za tako odgovorno službo še enkrat toliko; večina ljudstva pa zgraža nad njim, ker hoče služiti zajedno kar dvema gospodarjema, ali ker zanemarja svojo
službo.
Dne 15. t. m. je predložil v zakonodaji senator Briatow resolucijo, naj ae zadevo Bryanove pritožbe temeljito preiiee. Ako za-raore državni tajnik dokazati resnico, da mu je nemogoče živeti a to plačo, ae mu mora isto povečati; ako bo pa še nadalje zanemarjal svojo službo, ga bodo enostavno odslovili v nasprotnem altiČaju.
O Bryanovi plači ae je izrazil neki vnator iz Floride: "Nika-da potuje Bryaii o-
aretirala. — A. Kastelie.
Cckedale, Colo. — Ker le malo kedaj pride kak Slovenec sem. so ludi dopisi iz naše naselbine zelo redki. Dela se s polno paro in o-stane nam tudi toliko, da si ga semtertja privoščimo kak kozarec in omočimo suho grlo. V bližini je mesto Trinidad, kamor se gremo včasih malo pozabavati. Lep pozdrav Mike Cegaretu in obilo uspeha pri prodaji sladoleda ! — Ivan Petek.
nariškili rezervistov, ki jim je obup potisnil smrtno orožje v roke. Te grozne razmere so ne-
Ijena, ker gospodje na Ballhaus
platzu (na Dunaju) sami nočejo j &	vojaškega nasilstva
tega. Vsled te nesrečne avstrijske politike si je morala seveda Srbija poiskati zaščitnika in našla ga je v Rusiji, ki je, kakor se zdi. za vedno izpodkopala avstrijski vpliv v Srbiji. Ko je 1. 1908 grof Aehrenthal v imenu cesarja a-nektiral Bosno in Hercegovino, so se srbsko-avstrijski odnošaji tako zelo poslabšali, da je le malo manjkalo, da ni prišlo do vojne, dokler se niso končno razbur-
ja vedno večje, ker pripravlja ! noj je govorila o poeziji, o lepoti skrb za vzdržavanje družin ubo- j in legi Brandejsa, o krasni tu-
3b j kajšnji naravi — zoprno prazno um. Iz teli vzrokov se je baje na j govoričenje! Videl sem, kako ji vojnih ladjah ustrelilo šest mor- je pravzaprav vseeno, kako go- stvu... Pa smo hodili do črnih
tako
Če njih
kavo. pa smo govorili. Včasih naju je stara gospa povabila na večerjo, iu če sva hvalila jed, je ona hvalila Adelo, katera ba ,e zna v kuhinji čudeže delati, ka-. dar kuha za ljube ji goste.
Čas je potekal... izprehodi po, gozdih, pogovori in pogovori.' Semtertja nas je stara gospa puščala same. zaupajoč "mlada" dva smehljaje mojemu nadzor-
piti. da bi po njeni smrti prist nazaj na Štajersko, kjer je bil p očetovi smrti na reji in kjer je vel prosto kot plič. Materino tri
vori, le da govori, in tiha jeza se mi je razlivala po krvi. In za-človeka. ki je v zadevah ljubezni
vzdržljive in zahtevajo takojšnjo j ko brezposeln, je pogled na
Retrospektiva ob lOlet-nem jubileju kralja Petra
Dne 25. junija je minulo 10 let, odkar je sedanji srbski vladar, Peter I. Karadjordjevic, zasedel srbski prestol. Srbija ni praznovala jubileja svojega kralja; le po cerkvah so se vršile zahvalne službe božje. Preko jubileja je šel tudi ves slovanski svet, ki z žalostjo opazuje sedanje dogodke na Balkanu in s strahom pričakuje, ali morda tudi sedaj že tako-rekoč v pregovor došla slovanska nesloga ne razdre s tolikim trudom zgrajene in s krvjo tisoč in tisoč mladih junakov oškroplje-ne stavbe. I'pati je, da si zavezniki prijateljskim potom razdele sadove junaške borbe, da se čimprej zacelijo rane, ki že nujno kličejo po zdravniku.
Zanimiva je vsekakor doba vladanja kralja Petra, zanimiva ne samo za razvoj Srbije, ampak zanimiva tudi za Avstrijo, saj je prišla monarhija tako na političnem kakor gospodarskem polju ponovno v jako ostre konflikte s svojo sosedo.
Dedščina, ki jo je nastopil kralj Peter po Obrenovičih, je bila'skrajno žalostna. Dežela je bila politiei.o popolnoma otrova-na in na gospodarskem polju na robu propada, — Narod srbski in njegova domovina kar nista mogla priti do mirnega razvoja. A nesrečui Aleksander je ostavil Srbiji še drugo bolj žalostno za-pušeino politične nravi: Srbija je zašla po njegovem vplivu, oziroma radi večnih finančnih zadreg njegovega očeta Milana, popoln	od pritisk nemako-ma-djarske politike. A ta politika, vedno proračunjena na uničevanje slovanskih narodov, je seveda sistematično rušila moči Srbije in je neizprosno gnala narod v moralno in gospodarsko pogubo. Nemško-madjarska diplomacija je menila, da je postala Srbija njena definitivna domena in
odpomoč, ki se doseže le s tem da se rezervisti odpuste takoj.
(Jospoda domobranskega ministra vprašujemo zato:
1. Ali je gospod domobranski minister pripravljen, da uvede
jeni srbski duhovi pomirili.
Znan je tudi zadnji veliki carinski bo i med Avstrijo in Srbijo. ki je povzročil veliko gorja Srbiji, a še več Avstro-Ogrski. V boju za svojo gospodarsko neodvisnost si je končno Srbija, ker avstro-ogrski državniki niso hoteli odnehati, morala poiskati druga pola za svoj eksport,, poiskala pa si ^e na drugi strani druga pota za svoj import. Av-strija je konečno sama uvidela svojo napako, a bilo je že prepozno. Srbija je prenehala biti njena gospodarska domena in na njeno mesto sta več ali manj stopili Nemčija in Italija — torej avstrijski ''zaveznici".
Resnici na ljubo je treba kon-statirati, da se je ponovno delovalo na to, da se zboljšajo nesolidne razmere med obema državama in pred tremi leti so poga-i janja dospela eelo že tako daleč/ da je bil že sklenjen obisk kralja Petra na Dunaju, kar so z veseljem pozdravljali vsi avstrijski narodi. A takrat je bil prepad med Avstrijo in Srbijo že tako velik, da se obisku uprl sam srbski narod in do njega tudi ni pri-
takojšnjo preiskavo teh razmer in poroča o uspehu preiskave poslanski zbornici?
2. Ali bo gospod domobranski minister poskrbel, da bodo rezervisti takoj odpuščeni.
šlo.
Vsekakor najvažnejše leto v zgodovini razvoja srbske države in vladanja kralja Petra pa ostane 1. 1912, leto balkanske vojne.
V tej vojni je bilo maščevano Kosovo, maščevana je bila kri ti-sočev in tisoče v Srbov, ki so padli v boju za neodvisnost domovine od Turčina, v katerega okovih je več stoletij ječala srbska raja. S ponosom imenujejo Srbi svojega sedanjega vladarja: Maščevalca Kosova!
Kratka doba 10 let vladanja sedanjega srbskega kralja Petra Karadjordjeviča pomenja torej popoln gospodarski in politični preporod Srbije, kateri je eksistenca sedaj zasigurana. Po zmagi zopet na delo in rane, ki jih je zapustila balkanska vojna, bodo kmalu začel jene. Če je le količkaj dobre volje na obeh straneh, se lahko z mirovno politiko premosti tudi prepad, ki zija sedaj med Srbijo in Avstrijo, in to tem lažje, ker se je Avstrija odrekla svojim teritorijalnim težnjam na Balkanu. V interesu Avstrije in v interesu Srbije je, da so odnošaji med obema državama iskreno prijateljski.
Po "Edinosti".
ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NAHODA" 8KO ZI 4 MSSSGB VSAK DAN.
Avstrijski militarizem.
A' Stremicu na Češkem je skočila v vodo rudarjeva žena Sva-čekova. V smrt jo je gnala beda. V marcu letošnjega leta je bil vpoklican njen mož k izrednemu službovanju k 11. gosko-topni-čarskemu polku v Sarajevo. Žena in trije otroci so ostali doma. brez vseh sredstev, ker ni mogel oče ničesar vee zaslužiti. Žena je pač prosila za podporo, ki jej postavno gre, a ni dobila ves čas niti vinarja. Usmiljeni sosedje so jej prve dni pomagali, čez nekaj časa je pa izostala vsaka pomoč in naj krutejša beda se je naselila v družino. Mati in otroci so stradali. V svojem obupu je izvršila žena samomor. Da je bila tragika nesrečne družine še popolnejša, je čez dva dni prišla na naslov žene poštna nakaznica s 160 kronami: državna podpora za družine rezervistov. Na nakaznico so napisali "adresatinja umrla" in jo naslovili na njenega soproga v Bosni, ki je pa bil že izvedel o ženini smrti in je bil na potu v domovino. Dva dni po pogrebu je prišel šele mož domov. Od pol kovnega poveljstva je dobil pač 14dneven dopust, a niti vinarja za potnino. Na nakaznici "za dopust je bilo napisano, da bo erar poplačal voznino, to je bilo vse. Seveda se pri kolodvorskih blagajnah niso ozirali na to in mož je moral beračiti po Ogrskem. Svaček ne bi bil nikdar prišel o doma, ako bi mu ne bili pomagali železniški uradniki in usmiljeni sopotniki, ki so mu dali za vožnjo. Iz Mosteca je prosil ubogi rudar polkovno poveljni-štvo za podaljšanje dopusta, da bo vsaj lahko spravil kam svoje otroke. Se danes čaka na odgovor. čeprav je brzojavil v Sarajevo in oddal brzojav potom o-krajnega glavarstva v Mosteeu.
Ta dogodek prav jasno izpričuje, kako urni so avstrijski vojaški birokrat je, če gre za delavčevo družino. Kaj se sanja tem ljudem o bedi delavske družine, ki jej odvzame militarizem red-nika? Tri mesece je ostala žena brez podpore, ali je potem čudno, da je izvršila samomor? Po smrti matere so ostali otroci brez vsake zaščite, a mož dobi 14dneven'
dva le malo zaljubljena dosti neprijeten.
Dospeli smo v gozd in hodili semtertja. V hipu pritrjevane jeze sem se prvič zavedal, zakaj da imam naše gozde tako rad: zaradi vonja mačje dušice, mešanega z duhom smole, zaradi finega, kakor oddaljenega šumenja drevja. zaradi žametovih metuljev, ki metulji so poletavali h koreni-
Tragična posledica "Titanicove katastrofe.
S parnikom " Titanic se .)«■ pi Ijala tudi mlada omožena Frane zinja llrenys iz Bethune. Po kal; strofi " * Titanica "' je našel nje mož ime svoje žene na listu on popotnikov, ki so se potopili. Ž lova I je za svojo ženo in se je pr selii v Pariz, da bi lažje pozab žalostno izgubo. V Parizu pa je zaljubil v neko mlado dt-kl vzel jo je k sebi in se naselil
gozdov k Jizeri, do travnikov in pol j k vasi Vestnici, prepeljali se čez l^nbo in pili kavo v hovšten-skeiu kopališču — kako je bil moj prijatelj srečen na teh »zle-1 njG v nekem malem kraju nedah tih!... In gospodična Adela j
bila vedno enaka: trezna, pamet- eev ze)0 udobno in na — zgol j matemat iška formula.! prer] par dnevi pa
Proti koncu avgusta se je krat prezgodaj oglasila jesen. Bele megle so se vlačile po tratah, množina nagih podleskov sej to zvedel, se je tako prestrašil, c je rdela v zarjaveli travi, modri j je sklenil s svojo ljubico, da izv
od Pariza. — Živela sta več mes zadovoljil je Brenj ta- /.vedel, da njegova žena ni mrl v j da se je rešila in da ga neumon | išče po celi Franciji. Ko je m<
plavajo v sunkovitem letu nad rdečimi cvetovi, zaradi večne njihove pravljice, katera pada nepo-slušana v naše efemerno življenje — in gospodična Adela je v tem pripovedovala in" previdno izpraševala, kako Janovic živi, kakšne so njegove rodbinske razmere in denarne, in zakaj da ne sprejme kakšne službe itd.
RdeČ i obok neba v preseku drevja se je že svetil na zahodu, ko smo šli iz lesa.
Ko sva potem sama korakala od Piska k Brandejsu, me je Janovic vprašal, daj da pravim.
''Ali naj ti pokvarim veselje?" sem odgovoril z vpraša-, njem.
"Ne kvari", je dejal tiho.
In drugega dne popoldne sva zopet korakala po logu in zopet sta se nasproti nama prikazala iz gozda dva modra solnčnika.
In Janovie — morda da bi jaz lahko popolnoma ocenil gospodično Adelo — se je priklopil stari gospej in šel z njo daleč za nama... Zopet smo pohajali po lesu, in jaz sem čutil vonj mačje dušice in smole, drevje je šumelo in prasketalo in žametasti metulji so trepetali nad cveti... Začel sem proučevati gospodično Adelo, naenkrat me je zanimala. Pa le tako, kot zanima prirodo-slovca doslej neznan hrošč. Fra-zovitost in poza dobro vzgojene gospodične izza prejšnjega dne sta izginili; govorila je o Pragi, o svoji rodbini, o gledališču, o družbah, kamor zahaja, o zabavah, ki jih obiskuje, govorila je brez vse sentimentalnosti, brez navdušenja, pa tudi popolnoma brez čustva. Zgolj utelešena matematiška formula. Razum, goli razum... Opazil sem, da je pri nji odločeno, da postane gospa Janovičeva — pa ne iz ljubezni, ne iz nagnjenja, le iz matematike. Poznala je njegove napake, njegove kolerične izbruhe in fantastiko čustev, govorila je o njih mirno, trezno, kakor o kakšni hromi nogi. Pravila mi je, kje da bi hotela stanovati in kako da bi rada imela opremljeno stanovanje. In da bi k njim moral prihajati, ko bi bila omožena. In vse to je pripovedovala tako panvjet-no, tako suhoparno.
In sledečega popoldne smo bili zopet v gozdu in bili smo vsako prihodnje popoldne. Zakfj? Takrat nisem vedel. • D^nes vidim,
nam drevja in umirali. Gospa
sita samomor. In res je že di*u dan Breny svojo ljubico ustre
Rovbičkova se je pripravljala na j štirikrat. Dekle je obležalo mrtv odhod.
(Dalje prihodnjič.)
To in ono«
Nato je ustrelil nase dvakrat. Z del se je obakrat, toda poškod sta lahki Nato pa se je hotel besiti na svoje naramnice. Tot v tem trenutku so vdrli v stan 1 vanje sosedi in so nesrečnega m ža rešili. Odpeljali so ga v Par Spomenik zvezdoslovcu Schiapa-' v bolnišnico, kjer ga je našla nj
relliju.
Pod predsedstvom italijanske- i ga kralja se je sestavil odbor, ki • ima nabaviti sredstva za sporne- j nik leta 1910. umrlemu italijan- \ skeniu astronomu Schiaparelliju. J Spomenik mu postavijo v rojstnem mestecu Saviglianu v zapad-neni Piemontu. V palači Brera v Milanu, kjer je izvrševal svoja opazovanja in pisal svoje zvezdo-slovne obravnave, pa mu vzidajo spominsko ploščo z njegovo podobo. Schiaparelli si je stekel velikih zaslug z raziskovanjem zvezdnih utrinkov, o katerih je dokazal, da nastajajo vsled razpadanja repatic. Tudi takozvane zvezde dvojčke ali dvozvezde je on prvi raziskoval in razložil njih postanek. Svetovnoznan pa je postal vsled svojih opazovanj Marsa. Zlasti je opisal vodotoke na Marsu i njih razširjanje in zože-vanje. Novejše preiskave pa so dognale, da temeljijo ti vodotoki samo na prevari v vidu. Vkljub temu so Schiaparelliejeve zasluge za napredek v zvezdoslovju velike.
Enajstleten dečko, ki je hotel zastrupiti mater.
Na dunajski kliniki za umobol-ne opazujejo enajst let starega Edvarda Binderja, ki je trikrat poskušal zastrupiti svojo mater: prvič z nekim barvastim papirjem, ki ga je namočil v mleku, potem z neko zdravilno kroglico, ki jo je zdrobil v prah in zopet pomešal v mleko. Obakrat se mu je ponesrečilo, ker je mati opazila rdečo barvo, oziroma bridki o-kus, ter zlila mleko preč. Tretjič pa je imel kupiti kuhinjsko sol, a je prinesel lužno sol. Mati je po-solila s tem strupom fižol, a je zopet zapazila na bridkem okusu, da nekaj ni v redu ter stvar naznanila. Fantič se je sprva izgovarjal na trgovca, ki je pa dokazal, da je dečko zahteval 'izrecno lužno sol. Nazadnje je Edvard priznal, da je hotel mater zastru-
gova zena. ki je ostala takoj t> njem in mu marljivo streže. Ce stvar pride pred pariško poroto
Kako so Redla zasledili.
Redi a so zasledili na sledeč 11 čin: Nekoč je bilo v Berolinu o dano šifrirano pismo za Duna Ker na Dunaju ni nihče priš ponj, so jo poslali nazaj v Ber liu. To je pismo odprl nek ura nik. ki je menil, da bi moglo vs bovati denar. Pri tem je za pa z da je pismo zelo sumljive vsebii in je je poštna uprava izroči kompetentnemu mestu. To pisn je privedlo oblasti na sled Redlo izdaji.
Žalosten konec. .
Iz Budimpešte poročajo, da našli utopljenca, v katerem s spoznal i komornika veleposestnik Ivana Oszkarja. Ta je izjavil, < je bil s slugo, katerega je vz pred neka,] meseci, popolnoma z dovoljen. V pismu, ki so ga naš pri utopljencu, piše ta, da je i vršil samomor, ker ne more v« živeti v teh razmerah. Utopljene je bil svojeeasno bogat, velep sest nik, piše se Viney pl. Vindt iu je zgubil eelo premoženje s p nesrečenimi špekulacijami.
NAZNANILO.
Vsem Slovencem v Johnstowi Pa., in okolici se naznanja, bodemo obdržavali dne 20. juli, popoldne v dvorani društva Cirila in Metoda sejo ter razprav Ijali, kaj naj naredimo z zemlj ki je ostala od pokopališča. Vs zemlje je 6 akrov in dva sta up< rabljena za pokopališče, torej stanejo 4 akri. Skleniti moram če naj se iste razdeli v lote proda med Slovence, ali pa ni kak drug način uredi, da nosiji obresti. Pridite torej vsi, da nan bode mogoče bolje urediti.
Frank Oabrenja, 800 Broad St., Johnstown, Pi (16-18—7)

i v . v, . .
i
Jagode.
Spiral Z. Kosem
I.
Pu je bil uioj stric Martinek že v letih, in krivil >,e mu je hrbet, lasje so mu polagoma tu veli in tresle m) se mu roke iu noge — ali tistega pomladanskega jutra, ko se je v vrisku in smehu kopala v dolini sredi zlatega morja soln-eiiih žrkov bela Jagnjeniea in so širni gozdovi ponosne Jatne z bučnimi pesmimi pozdravljali, je prišel k nam iror na holm tako skukijaje in prožno, t&ko pomlajenih kretenj, kakor da ima šele komaj trideset let. Prišel pa stri-ček praznih rok k nam seveda ni; v tresoči levici je prožil Štefan rumene starine, v desnici pa je tiščal — kdo bi se tega ne razveselil ! — šopek zrelih, rdečih ja-god. Tako je zavil skoraj plešo-čih korakov, radostnih lic in smehljajočih s«' oči proti naši zeleni utiei kjer nas je zalotil, vse domače skupaj, ravno pri bornem zajtrku; z živahnim zamahom tresočih se rok nas je nenadoma zvonlco pozdravil iu omahnil nato sojteč ua klop pod košato trto. ki se je speujala v utici po steni navzgor prav do vrha stropa.
"O. kaj, danes ste pa kasni... Kdaj sem že jaz zajtrkoval!... Pa poglejte, kaj sem prinesel!"
Iu stric je dvignil šopek z rdečimi jagodami visoko v zrak.
"Jagode že, stric?!... Pa kje ste jih dobili?"
V* i hkrati smo otroci planili od mize proti stricu, ki se nam je sladko smehljal.
*'lvdo je najbolj priden?"
"Jaz!" je vpila Polda.
"Jaz!" je kričala Ziuka.
"Jaz!" sem prosil jaz.
Stric je nagnil šopek nižje.
"Nate!" ... A nikar se trgati za .j a d gode — po bratovsko si jih morate razdeliti ...
Koj smo imeli šopek v svojih rokah, koj smo pričeli z bratovsko delitvijo; na vsakogar izmed lias je prišlo ravno po petero jagod. ki pa niso ostale dolgo cele.
' Pa kje ste jih dobili?" smo iz-praševali strica in se gnetli okrog njega.
"Na rebri ob mojem vinogradu . jv povedal stri ček. "O. še veliko jili je... gladko ves breg je kakor s krvjo poškropljen... toliko jagod... Čudno, da nisem že preje tega zapazil.
Pridite danes popoldne k
meni, otroei, pa se boste jagod lahko sami pošteno nazobali! Kaj ne. da pridete?"
Seveda ni bil s tem stričevim povabilom luhče bolj zadovoljen kakor mi.
"Pridemo! spravili zopet nazaj k mizi nad koruzne žgance.
Slriček je tudi vstal in {»ostavil Štefan s starino hrupoma ua mizo.
Na to je zadnji ostanek starine... kar lepo spravi!" je dejal materi. "Pred tremi meseci sem moral podložiti sod, zdaj se pa tudi to ne izplača več, ker je prazen . . . Dobro, da trta lepo kaže — bom imel vsaj jeseni sod zopet polu . .. Zdaj moram pa dol v vas imam pri Medvedovih nekaj opravka. Adijo!"
Ročno se je zasuknil, zunaj pred utieo se jc pa še enkrat o-bt nil:
"Popoldne, otroei!... Nikar I »o/ubit i!'.'
In odšel j.» p0 holmu navzdol v vriskajočo dolino ...
II.
Tako prijazen in priljuden je bil dotn strica Mart in ka, da bi čepel človek kar vedno v njegovi mračni sobi na f'ele&niku in se razgledoval kar vedno po polika-nih stenah iu po majčkenih okencih ter zelenih polkencih, ki so kakor iz daljave smehljaje vabila in mežikala nemirno iz mraka. Od nas do stričevega doma je bilo komaj četrt ure hoda. Bil pa je ta stričev dom prijazen. Vrh položnega, z vinogradom pokritega brega se je šopirila siva, s slamo krita hišica, ki je imela zelo nizek, prijetno inračnat dimnik, iz katerega se je vil mnogokrat pe-pebiat oblaček v rahlih vijugah proti nebu; pol hišice je služilo za aobo *u kuhinjo, pol pa za zidanico. kjer so p reža I i iz teme trebušni sodovi; ne daleč od hiši-te a« je kotalila velika stara tep^ ka, kraj vinograda pa ne je grela ozka solnčnata reber. Ej, prijetno je bilo pri stricu Martinku!
Ko smo dospeli tisto popoldne otroei na njegov dom, je striček
že sedel na klopi pred hišico in čikal tobak.
"Prav, da niste pozabili!" nas je pozdravil in se dvignil na noge. "Zdaj pa kar hajd na jagode!... Ali imate s seboj kaj posode? ___O, koj, že vidim ..."
Ne, prazni pa nismo prišli: Polda je imela s seboj majhen lonček. Zinka dolg škrnicelj in jaz prazno cikorjevo škatljo.
Zavili smo od hišive po stezi navzdol in koj smo bili na ozki rebri kraj vinograda. In — o veselja ; — vsa rdeča, kakor z gor-ko. puhtečo krvjo poškropljena, je bila solnčnata reber, polna je bila zrelih jagod, ki so se nam vabeče smehljale.
"Zdaj le pa po njih!" nam jc namignil stric, sel na tla in si podprl glavo z obema tresočima rokama. "Med tem. ko boste brali jagode, vam povem jaz o Zaj-čevem Blažu, ki mi je hodil grozdje krast ..."
Ročno smo pričeli nabirati jagode, stric Martinek je pa pripovedoval :
"Zajčevega Blaža gotovo ne poznate. To je pravi hrust, doma onkraj Svibna pod magolniškimi gozdovi. Eh, pa jo je le cvrl pred menoj. — Lani je bilo, ravno pred trgavitjo; moj vinograd je bil polu grozdja, tako, da o se trte kar šibile. Enkrat pa grem na spodnji konec vinograda in vidim, da so trte tam prazne: za par sežujev na dolgo in na široko nikjer niti enega groza, gladko vse obrano. — "Nekdo je imel predolge prste", se domislim. "To bi ga vrgel ob tla, če bi ga dobil v svoje roke!" — Par večerov čakam skrit med trtami tatu: no, koj ni hotel pokazati svojih dolgih prstov; a zadnji dan pred trgatvijo se je vendarle u-jel v past. Sedim skrit med trtami iu čakam; zame ravno prav. da mesec lepo sveti. Čakam, čakam — nič; mesec se misli vsak čas že skriti, za hrbet, ali tatu še vedno od nikoder . . . Kar se naposled vendar prikaže onstran vinograda, tam na Hribarjevem travniku, temna človeška postava, ki trobsa na težko, kakor vsi hribovci sploh, semkaj proti bregu. Potuhnem se še bolj v temo in stisne m tesueje cepec v roke, zakaj jeza me je pograbila. Kmalu nato pritapa tat v vinograd, prične zobati grozdje iu se suče krog trt tako vajeno, kakor da je doma tukaj. — "Novinec ni, ker ga obrane trte prav nič niso zmotile". premislim jaz in pridržujem sapo v ustih. "Poba. kdorkoli si že, magari cesarjev ali papežev, le nikar se nič ne boj. ne boš fr-nažil več dolgo to okoli! Ali jo bom pomaknil za teboj, da se boš uauiah zbosil kakor konj na dirki!" — Tedaj se zganejo trte že
■	I tik P red menoj, pred menoj za-
smo hiteli m se -.,,„ ,- »• ; -	, ,
x j sume listi, m izza njih pokuka neprevidno s svojo trščato glavo tat. ki ga spoznam za Zajčevega Blaža. Koj pokoncu, cepec v /rak ! . . . Cvrla sva preko travnika; tam v Dolinškovi globeli sem Blaža dohitel, ga vlegel ob tla ln mu naložil pošteno merico batin. "Ti presneta strelavka!" sem mu pel črno mašo kakor mrliču. "Zdaj si se prav po krščanskem običaju nazobal obojega, grozdja in batin. — Imaš zadosti?" — ln sem ga spustil iz rok; težko in počasi se je skobacal na noge iu odtapal trobosaje v noč. Odslej zanaprej sem vsaj varen pred tatovi ___
Tako je pravil stric in povedal, je še marsikaj zanimivega; mi trije smo pa nabirali jagode in poslušali. Polagoma so se naše posode poliie, ali tudi solnce se je polagoma nižalo. Že so se jeli o-glašati v vinogradu črički; na smreki pod nami je otožno zažvižgal kos iti zletel na to v dolgem loku nizko nad trtami v bližnjo host o.
O mraku je bilo, in tedaj je Polda nenadoma kriknila: "Moj lonček je poln!" "Moj škrnicelj tudi!" je rekla Zinka.
"In moja škatlja ravnotako!" sem se pobahal še jaz.
Ker je bila solnčnata reber do dobra obrana, smo se odpravili nazaj proti hišici. Striček je podaril še vsakteremu izmed nas po eno pomarančo.
"Pa kaj boste naredili z jagodami?" nas je smehljaje vprašal.
"Prodali... koj jutri jih nesem dol v trg.
Stric se je prijel za Čelo.# "Veste kaj, otroci? Gospej graičakinji jih neaite... ta se največ kupuje tako robo in še najbolj pošteno plačuje..."
"Dobro! Pa gospej graščaki-nji!"
Čez dolgo časa smo se poslovili
od dobrega strička in se odpravili proti domu.
Krasna noč se je razpela nad dremajočo domačo zemljo. V srebrni, mehki mesečini so drhtela in valovila za potjo žitna polja, neutrudljivo so čvrčali od vseh strani črički in nas sladko pozdravljali. V zlokobnem obletu je prhutuil nad našimi glavami črn netopir: v bližnjem grmovju je zajokal slavec, ne daleeč od njega je zgostela s plahi m glaskom taščica. Po dolini je podil zakasnel voznik konja, pokal z bičem in vriskaje ukal.
III.
Okornih prstov si je snemala o-bilna, tolstolakta gospa graščaki-nja z nosa naočnike in si brisala resne oči.
"In koliko hočete zato?"
S povešenimi glavami smo stali pred njo, kakor pred Bogom vsemogočim. Govorila je samo Polda; Zinka in jaz sva molčala in zrla v tla, ker naju je bilo močno sram.
"Kolikor boste dali. bo dobro. .. . Saj veste, čisto revni smo, še za olje nima mama doma. ... Prosim, če bi hoteli vzeti..."
Gospa je uprla roke ob bok, nagnila glavo in ogledovala s pazil ini očesom rdeče, okusne jagode. Nenadoma je zmajala nejevoljno z glavo.
"Ali ste vendar sitni!... Kaj pa naj počnem s tem drobižem 1! To še črešnje niso.... Nesite rajši kam drugam ... zalega beraška, da nikdar ne da miru!"
"Pa pravijo, da kupujete jagode ..."
"Kdo to pravi?"
'Ljudje..." :
"Kaj še!... Časih sem kupovala, da. ampak zdaj ne več; iz-pametovala sem se . .. ljubemu Bogu za to hvala na vekomaj..."
Polda si je otrla solzo in oči.
"Samo za zdaj še prosim ... da ne bo ravno pot zastonj..."
"Z berači se ne bom prerekala! jo je zavrnila tedaj gospa osomo. "Če je ljubi Bog naklonil denar meni, je ta denar moj in ne vaš. razumeli?.... Ali mislite, da morajo imeti denar vsi ljudje?! Nikakor ne, dragi otroci moji ... Je že čisto prav urejeno na tem svetu, da je dvoje vrst ljudi: bogati in revni; kajti če bi dobili revni denar v svoje roke, bi postali ošabni... to je pa grda lastnost. Nikar torej misliti, da je moja dolžnost, podpirati reveže! ... Če ste revni, ste pač revni, in če nimate denarja, ga pač nimate ... Tako je in bo . . . Lahko greste . . ."
"Gospa!" je jecljala Polda.
Meni je silila vsa kri v lica, tresel sem se in oči so se mi oro-sile. sam nisem dobro vedel, ah od srda, ali od žalosti.
V tem so se odprla vrata na hodnik in prizibala se je drsaje širokoboka kuharica s kavo in s piškoti, zanjo pa čokat, tolstobe-
der gospod v belem telovniku, dišečo portiroko v ustih. Kuharica je imela vrat razgaljen, debele, mesnate lakti gole in bluzo močno izrezano, tako da se je lesketaje posvetil prosojni sneg njenih močnih prsi, ki so rahlo sopla. Mimogrede je pomežniknii gospod gospej in odcapljal nato okorno za kuharico skozi druga vrata.
"Ali, naj pa bo!" se je omečila naenkrat gospa. Segla je v žep, dala vsakomur izmed nas po eno srebrno desetico. vzela jagode in odšla težko zibaje tudi sama v sobo...
Zunaj na cesti je solnce toplo sijalo, ali nam trem je bilo do joka ; kakor poparjeni smo bili. Ne, kaj takega nismo bili pričakovali
nikdar od graščakinje!___Hitro
smo šli iz trga, ker je bila pot do vasi še dolga.
Ze nismo bili daleč od doma, ko je Polda obstala, začela iskati po svojem žepu in naenkrat zavzdihnila :
"Desetico sem izgubila___Nisem vedela, da ima žep že luknjo ..."
Kakor da me je vzrezal oster nož v sree. •
"Desetico praviš?!... Kaj bo pa zdaj ? Niti za olje ne bo imela zdaj mama dosti..."
Polda si je zakrila obraz.
"Pojdimo nazaj in iščimo! Morda jo pa le še najdemo!"
"Pojdimo!" sva rekla tudi Zinka in jaz.
Obrnili smo se in šli nazaj proti trgu. Sli smo počasi in omaliovaje. preobračali kamne na cesti in brskali z rokami po prahu. Ali izgubljenke nikjer, pa naj smo se še toliko mučili z iskanjem.
Blizu trga smo obstali.
"Je ne bomo našli!" je menila Zinka. "Če je do zdaj nismo, je poslej tudi ne bomo ..."
Ze je podrhtevala Polda v rahlem joku.
"Res je, nič ni z iskanjem... kar vrnimo se!"
Tudi meni so zalivale solze oči.
"Le potolaži se. Polda. saj ne bo mama zato nič huda..."
Vračali smo se globoko potrti. Polda pa je ilitela, ilitela . . .
Večkrat ti morda zaevete sreča, j — njen sad pa kaj radi drugi ti-1
CONEMAUGH DEPOSIT BANK
Eaat Conemaugh, Pa.
54 Main St.
Najsigurnejša banka z vlož-no glavnico
«0,000.00.
Hranilne vloge obrestujemo
po
Se priporočamo Slovencem in Hrvatom.
Cyras W. Davis, predsedaik W. E. Wissiager, bUgajaik.
Razne zanimivosti.
Kako se sreča z ljudmi igra.
V Marše ill i živi ljudskošolska učiteljica Claire Mir, ki s svojo skromno plačo vzdržuje tudi svojo mater. Maja letos je zbolela in si morala izposoditi večjo svo-to, katero je dobila pri šolski ravnateljici. Ker je hotela učiteljica svoj dolg čimprej poravnati, je v zastavljalnici zastavila dve obligaciji, in ker to še ni zadostovalo, je svoji najboljši koleginji Angeli Mathonnet za 90 frankov odstopila obligacijo zavoda Credit Lvonnais. 11a katero je bila že plačala 90 frankov. To se je zgodilo 19. junija. Čez dva dni. to je 21. junija, pa pride v šolo k učiteljici Mir uradnik navedenega zavoda in ji naznani, da je bila izžrebana njena srečka in se ji dobitek 100.000 frankov takoj izplača. Milje tekla k tovariaici Mathonnet in ji vsa vesela zaklicala: "Najina srečka je izžrebana in je zadela 100.000 frankov!" "Kako — najina?" ji mrzlo odvrne tovari-šiea. "Moja pač?" Učiteljica Milje nato hitela v banko, kjer je izvedela. da je bila tovarišiea že prejšnji dan vložila obligacijo po«? svojim imenom. Sedaj ima odločiti sodišče, da-li je ta kup bil veljaven in če ga v a last je srečka.
Umorjena prostitutka.
Na Dunaju prihajajo že nekako v navado umori deklet, ki prodajajo naklonjenost, katero daje sicer ljubezen. Kronika teh zločinov se je v zadnjič zopet pomnožila za en slučaj. V neki hotel v Annagasse, v središču mesta je prišel te dni ob pol 3. zjutraj 25 do 27 let star mož. z 29-letno v četrtem okraju, Rittergasse 6. sta-nujočo Marijo Sehmidtovo, katero so v hotelu dobro poznali. Hišna Marija Pogačnikova jima je odkazala sobo št. 18. v prvem nad-stropjo. Približno dvajset minut pozneje je pozvonilo in Pogačnikova je našla pred vrati vrča za umivalnik. Ko je prinesla vodo. je potrkala; ta hip je stopil neznani £ ost iz sobe. Porinil je hišno skoraj brutalno na stran. Ta .je postavila vrča pred vrata 11a tla in je šla za svojim opravilom. Ko je čez nekaj časa druga dvoji-ea zapustila sobo št. 20. je hos Pogačnikova tam pospravit; srečala pa je moškega, ki je bil prišel s Sehmidtovo. Videti je bil pr vi trenotek v zadregi; toda to ^ takoj minilo. Dejal je: Aha, rada
bi napitnino, pa je segel v žep in ji dal krono. Pri tem je dejal: "Pustite dekle še spati; zaklenila je od znotraj. Jaz se vrnem, ko bo čas za drugi zajtrk." S tem je odšel. Vratar mu je odklenil in ga ni več videl. Ko je prišla Pogačnikova pozneje mimo sobe. se ji je zdelo čudno, da je bila skozi steklo videti luč. med tem ko je bil neznanec dejal da dekle spi. Hišna je pokukala skozi špranjo in opazila, da leži Sehmidtova o-blečena vznak 11a postelji. To se ji je že zazdelo sumljivo, pa je potrkala najprej narahlo, potem pa glasneje. Ko se le nič ni zgenilo, je hotela su.iiti ključ, ki naj bi bil tičal od znotraj v ključavnici, v sobo. Tedaj je opazila, da sploh ni ključa. Pohitela je torej v največjem strahu k vratarju, ki je odklenil s svojim ključem in takoj spoznal, da je dekle umorjeno. Telefoniral je policiji in ta je poslala komisijo v hotel. Truplo je ležalo v elegantem kostumu na postelji. Policijski zdravnik je kon-statiral. da je že ohlajeno. Nikjer ni bilo kaplje krvi. nikjer sledu kakšnega boja. Očitno je bila ženska zadavljena. Obraz je bil ves moder. 11a usntali je bila taka prosta pena. da je začetkoma izgledalo kakor bombaž in so mislili, da je dekle zadušeno. Tudi na vratu ni bilo nobenega sledu kakšne sile. Morilec jo je moral torej zadaviti z rokami. Najbrže jo je pograbil od zadaj, ko je bila obrnjena od njega in je oblačila rokavico. pa jo potegnil na posteljo in davil, dokler ni videl, da se ne gane. Našli so pri njej nekaj dragocenosti. po pričah so pa dognali. da manjka broša z rubimi in briljanti. zapestnica, zlata ura in 50 kron denarja. O možu, ki je prišel z njo, ne vedo povedati nič natančnega. Osobje v hotelu pravi, da ie bil precej visok. slok*. temnoplavih, v sredi razčesanih las, angleško pristriženih brk in modrih oči. Tovarišice Sehmidto-ve pripovedujejo .da je bila bogata. V njenem razkošno urejenem stanovanju so našli hranilnič-110 knjižico na 33.000 kron in 460 kron gotovine. Imela je najfinejše perilo z dragocenimi čipkami in precej obsežno biblioteko. Policija je razpisala 1000 kron nagrade za odkritje morilca.
Skrivnosten samoumor.
Ustrelil se je v Peterburgu rit-mojster peterburške orožniške divizije. Knzmin. Samomor ni pojasnjen. Kuzmin je bil podrejen
naravnost ruskemu min. predsedniku Kokoveovu.
Vi lahko zaprete oči da ne vidite lastnih napak, a vaši sosedje jih ne bodo zaprli.
V STARO DOMOVINO 80 SE PODALI:
Fran Červan iz Butte. Mont.. v Podgoro -. Siino Musolin iz Mariners Harbor, N. Y., v Gorenje; Jurij in Boja Medved, Marija Spaliič z otrokom in Ivan Spahič iz Export. Pa., v Spahiče; Fran Boc iz ohnstown. Pa., v Mirno; Fran Doberding in Fran Kaste-lic iz Conemaugh. Pa., v Novo mesto; Anton Fabec iz Cleveland, O., v Seinbije; Mihael Uregorie iz Cleveland, O., v Sterlae; Josip Zukovec iz Cleveland. O., v Plu-sko; Alojzij Šenk iz Milwaukee, Wis., v Dravlje; Anton Žele iz Munnising. Mich., v Klenik; Nikolaj Blažina iz Jerome, Ariz., v Fužino; Boris Cesare in Louis Stefano iz Boston, Mass., v Italijo: Fran Hotko iz Brooklyn. N. V., v Dobovo; Helena Mišič z o-trokoni iz Shingleton, Mich., v Obrov; Fran Kern iz Ilillsboro. 111., v Podpleševco: Fran Per iz Sheboygan. Wis., v Toplice; Josip Majctič iz Allegheny. Pa., v Banjo loko; Ivan Jak še tie iz Davis. W. Va., v Podgraje; Ivan Tomažu- in Peter Jvančič iz Cleveland. ()., v Verhuje; Fran Strah iz Johnstown, Pa., v Št. Rupert; Ivan Kunauer iz Cleveland. O., v št. Vid; Fran Lavrič iz Duluth, Minn., v Srednjo vas.
Vsi gori omenjeni potniki so kupili parobrodne listke pri tvrd-ki Frank Sakser, 82 Cortlandt •St., New York, N. Y.
POZOR ŠUMSKI DELAVCI!
Delo dobi (JO mož. Plačam poleti in pozimi od $1.75 do $2 ua dan, hrana in stanovanje prosto. Tukaj se režejo sami kreli iz smrekovega drevja (Spruce Logs). Tukaj je dobra voda iu dober zrak.
Hubert Mihic, I _ Black Mountain, N. C.
HA* gospodam,
edini alovemki magazim t Amt-1 riki. Izhaja na 32 straneh vtak J me«« in velja za ▼■© leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za go«podar«tTo, gospodinjstvo, le-; pe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti is celega •veta. Pošlji denar na: Nai Gospodar.
2fli S. Lawidalt Aveaes, (10-8 ▼ 2 d)	Chisago, DL
h ->>
.5) 4)
o)
„ . .	PET TOČK.
Koriovitna zemlja. Zdrava, čista studem'na voda.
Z<fravo podnebje, ugodna klima in prijazen kraj. lJober trg doma iu dobre železnične zveze s velikimi
stri jainimi mesti. Nizke cene, lahki obroki ter nobene čifutarije.
indu-
Se je prostora za 150 rojakov. Pridite in oglejte f-i to zetnlio in kraj sedaj ko vidite kaj rj^te ic kako raste.
Tu bodo samo Slovenci, tujcev ne bo med nami.

VSK ro je vzrok, <la sem prodni o<! 23. marca naprej nad GO rojakom farme v največji slovenski farmarski naselbini v T,„WAUSAUKEE, WISC.
J K r.UNO kupite fa-ino. glejte, da imate p..leg drujiih tudi T K nerodnosti, brez katerih niste v stan'i usptšno izhajati.
V>i> nadaljoe informacije pilite
A. MANTEL
c.|of CRIMMF.R LAND CO.. • 33 W. Washington St..	Chicago. Ell.
Room 1007.

ZELO V A Z N O
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Pošiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki ranita v soboto v Evropo/ ra ta m
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše posluževati se draftov, Money Ordrov; denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v re-rarara gistriranih pismih. O* ram
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro jn sigurno postopali.
Pošiljatve Je nasloviti
FRANK
CORTLANDT ST., -
SAKSER
===== NEW Y
N. Y.
Podružnica: 6104,St.Xlair/Avenue, N..E.,Cleveland, O.
Mm'			m y
g	mr 3	a^VVil	* ii


Tedenska pisma.
Pile Mike Cegare.
Moji dragoljubljeni v spomin.
Na Ričvotu, 7. l(i. 1913.
Spoštovani Mr. Editor: — Iu moralo j»* priti do zopet ne kuta-
Htrpfe!--Ž«- zopet zapuščen,
osamljen, prevaran! — — Oj ti pregrešni in zapeljivi svet ti! — — Verujte mi g. Editor, tla se mi dams same ekseajtenege tako roka trese, da bi najraje žr kar kon-eul to pismo. Pa vseeno Vam moram potožiti svoj trubel kakor pri spovedi, morda mi bo to kaj pomagalo. da ne obupam?
"Vaedetneder Majk?" boste morila djali. "Ali se ti je morda ves A is Krim raztopil! Ali so te morda zadnji«- na Kuni Ajlandu prevarali? Ali ti je morda tudi Sultan poginil?'' Kaj mi mar za eelo eizo Ajs Krima. Kuni Kuni
Ajland. ali Sultana?--Kakor
gotovo imamo danes 16. dan me-seea žulaja v letu 1913.. tako gotovo sem izgubil zadnjo nedeljo svojo dragoljubljeno spremljevalko. gospodično Dragico. Torej poslušajte !
Sprijaznil sem s«- ž njo že leta 1911. iu to s posredovanjem oglasa v uekcm listu. Neka gospodična mi jo je skomcudirala in celo otiebuo i/.roeila. Hitu j«* Vam pa moja Dragiea zares zelo prikup-Ijiva. ljubka in vdana; radi tega sem se kar ž njo zaročil. Mislil sem si: najprvo bom živel nekaj časa v njeni družbi, kasneje ji pa obljubim večno zvestobo, če ji bom povšeči. ali pa ona meniPa človek obrača, usoda pa obrne. Zgodilo se je tako gotovo, kakor gotovo Vam pišem, — nepričakovano in to e«*lo pri belem dnevu!
Ker je bilo minulo nedeljo precej soparno, sem rekel po kosilu Dragici: "Pojdiva malo na izpre-hod v bližnji naš Nike Poker park. Ondi igra zopet godba; pa ti bom pod košatim drevesom razkladal ljubezen in te pritisnil na svoja usta, kakor po navadi. Iu res. sva se zatem odpravila oba na določeno mesto. Predno je pa pričela svirati godba, mi pravi Dragica: "Pojdiva preje v bližnjo kino-gledališče gledat nove indijanske slike in prizore.*' Za lOc-sva dobila oba sedež v pritličju prav blizu odra. Kako se me je Dragica zadovoljno tiščala! Ko j»-prišel zamorski prodajalec mimo sem kupil za 25t čokolade, sadja in Pij Naeetov, da sva imela te stvari v posladkan je. Dospevša iz gledališča sva stopila še k bližnjem slikarju, kjer sem naročil 2 ducata razglednic, predata vi jajo-čih mene in Dragico v tesnem objemu. Kno teh slik Vam pošiljam g. Editor v trajen spomin Mike (Vgaretovega srečnega trenotka in--- smole.
"Veš kaj Mikec. pojdiva še v kak bližnji restavrant; jaz sem ž«' zopet lačna!" ini je velela moja dragoljubljeuka prav zapeljivo in milo. Dobra ideja! Si pa s teui prihraniva polovico večerje. Iu šla sva. Ko sva se v Vienna restavrant u do dobra okrepčala, se je polastila moje zveste spremljevalke zopet stara in grda pož« i.i< vost do tobaku. Seveda kot športna <lama, je imela moja dragolju-hijena zaročenka to grdo razvado, da je kaj rada pušila tobak, ciga-rete iu srn od k e. Včasih je poka-«lila v dveh dneh za lOf Senzešu Cut 1'lug tobaka. »Jaz sem s<- ji pa poleg tega športa običajno smejal, mislil sem si: saj kadi cigarete celo Kooseveltova (Longwor-thova) Alice, dollar Slajmerca v Iblaui in še \eč drugih Tojsl kles dam ; čemu bi pa človek ne pri-\ošeil tega veselja tudi tebi?
Vruivia se iz restavranla. jo kreneva naravnost proti parku, kjer je svirala najeta godba lepe in poskočne komade.
"Kako sem srečna, dragi moj Mikee" mi je šepetala na uho. "Sediva tu v senco cvetoče lipe, pa te bom v pričo celega občinstva io poljubila na ustnice. Ti
si moj, jaz pa tvoja na veke!" In ! peklenski hudobec me je res za-i peljal, da sem ji sledil, kakor je j velela. Sedela sva res nekaj časa na samotni klopici blizu godbene-ga pavilijona; kasneje se me je pa polastila huda žeja morda posledica osoljeue juhe v Vienna re-i stavrantu,
"Ostani tukaj, jaz stopim tja na vogal k "Marela birtu" na kupico pive". sem rekel gdč. Dragici. "O, well, kar pojdi3 pa si ga j privošči buteljko; vroče je danes vroče", mi je tarnala moja spre-, mljevalka. Kevež sem jo pustil zatem samo tam na oni usodepol-ni klopici kake pol ure; vrnivši
se nazaj, pa--groza,--o
Dragici ni bilo več ne duha ne sluha! Gotovo mi jo je kak tekmec speljal, ali je pa izginila kam drugam, ker se je že mene docela naveličala
Ko sem dospel kasneje zopet m «»no mesto in zapazil prevaro, — '— se mi je krčilo srce vsled žalosti in obupa. Iskal sem jo v parku do 6. ure zvečer: — doma in pri znancih ; — o Dragici ni bilo več ne duha ne sluha! Morda se j je tudi moje spremljevalke polotila znana epidemija, da je ušla s kakim drugim borderjem po svetu? (.Jut baj! Mnogo sreče in zabave! Tako sem obupan ter jezen, da bi jo najraje obelodanil s sliko v vseh slovenskih listih. Pa škoda za denar! Raje ga bom za-' pil, ali si pa nabavil namestnico. : saj jih je tu v Naj Jorku dosti! Najbolj hudo mi je bilo zvečer doma. ko se i ti se revež brez nje dolgočasil siim. čisto sam. Zapel j sem na kitaro ono zjiano pesem: "Brez tebe draga ljubezna,
Ne morem živet itd."--
ali pa:
■ "Ti si kriva, ljubezniva, Dragica neusmiljena. Ti me raniš, ti me braniš. Da lie morem spat doma!" Žal mi je res zanjo, kakor bi izgubil punčiko svojega očesa. Vedno je bila pri meni. Doma, v m est u, v službi itd. A sedaj mi jo je pa od vedel ter odvzel za vedno nepoznan človek! Čemu sem jo res pustil na oni klopici samu Morda je pa obupala?
To je torej eel roman moje izgubljene in ukradene dragoljub- j Iji'ue pipe. ali fajfe. j Ker ne morem brez nje več da- j I je živeti, sem trdno prepričan, tla mi bodo poslale naše vrle svit Sikst Tinarce iz Chicage drugo, ali novo. Kadil bom ž nje od zore j do mraka njim na zdravje; po-jleg tega jo bom pa tudi privezal na d. belo vrv. da mi je ne bo zopet kak uzmovič speljal. _ _
Vdani Vam
M. C.
P. S. Pozdrav do kluba K. K. S. F. v Kock Springs, Vaja Min-ka. Morda bi se dobila tam ku-( ka preostala fajfa?
«
GLAS NARODA, 17. JULIJA, 1913.

Zrakoplovi za vojsko.
Tisoč in tisoč let je človeštvo sanjalo in hrepenelo, da bi se moglo brezperotno bitje, ki ga teža z vso silo privlači na zemljo, dvigniti iz prahu in poleteti v zračne višave kakor ptič. Na zemlji je premagal vse daljave. Nešteta sredstva je izumel za premikanje, po suhem in po vodi lahko potuje iz kraja v kraj. v zemeljske glo-bočine si zna izkopati pot in v ledeno puščavo je prodrl na skrajnem severu in na skrajnem jugu. Ali dolgo je trajalo, preden je dobil tudi ozračje v svojo oblast, in ko je prvi od človeške roke sestavljeni aparat ne le obstal v zraku, temveč splaval po volji njegovega voditelja neodvisno od vetrovih struj. je bil to eden največjih triumfov človeškega duha.
Misliti bi bilo, da bode prvo vprašanje ob taki iznajdbi, kakšen dobiček da bo imelo človeštvo Od nje, kakšna revolucija bo nastala v prometu, koliko udobnosti bo porodila, koliko bo znanosti olajšanega dela. Ali družabne razmere so zašle na tako pot, da so vsa ta vprašanja zaostala za drugim, ki sili v ospredje, kadarkoli iztrga človeški um priro-di kakšno novo tajnost. Militarizem je hotel vedeti, kaj bo on prelit iral od epohalne iznajdbe.
Čudno življenje živi to člove-štvo! I "si varjeno je za to zemljo, na kateri je poamezuiku odmerjena dosti pičla doba, prekratka, da bi mogel spoznati svoje domovanje, še veliko bolj prekratka, da bi se mu mogel um naužiti vsega, po čemur hrepeni tembolj, čimbolj okuša znanje, ki mq. je omogočeno. Bilo bi pač razumljivo, če bi človek vložil vse svoje sile. da bi podaljšal svoje življe-
nje iu se združeval in organiziral, da bi čim uspešnejše dosegel ta namen. Vsakovrstne pripomočke mu daje veda; krepkejše zdravje in daljše življenje ne bi bila nikakršna utopija. Ali kako malo je prizadevanje za ohranitev življenja, in koliko ga je za ugonabljanje, za ubijanje in uničevanje! Kdor vpraša naturo, čemu je ustvarila človeka, pa se ozre po velikanski organizaciji umora, si ne more zatajiti resnice, da smo zašli v blaznost.
Osvojitev zraka je prvi treno-tek privabila militarizem. Medtem ko je ostalo letanje po zraku za meščansko življenje še skoraj brez praktičnega pomena, dasi bi svetovnemu prometu lahko mogočno koristilo, so se vojske polastile čudovite iznajdbe in se pripravljajo za klanje v zraku.
Tudi Avstrija ima svoje vojaške pilote. Velik park letalnih strojev je nakupljeu za militarist ične namene. Ali naenkrat ne zadostujejo gospodom aeroplani. Pred kratkim je bil na Dunaju nemški grof Zeppelin s svojim velikanskim zrakoplovom in prav ob istem času je šel po časopisju glas, da namerava avstrijska vojna uprava nakupiti pet takih zračnih ladij za človekoljubne namene militarizma.
Govoriti vojaškim bogovom o bremenih, ki jih prenaša ljudstvo le še s skrajnim naporom in ob zanemarjanju mnogo važnejših potreb, je brez pomena, ker ima militarizem za to le gluha ušesa.
Za skrbi in težave ljudstva se ni nikoli brigal. Ali v tej stvari je nekaj drugega, kar bi moralo tudi vojaške učenjake odpraviti od te misli. Tak "Zeppelin" je sicer jako lepa reč in stari nemški grof, ki ga je izumel, zasluži priznanje in slavo in hvaležnost človeštva. Ali za vojne namene so njegove zračne ladje brez pomena in vsaka krona, ki bi jo država izdala za njih nabavo, bi bila vržena v vodo. Takih kron pa bi bilo treba preklicano veliko, zakaj en sam Zeppelinov zrakoplov velja najmaiije milijon, pristan. v katerem se more varno shraniti, pa še več. Pravili pa so, da hočejo nakupiti šest takih ladij in jih namestiti v šestih mestih. Finančna plat tega načrta je jasna.
Vsa ta zračna mornarica pa bi bila kar za parado. Tak Zeppelinov zrakoplov je blizu 200 metrov dolg in ima do 50 metrov v premeru. Pač je to impozanten ptič, ali v slučaju vojne mu ne bi velikost nič koristila, pač pa bi bila lahko njegov pogin. Kajti taka ladja je velikanski cilj, ki ga ni težko zadeti. In prva krog-lja ga lahko uniči. En strel — in ponosnega zrakoplova ni več.
Tudi gibčnost takega velikana je omejena. Ko se je grof Zeppelin pripeljal na Dunaj, je silno presenetil Dunajčane, kajti pričakovali so ga šele drugi dan. A ker je bilo vreme ugodno, ga je Zeppelin hitro izrabil, pa ni hotel čakati do ctrugega dne. In res so morali njegovi ljudje drugi dan, ko so se vračali, izbrati za svoje potovanje povsem drugo smer. nego so jo bili nameravali. Plavali so veliko počasneje kakor prejšnji dan, in če bi bil prišel močnejši veter, bi bili morali najbrže med potjo še enkrat iz-premeniti smer ali pa se predčasno spustiti na tla.
Neprimerno svobodnejši je mali sainolet, ki frči resnično kakor ptič po zraku, ne le pred vetrom, ampak tudi proti vetru, hitreje kakor zrakoplov. In dočiin plava Zeppelin par sto metrov visoko, se dvigajo letalci do deset kilometrov v zrak. En sam pilot, ki se dvigne nad zrakoplov, ga lahko uniči, medtem ko je njegov stroj tako majhen cilj, da skoraj brez strahu pred tujim orožjem lahko križari po zraku.
Na Zeppeliuovih zrakoplovih hočejo namestiti številne strojne puške. Ali kaj naj to pomaga, če j<- nemogoče zavarovati ogromni balon zoper napade? Ako dobi velikanska oblačna cigara luknjo. da izpuhti plin, ji vse strojne puške nič ne pomagajo.
Ne gre torej le za to, da bi veljala nabava takih kolosov lepo število milijonov, ki ue rastejo ljudstvu na gnojišču. Vsi milijoni za take zrakoplove bi bili žrtvovani brez vsake koristi za lui-litai 'izcm. Za prometne potrebe v miru bo Zeppelin morda jako dober; za vojsko ni za nič. Vsakega vinarja bi bilo škoda. In že zdaj se mora energično protestirati zoper take nakupe, & katerimi bi se denar metal skozi okno.
Po "Zarji".
Za smeh in kratek čas.
O J TA MLADINA!
Prebrisana kuharica.
Mati: '"Povej mi Karelček. čemu se nočeš igrati s sosedovo Katarinico?
Karelček: "Zato da ne.--Ljudje bi takoj mislili, da se
bom poročil ž njo^ ko dorasem."
Posledice slabega vremena.
Kmetic^, trem letovičarjem: "Sobo za vas sem zopet pripravila. Letos boste pa morali plačevati po $6 tedensko za hrano in stan." *	4
—	''Kako to?"
—	"Vsled slabega vremena tičijo vsi ostali gostje vedno doma."
Slov. samostojno podp. društvo "EDINOST"
V L, A SALLE, ILL. Ustanovljen« 9. maj« 1909.	Inkorporiruao dne 18. Aigmtlm 191'
v državi IUinoia.
Glavni odbor:
Predsednik: Ivan Novak, Box 17S, La Salle, m.
Podpredsednik: Lavoslav Zevnlk, 1037 2nd St.. La Salle. 11L Tajnik: Fran Lepich, 1155 3rd St.. La Salle, 11L Blagajnik : Jos. Barborich. 1202 1st St.. La Salle. III. Zapisnikar: Majk Ir. Kokal, 1G20 - 1st St., La Salle, 111. Zastopnik za, Oglesby: Fran Jerina St., Box 88, Ogleaby, m.
NADZORNIKI:
Franc Petek. 117 Union St., La Salle. IU. Tom Gol ibiS. Z«-"? Union St.. La S»lle. lil. Matevž Urbanija, 1326 - 3rd St., La Salle. 111,
Bolniški odbor: /
Joe Nuk
Jos Fr. Grjrles, 1227 - 3rd St.. La Salle. IU. Vinr. Klausek
Poslanec: Janez Golobi?, 203 Union St., La Salle, BI. Zastavoneša: Anton Štrukelj. 202 — 1st. St.. La Salle, IU. Redne mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob anl «Tl popoldan v dvorani sobrata Mat. Kompa.
Rojaki v La Salle ln okolici so vljudno vabljeni k obilnemu pristop«.
Prijetna vest
ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-:

ega klobuka pa že nočem, ker mi preveč zakriva o-braz."
.Modistiuja : Včasih s.- tudi kakšna lepa roža skriva za grmom."
Arogantno.
Baron: "Samo enkrat sem spregovoril s pokojnim pisarjem N. v kavarni par besedic; danes so mi pa ti predrzneži že poslali rodbinsko naznanilo o niegovi smrti."
Humor izvoščeka.
—	Gospa, ali boste danes zo-pet vi pripravili večerjo?"
—	"('emu vprašuješ?"
—	"Ker pride gospod zopet pozno domov."
Kes.
Sodnik obtožencu: 14Sami priznate, da ste dvakrat udri i v sosedov svinjak; naslednjo noč ste pa privedli svinjo zopet nazaj. Gotovo vas je hudo pekla vest?"
—	"Kaj še! Svinja je bila še premalo debela."
Zagovoril se je.
Postopač pred sodnikom: "Le molčite! Jaz že vem, kaj mi je storiti. Saj vendar ne stojim danes tukaj ne prvič, iu ne zadnjič."
Iz starih, dobrih časov.
Prvi vojak: "Čemu pa še ni spregovoril danes naš stotnik besedice s taboj V
Drugi vojak: "Včeraj sem mu stopil pri paradi ;3 krat na kurja očesa.''
slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dekaz, da smo ustregli že tisočim društvom.
Mi izdelujemo .društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor, koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene.
Prva slovenska unijska tiskarna
—	"Držite vendar vajeti; konj se vam je splašil."
—	Izvošček: "Ne smem. Moja žena je predsednica sufragetk."
Prikupljivo.
Sodnik obtožencu: "Sram Vas bodi; že zopet ste radi tatvine tukaj; dasiravno ste baš odsedelij --Povej mi Gizela, ali se ti bolj 2-letni zapor.--"	I dapade gospod, s črnimi, ali ru-
Tat: "Gospod sodnik; trla me) javkastimi brkami? je radovednost, kako se kaj ima-j — "Meni je vseeno, samo da le te?"	1 ni obrit."
MENEŽARIJI.
CLEVELANDSKA
AMERIKA,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
,4
m
4
r«
F
j r *
M
I
ti
M
; i m
M
- r ! • A
phone: Canal 1631
Denar mečete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka.
Pri meni dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri odjemu več kot 10 galon dajom pc-pust, ter se posebno priporočam slavnim slovenskim društvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi na5 narod. Pobilj^m denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "(ilas Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. S tvrako Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker tem javni notar. (Notary Public.)
FRANK JLRJOVEC 1801 W. 22nd Street,	Chicajrn, IU.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
ZASTAVE, REGALUE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.!
D«lo prvo vrste.	Cene nlzk«.
F. KERŽE C0.
3616 8.' LA WNDALB AVB.,	CMICAOO H -
ai^TEWSFF CENIKE POSIIJ A M 0 7A8TONJ.

Ženin opazlvši svojo izvoljen ko ravno pred oddelkom velblo-dev; "-A tukaj si dragica moja? Ravnokar" sem mislil nate."

- - - - - ... ■■■■■.. •


Phon«
FRANK PET KO VSE K,
junr notar - tolarj Public,
718-720 Market St., WAUKEQAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje tganje '«• izvrstne eraotke— p»lentovana*d*» ▼tla.	»
PRODAJA volne listsc Tick a rakom or skill črt.
POŠILJA denar v ttmr kraj aanesljtve ln polteno
UPRAVLJA we v notariki posel spada* joča dela.
-ttiiidii
Zastopnik "GLAS NARODA", W Cortlandt St..New York.
-

HM

lal ' d Jugislovaoskt fil— ■	0	--—^g Katoi. jfiduta
		■-uu
lnkorporIrana dne 24. januarji 1901 v državi Minnesota.
Sede* t ELY, MINNESOTA. ' mtooiniitft 'v
Pr^Mdnlk ITAK OMUt. MT Ch«rry W»7 or Bo« »7, ___
PotfWiMlMdnlk: IVAN PHIMOJSfc,Ur*« tet h, MJrui. Bos »CL
GIatuI tajnik: C— ~ -------- ~
Pumutnl tajnik: feiacajulk: IVAN •*u»iak: AUuja
VRHOVNI ZDRAVNIKI
1» MARTIN / PTRC. JoUat. QL, Mu No. Cki«|* M-
NADZORNIK11
ALOlfl KOST KLIC, Salldo, Colo., Box IU NTH A JE L KLOflUCHAR, Calumet, M teb.. Ill — Tt* A RTRM apJtHA*. IUmu City, Kan«.. «U No. IU It
POROTNIKU	»
iT AN KKRZIAXIK. Bardtat, Pa., Bes 1M. PRANK OOITŽE. C hi« holm, Minn., Boa 71«.
martin kocmxvas, pimu«. c«m. iui niur ata
na] M »oftiM« na	URli«, tm «*oarn« poMjatv«
bla«ajnlka Jadnot«
DrnAtrao* glatflo "OlAi NARODA".
*
•• M
Ntmce IZ STARE DOMOVINE.
V . :	- . . , , .
• - -■ ■"i * ; ■ ' ? t .
KRANJSKO.	j Slovencu škodovati, kjer le more.
UmrH »o-v LjnMjani: Leopol- Ka-i si vse dovoljuje, kaže slede-dina Doberlet, žena hišnega po- si°('r 'nalenkostni, a jako zna-sestnika in tovarnarja; 77 let. — čil ni slučaj. Pred kratkim je Ana Stadler, kleparjeva žena, 55 Krack<>r z	<*™žbo prišel v
let. — Ana Slak, rejenka. 2 dni. — Janez Žnidar. bivši pisar f>2 let.
neko tukajšnjo kavarno. Ko je slišal, da jo nekdo izmed gostov naročil vino, se je Kraeker raz-
DOSEDAJ PRIGLAŠENI DELL G ATI ZA DEVETO GLAVNO ZBOROVANJE J. S K JEDNOTE.
Umrla je v Novem Vodmatu g. kora<-1' 111 za^el razsajati: Marija Smerdu, vdova železnic- ■ 'KaJfežf™ vino je "windiseh", nega sprevodnika.	to viuo Je vsled tega za nič in ni-
Nezgoda. Dne 20. jun. je imel lu'e p ne snie Pitir' Ali je to veleposestnik Cvetko Zorko v obna5anJe za državnega uradni-Družhlski vasi opraviti na podu, I ka ' !n kak<> si dovoli državni u-kamor so spravljali seno. Prišel radnik Javno oznanjati nekak je z dvema uslužbencema na ta- bo^kf,t n'govea, ki je največji knzvano žrelo, po katerem se spil- davkoplačevalec tuk. okraja? fifca krma s poda naravnost v|	-
hlev. Padli so v žrelo v,si trije, in j	ŠTAJERSKO,
sicer lako nesrečno, da je padel! Umrl je v Gradcu vpokojeni eden izmed uslužbencev na Zor-1vi*ji poštni kontrolor Jernej .Makovo nogo in mu jc zlomil nad Klano vie, ki je tudi dalj časa gležnjem.	j služil v Ljubljani.
Nesreča pri streljanju. V Logu : Porcka. V Solčavi se jc poro-I pri Litiji je hotel povodom neke- trgovec Ivan Gor vol j s hčerko Iga godovanja streljati s topičein ' vrIf Klemenšekove hiše. Angelo Ifdetni posestnikov sin Fran Ko-• ^ 1
kaljc. Ril je tako nepreviden in' Osebna sprememba v predsedstvu štajerske names t ni je
do tudi zadovoljen. Pla mesec.
Tonv Mohar, Hox 397,	Kan
J«»sij» Spo ilzer			1.	Ely, Minnesota.
Josip J. IVsehell			1.	Ely, .Minnesota.
John Mt iliar			2.	Ely, .Minnesota.
Alojz Pogorele			•i	Ely, Minnesota.
John Vogrieb			A	La Sale, 111.
Sl«*fnn Vozelj			4.	Hridg^ville, Pa.
Anion St »»fa nič			5.	Tower, Minn.
Matija Simšič				Lorain. Ohio.
John llenič				< "alurnet, Mich.
Mihael Zaiiieh				I'alumet, Mich.
•lolui <>«M*enea			u.	Calumet, Mich.
l-'rauk Žitnik			11.	Omaha, Nebraska.
Krmi k Krese			12.	Pittsburg, Pa.
John Arh			13.	Whitney, Pa.
•losi]> TuaiSt			1 f>.	l*il»blo, Colo.
FVgjir Slab**			Iti	Johnstown, Pa.
.1 o*s: p Rovan			1«	.Johnstown, Pa.
frank Krr.iftmk			1K.	Hock Springs, Wyo.
Jmrip Pitcbler			1H.	Roek Springs, Wyo.
J-rank Tanehar			18.	Roek Springs, Wyo.
Frank Justin			1«J.	I>orain, Ohio.
[-'rank Sferaber			21.	Denver, Colo.
Anton Motr.			2"'	So. Chicago, 111.
Josip Ansieh			22.	So. Chicago, III.
John Krlab			2J	San Francisco, Cal.
.Martin Štiklje			23.	San Francisco, Cal.
Anton Fritz			25.	Eveleth, Minn.
(leoi'Ke KotZe			25.	Eveleth, Minn.
Josip Fogaehar			2(i.	Pittsburg, Pa.
.Martin Libert			27.	Diamondville, Wyo.
Frank Hlačun			2H.	Diamondville, Wyo.
Alois Tolar			2!K	Imperial, Pa.
Frank Champa			:>,o.	( hisholm, Minn.
John l.amiith				Chisholm, Minn.
Jakob Petrieh				Chisholm, Minn.
.Mihael liamhieh			i\.	Braddoek, Pa.
Alois Ilrovat			:n.	iiraddock, Pa.
<»r»'j?or J. Porenta			32.	* P>. Diamond, Wash.
Frank Shifrer			33.	Fnitv Sta., Pa.
John Kupnik			33.	Fnity Sla.. Pa.
Andrvj Knvačič			35.	Dunlo, Pa.
Miharl Kovauaek			36.	Conemaugh, Pa.
Ivan Avsee			37.	< leveland, Ohio.
Anton <«rdina			37.	Cleveland, Ohio.
Anton (»ntir			37.	< leveland, Ohio.
Peter ('buli*				Pueblo, Colo.
fJeorge Jandro			3W.	Roslyn, Wash.
Anton S«-m rov			40.	Claridge, Pa.
Anton Jnrjavčič			41.	E. Palestine, Ohio.
John Strauss			42.	Pueblo. Colo.
Alois 1 la la ud			44	Baiberton, Ohio.
John Hribernik			45.	Indianapolis, Ind.
Frank Lovšin			47.	Aspen, Colo.
Josip < " vet kov ič			49.	Kansas City, Kaus.
Math. S h obar			51.	Murray, Utah.
Franc August in			52.	W. Mineral, Kans.
Frank Per			53.	Lit lie Falls, N. Y.
John Povsha			54.	Hibbing, Minn.
John Krumar			55.	Lemont, Furnace. Pa
Jnsip Pa v let ič			57.	Export, Pa.
Alois Sa.sič			58.	Bear Creek, Mont.
Martin (iovednik			00.	Chisholm. Minn.
Jernej Jaklevie			fil.	Reading, Pa.
Anton Kosiček			CG.	Joliet, I1L
-Matija .Mikan ^			68.	Monnesen, Pa.
Ignacij Golob			69.	Thomas, West Va.
John Vol kar			7<l.	Chieago, III.
.Matija Slapnik			71.	Collinwood, Ohio.
John Koprivšek			75.	>readow Lands, Pa.
John Drobnie			78.	Sal i da, Colo.
Frank Sta rich			82.	Sheboygan, Ww.
Frank Kr»*k			84.	Trinidad. Colo.
Matt Levstik			85.	Aurora, Minn.
Hubert Kunstel),			87.	St. Louis, Mo.
Miha«-! Burgar			88.	Klein, Montana.
Frank Sakser	89.	in	f>0.	New York City.
Frank Barle			94.	Waukegan, Til.
Josip Polansek			94.	Waukegan, 111.
Martin Demšar			99.	Moon Run, Pa.
Josip Kozan			105.	Bntte, Montana.
John lio(4danovieh			106.	Davis, West Va.
Joseph K oseba k	107.	in	112.	Duluth, Minn.
Frank Koehevar	110.	in	113.	McKinley, Minn.
je zažgal en topic z užigalico. Pri tem je dobil zelo nevarne poškodbe na glavi in po rokah in težko. ! da bo okreval.
Toča je potolkla dne 21. junija ; razne poljske pridelke posest ni-
"Ta-
gespost " poroča : Podpredsednik štajerske namestnije vitez pl. Myrbaeh stopi prihodnje dni v pokoj. Bil je na svojem mestu
r________ poldrugo leto. Na Myrbachovo
kom Voklo in Voglje na Gorenj-' >n«'Sto pride dvorni svetnik dr. skern. Posebno so prizadeta žita. Ferdinand grof Stiirgkh, brat katera oškodovani kar kose. | i»iiiistrskcga predsednika. Hva-Tcča v Beli Krajini. |z Adle-11*** nimamo mi nobenega povoda sič. 22. junija. Včeraj ob (i. uri nv enega ne drugega, zvečer je pobila nekoliko toča v j Deficit graške nemške Zadruž-Tučkovcih naše župnije in obči-1 zveB® znaša za leto 1912 nI rine. llujše pa je pobila v flrib-!soi" kiH>K. ^Ve»band;' je Mogo ijab, posebno Dolnjih. Podze-	pi*i vrednostnih papirjih,
meljske župnije, da bodo morali
strani, ki so ravno letos prav lepo ^ 1,(4 znali nekateri gv>spodj<
a izguba ne bi bila tako velika, e bi znali i
kazale, kosili. Pobila je tudi v! I',ri v v*-rbandšT* tako b. vrstno I Dragoših in Orkvišču. Hujše pa \ «*čiroati. Celoletni deti oil- pa ha i je potolkla v Stankoveih in naj-' r,i ^ po p« t noma pojasnjen.
1	j 1.	|	. ,	i * . *	HAlMriilAtMA.** 1—	" '
nr/.e t ml i se p«» drugih vaseh I.ip-
Neverjetncsti i« Slovenjbistri
niške župnije na Hrvaškem. Tu- ^fcgft okraja. Naš sodnijski o-
<1: po drugih vaseh naše župnije j kra!i j'ko 'tiftfiirni. Šteje poje nekoliko padala, pa le malo in ;	in nekaj čez JfMMKl ineil dežjem, da ni naredila sko- P^'bivalcev. A* Gribljah in oko-
GEO. L. BROZICH,
tajnik.

ROJ AKT, NAROČAJTE 9¥i NA "GLAS NARODA", NAJ VF/JI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
i ni j me škode, li' i j<' napravila toea za 20,000 K 1 škode. Vsi poljski sadeži so popolnoma uničeni.
Tepež pri ženitovanju. V CVri-novi gostilni v Stepanji vasi je bila dne jftfeija sVirtba. kamor [je prišlo tudi več domačih fan-/tov na prežo. t>koli TJolnoči je šel i iant Fran Ferkov, tesarski po-| sarski pomočnik iz Spodnje Hru-šice, malo n« prosto. Tu ga. je pa /. odprtim nožem napadel Fran j Erbežnik, zidar, ter ga dregnil v j glavo in na tleno prsno stran. Po-( vod k temu je dalo besedičenje j Ker k ova, ki je proti Erbežniku baje rekel: "No. pa me udari!" j nakar ga je ta z nožem poškodo-ival. Nadaljevanje se bode vršilo pred sodiščem.
Strela je užgala dne 25. junija posestniku Vcinanu na Robovem pri St. Petru pri Novem mestu vezani kozolec. Na kozolcu je bilo do 12 voz sena, pod kozolcem vozovi. Ogenj je uničil vse. Pred sedmimi leti so bila pogorela temu gospodarju vsa gospodarska poslopja.
Divjak. Dne 25. junija so v nekem hlevu na Tržaški cesti v Ljubljani zasačili hlapca Ivana Levičarja iz Krškega, ki je hotel ugoditi svoji pohotnosti na način. ki jo § 12U. lit. a kaz."zak. s hudo kaznijo prepoveduje. Nečloveškega pohotneža so ovadili policiji, ki ga je aretirala in izročila deželnemu sodišču.
Otroci požigalci. Petletni posestnikov sin Gregor Mlinar in njegov mlajši brat Lovrenc v I-derski. občina Dol pri Idriji, sta se dne 27. junija igrala z vžigalicami in pri tem zažgala kozolec svojega očeta. Kozolec je bil napolnjen s slamo in s senom. Pod kozolcem je bilo tudi mnogo desk in več voz. sani ter orodja. Škoda znaša 4200 K, zavarovalna svota le 400 K.
Novice iz Leš. Za župana je bil izvoljen trgovec Fran Valjavee.
—	Iz črešnje je padel posestnik Andrej Meglic. — Cesta bo Šla 1 kilometer vzhodno mimo Leš; vezala bo tržiški kolodvor z radovljiškim ali otoškim. — Naša živina se je preselila iz nižav v pla-
D°*>rto, kjer jo je letos prvič pričakal prostorni novi hlev.
—	t resenj je veliko v naši okolici; tudi jabolk in hrušk bo nekaj.
Neznosen človek. Iz Kočevja C. kr. davčni asistent pri okraj nem glavarstvu v Kočevju, znani izzivač Kraeker, je neznosen človek. Ta človek je sin slovenskih starišev, ki so uživali dobroto od Slovencev, pa je ne samo pozabil na svojo narodnost, nego skuša
Prebivalstvo je izključno slovensko, samo v mestu samem so našteli TOO Nemcev, katere pa moramo imenovati po-1 silinemee, da označimo pravilno j njihovo natui-o. Kajti v resnici I nemške rodbine lahko sešteješ na prste ene same roke. Olovek bi si mislil, da se ta kopica posilinem-cev popolnoma vtopi v slovenskem morju. Pa temu ni tako. S pomočjo Siid marke, Selmlverei-na, vlade in posebno še s pomočjo s-lovenske nezavednosti si je to neznatno številee osvojilo neomejeno vlado v mestu, pa. tudi v o-kraju. Vlada gre Nemcem na roko posebno pri nastavljanju e. kr. uradnikov in prišlo je že tako daleč, da smatrajo Nemci našo sod-nijo in davkarijo za nemško posest, to se pravi, da morajo biti uradniki omenjenih c. kr. uradov Nemci ali pa nemškutarji. No, prebivalci slovenjebistriškega o-kraja imamo že to srečo, da imamo na teh mestih renegate in da moramo neštetokrat okušati znani pregovor: poturiea je hujši od Turka. Ko so se pa te nečuvene razmere naslikale v časnikih, da tudi širši svet izve, kakšne nenaravne. vsaki naturni kmečki pameti nasprotujoče razmere so to. tedaj pa našim nernčurčkom ni bilo prav. Mi se pač za to ne zmenimo. Celo vladi se je že preveč zdel o njihovo paševanje v okrajnem zastopu, zato ga je pa razpustila iu poslala razne Petzolte, Stigerje, Baumane itd. v pokoj da lahko v mini premišljujejo svoje neštevilne grehe, ki so jih /.akrivili napram slovenskemu o-kraju. Pa se bojda mislijo pritožiti proti razpustu, to seveda lahko storijo, papir je jako potrpežljiva stvarca, ki tudi proti največjim budalostim ne zmore ničesar. Pa ljudje, ki bodo ta papir v roke dobili, bodo gotovo zagnali velikanski smeh nad umotvorom svojih čednih bratcev iz Slov. Bistrice. Iz vsega tega sledi to, da boste pobrali šila ir. kopita in pojdete tja, kamor spadate po mišljenju in obnašanju, ker si o ven j bistriška tla so postala vroča, in sicer zelo vroča.
PRIMORSKO.
Urednik "Edinosti" oproščen.
Dne 2:i. junija bi se bila morala vršiti pred tržaškim porotnim sodiščem razprava proti odgovornemu uredniku tržaške ' Edinosti" Štefanu Godini na tožbo biv-5e kanfanarske učiteljice Musco-vieh, ki se je čutila razžaljena, ker jej je 4'Edinost" očitala razne nečedne stvari. Tožba se je vlekla že par let in sedaj bi bilo vendarle prišlo do razprave, h kateri je bilo povabljenih osem-
najst prde, ki-bi bile vse izpovedale razne pikantne dogodljaje iz tožiteljičnega življenja v Kan-fanaru. Odgovorni urednik je pristopil k razpravi pravočasno, porotniki so čakali, priče so čakale. sodni dvor je čakal, a tiste, ki je ni bilo. je bila tožiteljiea Museovich. Zbala se je razprave, zbala se je izpovedbe prič in ni j po inoji koži.''
niti prišla k razpravi. Z ozirom (_
na to je sodni dvor oprostil ured-i	POZOR
nika od obtožbe in obsodil toži-teljiieo v plačilo vseh stroškov, ki so gotovo na rasti i do čedne svo-tiee kakih 3000 K.
Ljubezenska drama. Pri družini Sigmundt. ki stanuje v svoji lastni vili v zgornjem delu ulice della Pieta. služi 201etna Ana Ho-šekova, ki je rodom iz Gorice. Mlada služkinja je silno ugajala 24 let n emu zidarju Antonu Viš-novcu. Le žal, da je bil Višnovee že oženjen in se zato tudi ni menila za njegove ljubezenske bolezni, kar pa je Višnovea tako razvnelo, da je hotel storiti konec svoji nesreči z revolverjem. Ni pa hotel sam na oni svet. temveč je hotel imeti s seboj tudi svojo oboževanko. Ko je šla dne 24. junija Hoškova po pivo, jo je počakal v bližini Sigmundtove vile in ko se je vračala in že stopila skozi vrtna vrata, je potegnil iz žepa revolver in dvakrat i ustrelil za Hoškovo. ki pa je po j sreči ni zadel. Dekle je začelo ob-1 upno kričati na pomoč, vsled česar je Višnovee mislil, da jo je zadel. Stekel je po ulici nizdol, se ustavil in nameril revolver na svoje lastno sence. Revolver pa mu je odpovedal, vsled česar ga je vrgel od sebe in zbežal dalje. Xekemti stražniku se ga je posrečilo uieti in na komisarijatu v ul. Bachi je priznal potem, da je imel namen ustreliti dekle in potem še sebe. Višnovea so pridržali v zaporu. Pripominjamo, da je lansko leto Višnovee streljal na lasi no ženo in jo tudi zadel. Pred sodiščem pa so tedaj zdravniki-izvedenei spoznali, da se ni zavedal svojega dejanja in je bil radi tega oproščen.
Tatvina. Vdova Lucija Grass i v Trstu je dne 24. junija odšla za par Vir z doma, a ko se je vrnila domov, jo je čakalo v njenem stanovanju veliko presenečenje. Vrata je našla vlomljena, vse pohištvo razmetano, a kar je bilo najhuje: izginila je tudi svota 2000 K in razne dragocenost i v vrednosti 450 K. O tativih ni ni-kakega sledu.
KOROŠKO.
Smrt na železniškem tiru. Iz
Beljaka poroČajoT. da je povozil tovorni vlak nedaleč od železniškega mosta na turški progi železniškega delavca Štefana Ta-Ška. Tašku je odtrgal stroj glavo in desno roko. Tašek je nesrečo zakrivil sam. Igral je z nekim tovarišem na progi in preslišal zaverovan v igro vlak, ki ga je prehitel. Mož zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
Požar. Pri Krnskem mostu je pogorelo skoro 6 hektarjev mladega gozda. Kako je nastal požar. ni znano. Škodo cenijo na približno 21)00 K.
Smola.
Crevljarski učenec svojemu prijatelju: "No Zane, kako se ti pa dopade v novi službi?"
— "Salamensko slabo. Kadar' jemo svinjetino, dobim jaz samo kožo; tako je tudi pri krompirju; ako se pa branim teh kož. mi jih pa mOf'ster s '*kneftro" na lomi j
Iščem svojega brata JAKOBA
POVŠE. Pred šestimi leti je bival v Trimountain. l^osim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javj, ali naj se pa sam oglasi. — Alois Povše, Box 62, Depue, IU.	4
NAZNANILO.
_ i
____ A_ __	Cenjenim rojakom v AVauke-
GOZDARJI! |Kan in North ctieago> m jm. Rab. se delavce za delati drva. | znaIljam> (ia Sem jaz j /a_ *12:> od klaftre. hm inistopuik prodajalcev lotov v tudi sla be.} si gozd. Hrana dobra, jNorth chieagi. Kedor izmed ro-•az držim board, zato bode vsak-|jakov !(i rad kupij kak |()|
ca vsa!
P«

naj
se zaupno obrne na mene. Ravno sedaj so prav poceni. Kedor je od mene kupil, je bil pošteno po-strežen in tudi vnaprej bo vsak z mojo postrežbo zadovoljen.
Martin Bmiiet, 52 lot h St.. North Chicago, IU.
I 17-7 (jX 0X y t j
--—----— i
NAZNANILO.
( lanom društva sv. Štefana št. -G S. Iv. Jednote v Pittsburgh, Pa., s.- naznanja, da je v nedeljo dne LiO. julija t. I. glavna pollet-ns» seja, katere se mora udeležiti vsak član. ki biva v Pittslmrghu ;n okolici. Kazmotrivati imamo več važnih si vari, kakor tudi voliti popolni pripravljalni odbor za konvencijo, katera se prične dne 1. M'ptciubra t. I. Meni je ne-mogoče o telil vse člane pismeno obvestiti, ker jih jt- mnogo, ki se rojake, če kdo ve za njegov na- vedno selijo in nimam dobrih slov, naj ga mi naznani, ali pa; naslovov. Zato prosim vse tiste, naj se sam oglasi. — Anthony ki so preselili, da mi takoj po-S mole j (mesar). 11G8 Nor- točajo svoj sedanji naslov, wood Road. Cleveland, Ohio.	Josip Pogačar. tajnik
(12-18—7)	i	17-18—71 ' .'J
Iščem svojega brata VINKO STA VANJA. Cul sem. da sej nahaja nekje v Greenland, Mich. Poročati mu imam važne! stvari, zato prosim cenjene rojake. če kedo ve. kje se nahaja. da mi javi njegov naslov,, ali naj se sani oglasi. — Louis' St avanja. 1390 East 41st St., j Cleveland. Ohio.
(17—7 :ix v 2 d)
Kje je JANEZ HAFNER, po domače Frrlekov Janez iz Straži-šča pri Kranju, Gorenjsko? Pred 11. leti je odšel od doma in se nahaja nekje v Minnesota Bila sva v domovini dobra prijatelja, zato prosim cenjene
Prave
Lubasove harmonike
tri in *tirivrstne dvo in
i »gliis-.p. importirane ~ya Slovenjega-Gradca (Win-discrijfraz) Štajersko ima v zalogi:
Alois Skulj,
P. 0. 1$3X 1402. New York, N. Y.
Pišite po cenik!

■T Ttgvrm m Hittilie ^M ML POOO&KLO Wa^oi St. -	rill
l	RR RffiRR ▼ eo
botmih itevilkaft.' ^ m

'IT BABICA,
katera je izučena v stari domovini in izkušena od najboljših zdravnikov, se priporoča vsem Slovenkam v težkih urah. Katarina Luksetič. 54—34 Harrison St., (17-19—7)	Pittsburgh, Pa.
POZOR, ROJAKI!
Tn pri meni je bil na hrani Janez Branisel. po domačo Šižan iz Cerknice. Ostal mi je dolžan in neznano kam izginil.
J. Jakšetič, Box 166.	Davis, W. Va.
Iščem svojo sestro MARIJO VE-RANT. Doma je iz vasi Polje, pošta Krmelj na Dolenjskem. Moja druga sestra Frančiška Verant, omožena Zalar v Pueblo, Colo., poslala ji je vožnji list. Dne 27. maja je odpotovala preko Trsta sem v Združene države. Kakor sem cul, zadržali so jo na naselniškem otpku en teden, nakar se je o-možila in jaz nisem nič več slišal o njej. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za nje bivališče, da mi javi, ali naj se sama oglasi. — Jacob Verant, 116 Grand Ave., Eveleth, Mino.
Cenjenim rojakom Sioveoctm iu Hrvatom priporočam najboljše domače Californijsko vino in tropii>jevec (Crape Hian» dyi kbkor Port in Sherry vino.
Belo vino po 50c. z posodo vred.
Črno vino po 4Cc. gal. z posodo vred.
Port vino po 70c. gai. najmanj 10 gal. t posodo vrrd.
Sherry vino po 7Gc. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred.
Tropinjevec po $2.50 do $3.00 z posodo vred.
Zjroraj omenjen*- cene za vin« i»e raztopijo za ne manj kot 28 gal. Pri vtč,ih naroČilih n. pr. 5 liarrelnov dam popust, celi *oz (Car Load) pa po jako nizki ceni po do^evorn.
Prosim gj^. naročnike da priložijo pri naročilu dt nar, oiiroina IT. S. Money Order.
Postrežba to^na.
Za obilo naroČila Be priporočam.
NICK RADOVICH,
WHOLESALE LIQUOR DEALER
594 Vermont 3t.,	San Francisco, Cal.
Pozor slovenski farmerji!
Vsled občne zahteve, imo tudi letos naročili večje število <50* J^ pr a v i h domačih
KRANJSKIH KOS.
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jelda v znani tovarni na
Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišČe z rinkcami.
Cena 1 kose je $ 1.10.

Kedor naroči <> kos, jib dobi po $1.00.
V zalogi i maino tudi k I epa I do orodje iz finega jekla ;
cena garnituri ie $1.00.	-
■
Pristne "Be r ga m«" bnuilne kamne po 30c. kos.
Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poStne postaje tudi bliŽno železniško.
Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Older.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street, J* New York, N. Y.
iduiCX.
li&i^-r ..iiii
Kapitan Satan
ali
Doživljaji Cirana de Bergerae.
m
S
0
t m
1
4» *
*
Spisal L*uh Call««. — Za "Glaa Naroda" pnalnoanll J. T.	J
(Dali«)
—	.laz da hi ničesar nevedel ? — so jo zjezil krč m ar. — Co bi no bil obljubil molčati kot riba, bi Vam nekaj povedal, da bi se Vam jožili lasje.
Kmotje so pa obslopili hoteč zvedeti na vsak način iutere-
nantno zgodbo.
I>andiot so jo zadovoljen smehljal.
—No pro. dragi prijatelji, ne pro.
_ Toda >— so jo oglasil nekdo — saj tudi mi lahko molčimo.
Zaupaj nam vendar! Kdo je oni črni možak?
—	Toda prijatelji.,.
—	(Jovori, govori! — so zakričali vsi naenkrat.
—	No morem, obljubil som.
(Jovori. sleva. saj ne borno nikomur izdali.
—	Ali prisežete?
—	Da. ila, prisožemo.
—	In no host o tujca nadlegovali?
—	No. no! Ali si zadovoljen?
—	Dobro, čeravno jo strašno!
Stisnili so glave, in krčmar j<* zašepetal: — Ali veste, otroci, kdo jo črni mož .'
—	Kdo, kdo?
—	Sodnijski uradnik iz Pariza
—	Sodnijski uradnik?
—	1'st ! < o l>ostc tako upili. Vam no povem niti besede več! Ta tujec jo ugledna oseba in mora skrbeti za to, dn. so kraljeve postav.- natančno izpolnu je jo. Sedaj zashdiije nekoga velikega zločine«, peklenskega poslHriea. z «-no besedo — čarovnika.
Ta beseda j,- kmete zelo razburila. Začeli so glodati po kotih, boječ se, da hi se kje ne prikazal kak duh.
Čarovnik! To je bilo v onem času največje strašilo za nevedno množieo.
K-t s<» prišli km< t je tnalo k sebi. j.- nekdo vprašal: In ta čarovnik. kje. kje je on, pa saj ne — v našem kraju!
Da, tnka, je. \ \ ste ga videli. On je gost grofa Colignaea.
—	Da, mene jo tako grdo pogleda celem telesu.
t Jotovo, kako hi le ne, če j.- čarovnik.
t e st ne molim - jo povzel nek starec — jo gospod naš rojak; rekli so mi, da je Cirano de Bergerae.
liergei ali no, človek ali zlo« I i j — je nadaljeval krčmar, .— gotovo jo, da se je pie.litl peklu in da piše v Parizu knjigo zoper vero. Zato ga zasledujejo, zato ga bodo sežgali hogotajca.
Sedaj vem, zakaj ie včeraj grmelo, čeravno ni bilo na nebu nobenega oblaka.
—	Vse nas ho začaraI.BpHB B •'*'••	1
—	Da. taki ljudje napravijo lahko veliko škod«. Samo ena beseda in i/, vina nastane kic. krava nima več mleku in ljudje u-mirajo k«t muhe.
—	Zakaj ga pa ne primejo?
S.! j g,< bomo. v,- danes; zaradi tega je tudi gospod sodnij-aki uradnik tukaj.
— T«m1« kako hi ga ? — so jo oglasil nek plasljivee.
Vsi ga bomo — jo vzkliknil l.andiiot — če gre za d ob rode moramo biti vsi ene mis'i in srca.
—	Ros. za kralja moram vso storiti! Prijel ga bom. zanesite se, sam ga bom aretiral. Toda čo so mi zoperstavi?
Prebivalci Vam bod6 gotovo šli na roko. Vi ste tukaj prva magistratska oseba, takorekoč ki aljev namestnik. Jaz sem storil svojo nalogo, sedaj jo storite še Vi No ali niste res pod srečno zvezdo ro;j.?nj ?
—	Preveč časti . . . preveč časti . . . je jeeal župan. — In mi slire, da bo kralj. Njegovo Veličanstvo — da bo zvedelo —
—	Na vsak način. Saj vendar moram sestaviti natančno poročilo in popisati vse podrobnosti.
—	Kralj bode zvedel, kraj bode zvedel! O, to ho najlepši dan mojega življenja!
Rinaldo je potegnil izza pasa pergament. na katerem je bil vtisnjen velik francoski grb in mu ga pomolil pod nos.
Zupan se je globoko priklonil.
—	Ta pergament vsebuje polnomoč vrhovnega sodnika, in sedaj podeljujem to polnomoč Vam.
Velik francoski grb je tako vplival na župana, da še vsebine ni prebral.
—	Za ono uro id it o na grad in aretirajte Cirana de Borge-raca. ,
—	hi kaj potem?
—	Polom.'... Menda imate v mestu zapor?
—	Ciotovo!
—	Vtaknite ga vanj in ga toliko časa stražite, da se jaz no vrnem.
—	Ali odpotujete, gospod uradnik?
-- V Toni a use imam še nekak opravek in odtam pripeljem s seboj tudi oddelek orožnikov.
—	Lahko me ubijete, čo ne hodom izpolnil Vašega povelja.
—	Vi ste mož na mestu, popolnoma se zanesem na. Vas.
< Dan« onnortujie. •
HARMONIKE
bodisi cakorinekol! vrste i »delujem ta popravljam po najntljili cenah, a delo trpefno In sanesljivo. V popravo sano-sljivo vsakdo pošlje, kar sem Se nad 16 let taka j v tem posla in sedaj v svojec* lastnem domu. V poprave* vsamen kranjske kakor v»e druge harmonike te raCuoam po dela kakortao kdo takte*t bres nadaijnlh vprašanj,
JOHN WENZE1U 1017 E. 62m!Str.. Qe«»%i , O
Hamburg-American Line.
RED STAR LINE.
Flovitba med'New Yorkom Wi Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov ž brzoparniki na dva vijaka.
ZEELAND
11,904 ton
FINLAND
13,760 ton
»ooarLAKi>
12,760 ton
4DEKLA1VD
12,017 ton
Preveč ljubosumno,
—	"Ali je ros nadgozdarica vedno bolj in bolj ljubosumna?"
—	"Da: kadar gre s svojim mo zoni skozi kako hribovsko vas; ga pelje vedno na vrvi privezanega dalje.r'
NAZNANILO.
Rojakom v Thomas, W. Vn., naznanjam, da sem zopet, začel
KROJAŠKO OBRT v Sudrovi biAi na uliei, za kar s^' vsem najtopleje priporočam. Anton Fort una, da me jo zagomazelo po | (;>v ll.1-J.76— 7) Thomas, W. Va.
ROJAKOM
v Pennsylvaniji in W. Virfiniji
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji ia West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik
POZOR ROJAKI!
Moja žoua
bit
ali
ku
tin
Da — so /.avpili kmetje — Landriot ima. prav: vsi bomo cetknvnik \zames blagoslovljeno vodo s seboj! rkovnik. star hlod možček se je stresel, li ilovo — jo potrdil krčmar — cerkovnik gre na vsak na-
11 m — se je ndal slednjič starec jaz vzamem bi a gosi o V-
odo. Vi pa vile. ■
Vile in nože — je v/kliknil krčmar in sukal v zraku dolg) -ki n<»/ Takoj, ko se vrne sodnijski uradnik, se napo- j
i
Edtna direktna proga med
NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena e parni ki na dva vijaka: Kaiscra Aagasto Victoria, Afriki, Prcsidnt ; Graat, President Liacoln, ClcTelaad, Ciaciaaati, Pretoria, Patricia, Pmiylnaia, Graf VaManoa,
Priaz Oskar ia Priaz Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na štiri viiake in turbino IMPKRATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, najveCji parnik na svatu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite ee na:
Hamburg-American Line,
41-45 Broadway, New York Gty
ali lokalne agente.
LAPLJLND 18.K94 ton.
Kratka in udobna pot za potnike v Avafrijo, *a Ograko. ®lo-•ensko, Hrvatsku, in Galieijo, kajti med Antwerpom in imeno-ranimi deželami je dvojna direktna železniška zveza
Posebno ie ae skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin ra 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za cadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti s« j« nai
RED	STAR LIINE
N	w Stisniu —
M State Street.	130« "F" Street. N. W.
BOSTON. MASS.	WASHINGTOWN. D. C.
w\l\\yi','S,JtS"J-	219 St Street.
FlilLAJELPHU. PA.	NEW ORLEANS. IA.
seattu. wash.	»st.louis. mo.
»3 Maia Street, i WINNIPEG. MAN.: :n» Geeiy Street^
SAN franciscoTcal.'
121 S«. 3r4 Street,! MINNEAPOLIS. WHH.;
31 He^itel Street. MONTREAL. CANADA.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK._
C0MPAQN1E GENERALE TRANSATLANT1QUE.
družba.
FRANČ IŠKA ČESNIK, po domače Birtova Franea iz ki je j >,i dtthro poznal krčmar ia in njegovo blebeta- Smihela pri Postojni, je pobeg-k županu, ki je bil obenem i sodnik.	j nila dne 5. julija s
• bil majhen dohrovoljček. z debelimi očmi in snežno-i „'t»vB glavni« NlalK>«>t je bila ta. da je bil silno lahko- j je mir in ni hotel, da hi ga kilo motil.
Rinaldo. VOtst. je od Št'
Župan ji belih las. S) veren. ljubi!
Uinahhi je takoj vedel s kom ima opraviti. — Zlodej je moj zaveznik — je pomislil — vse mi gre na roko.
K«> »ta nekaj čmkji govorila, ga je Kinaldo nenadoma vprašal — No. toiaj veste. gosp»xI /upan. kaj Vam je za storiti?
Nis.-m tako dalekoviden; povejte mi natančnejše, gospod uradnik.
Krčem Vam samo to. gospod župan, tla ste rojeni pod srečno zvezdo. V*i ljudje Vain bodo zavidali, ker boste naredili tako u*lugo kralju in justiei.
— Kralju! Justiei! — je vzkliknil začuden.
Kralju in jnsiiei — e ponovil tujee. — Povedal sem Vam, d ji - m uiadnik najvišjega sodišča, ni Vam pa znano iz kakega vzroka ^'in prišel sem. To je važna, zelo važna okolščina.
—	Važna okolščina ?
—	Presodite sami. Nalogo imam prijeti nevarnega zločinea, ki pi»e knjige proti naši veri.
—	To je vendar zločin vseh zločinov. Toda kje pa je? Pa saj ni — mogoče — oh — v — Colignaeu?
—	Rekli ste; že od včeraj je tu.
Kako — je zakričal župan navidez ogorčen, a sree mu je bilo polno strahu — kako tak zločinec si upa vdihavati zrak našega mesta, in jaz šo ničesar vedel nisem! Kaj hi Vi storili, gospod, če bi bili na mojem me«tu?
t — I^e pomirite se. Na prvi pogled se ne more razločevati kriv-ea od nekrivea. Vi ste ga mogoče še eelo videli, pa ga niste poznali.
—	Vse lahko.	^s.: " ~ }
—	Sedaj se slučajno nahaja pri grofu Colignaeu.
Ko je župan zaslišal to ime, se mu je raztegnil obraz; pri strogem gospodu grofu! — Dovolite mi. da nekaj pripomnim, gospod uradnik. Goapod crrof Tolignae je dober kristjan in zvest podlož-nik Njegovega Veličanstva kralja.
—	To nima s tem ničesar za opraviti. Grof Colignae je dober kristjan, toda njegov gost ni! Volkovi se najrajše prikradejo v ovčji hlev. ( akajle, njegovega imena Vam še nisem povedal.
—	Res, kako se imenuje?
—	Cirano de Bergerae.
—	Cirano de Bergerae! — je vzkliknil župan začuden. Ali ni lo oni strašni človek, ki je v svoji knjigi napadel prevzvisene-ga kardinala Mazariua?
—	Da. ravnoiati: sedaj sami sprevidite, da ne zasluži usmiljenja. Se par navodil in stvar bo gotova.
—	Navodil? Menit
—	Seveda, saj ga boste Vi prijeli.
—	Jaz! se je preplašil, župan.	* —
—	Kako. Vi ae torej bojite te naloge. Vi nočete izpolniti svo-j« dolžnosti? O gospod, če bi vedel kralj!
Mr. LEO ŠTRUKELJ,
ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo u-verjeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo.
Slovenic Publishing Co.
MT VAŽNO ZA VSAKEGA
SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje skozi Ve-W York imdisi v* stari kraj ali i«a starega kraja naj o hiše«
PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI
M O TEL
AUGUST BACH, 145 Washing d St., New York, Corner Cedar St Na razpolago »o vedao iiite *obe in dobra domača brass po nizkih cenah.
pozor, rojak!!
Oobil Mm to
Waahfartona
«a <»oi« edra* v Ha serialno
4;«- vilko. kte» i-» ;mnH, da hj i n t ■ tik »rava la koristna.
Po dolgom taaa temi j« ii(ir»Žlta tš uwitl prave itlpen tin k ta ro in Pamado arool Uiiada-mu in za raat
U-	_____ai bilo, od katr-
r« aoitka taMniiamwU ta dole' iaaja reanlC-m Dopoinonn 'iiMlnjii la m bodo f*č li|ia<*ali. tor na saivall. Kavno teko	v 6. tednlb
mul brki papolpotna araataje. R* jmatlacm v rrkali DOKab In krUBth ▼ 8 dnah porwrinmna na-dcavtaukaria o^aaa bradarion. potno no«« aw bitna popolnoma odstranijo. Da jo te f nlra iaaflm a SHQ.
(Francoska parobrodne
Direktna črta
do HAVRE, PARIZA, ŽVICB, INOMOSTA in LJUBLJANI.
Poitnl Rkipraa parnlkl «ui[ LA PROVENCE" A tA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE**
aaa^atrttek«	•atnvUabt	u «*tM vilaka
JAKOB VAHClC
P O. Boar 88
FRANCOM KOVIČ, po domače Bognarjev iz Ojstarke vasi pod Taborom na Štajerskem. Pobrala sta mi +687, toda nju nakana se jima ni posrečila, ker me je prijatelj Jurij Pribek še pravočasno na to opozoril. Bil sem na delu v rovu št. 3, ko sem bil po prijatelju o nakani obveščen. Šel sem takoj domov in našel oba pripravljena za odhod. S pomočjo policaja primorana sta bila meni vrniti moje in potem suha odrajžati iz Delauge, Colo. Cenj. rojake, če kedo ve za nju sedanji naslov, prosim, naj mi ga naznani
SKBBITE ZA BODOČNOST.
Kdor hoče, da Bode imel živeti od česa na stare dni, mora žt zdaj skrbeti za svojo bodočnost Ni je lepše prilike, kot Tam jo j nudiva midva. Kupi in odplačuj ! polagoma zemljo, pa boš kdaj ns svojem. Prodajava svojo zemlje od 15 dolarjev naprej za aker Sto dolarjev plačaš takoj, ostale mesečno po deset dolarjev. Oe si bolan ali nimaš dela, počakava Če kupiš 40 akrov, plačava vož i njo. Prodava samo tistim, katen I pridejo sami pogledat. Jamčiva da pridelate na vsak aker naj manj toliko čistega vsako leto kolikor plačate za ves aker. Iz čistite lahko nekaj akrov na te den. Do železnic in mest od eat do štirih milj. Kmetije vse nt okoli. Zdrav zrak, nobenega mod virja, polno studencev. Nimavs nobenih agentov in zato ne zame njujte naju z drugimi, ki proda jajo danes tukaj, jutri tam, da nes za to, jutri za drugo kompa ni j o. Ne silite v kraje, kjer gr* samo živinoreja, ker za živino n* potrebujete 40 akrov, kot pri nas. ampak trikrat toliko. Najboljša prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti, če ne miaKi letos iti gori, kupi letos, kupi ta ko j, pa boš že nekaj odplačal do drugega leta. Vedi, da delo w
o.
Zemljevid balkanskih drŽav
je dobiti po 15c. komad*
Slovanle Publishing Company,
82 Cortlaadt Street, New York
PuStnl parallel coi • CHICAGO" ' LA TOUKANE" •'ROCHAMBEAU" "NIAGARA"
Qlavna s^encija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
comer Pearl St., Cheseferonrh Bofldlef. Paniki odpinieis od wmUj csprej vedao cb c*trtfcib is pristaaiščs iter. 57 North River is ob »obotih pa ii pmUsiičs 84 North Birer, N. T.
°LA .SAVOIE '24. julija P.H-i. " LA SAVOIE 13. aug. 1013. LA I'lloVKNCR :tl. aug. UH:1. tFRAXCE due 20. augusta 1913. jA LORRAINE 7. augusta 1913. LA TOI'RAINE 27. aug. 1913.
POSEBNA FLOVITBA V HAVRE:
•NIAOAHA odpl. s pom. št. 57. dne 19. julija 1913. ob 3 popol. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 2. augusta 1913. ob 3 popol. tROCII AM BEAU odpl. s pome. št. 57. dne IG. aug. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 30. augusta 1913. ob 3 popol.
**aralki i zvezdo zazaaaoTtai Itn tj* pariva rliaki. Paniki t križca imajo po i tiri nih
A v s t r o - A in e i* i k an s k a črta
(preje bratje Cosulich)
HajpripravnejSa in najcenejša parobrodna Črta za Slovence jn Hrftti.
ii, za kar bodem zelo hvaležen. L^,^ da pri(Jejo krize _ ^ /ena je stara 30 let in je rdečega RVoj	„mije, te UAkc
obraza posebno na nosu jo je po-i,^ in v yuki krizi znati da ga rada lučka potem \ # Hvljenje> piši ^ rfdi ^ naj bode pivo ali pa ljubljanski	r
jeruš. Franc Kovič je pa star kakih 32 let ter biva v Združenih
državah še le 2 leti in 7 mesecev. On je po poklicu kolar in je zelo delomržen. Moj namen je prodati pohištvo in se vrniti v staro domovino, žena ostane pa za mene za vekomaj mrtva.
Jakob Česnik, Box 58	Delagua, Colo.
nes na naslov: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chi cago, 111. Telefon: Lawndalt 7449. Začni danes, če hočei kaj imeti jutri Če pa odlašaš vednt na jutri, ne boš imel nikdar niš
"GLAS NARQPA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽ. NABOČITE SE NANJ.
Novi parnik Regularna vožnja
na dva vijaka "Martiiy Washington". med New Ycrkom, Trstom in Reko. Gena voznih listke v iz Veri a za HI. razred so" do:
TRSTA ............. v	.—w ...l^i-, $34.00
LJTOLJANE ............:>.....35.18
Jr^«™™	---------^	84.00
ZAGREBA............................35.08
KARLOVCA ----------------------------www* 85.81
Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef L stane $3.00 reš.
EL RAZRED do
TRSTA ali REKE: Matcha Washington in Kaiser Pran* Joeef 1 $65.00, drugi$60 do $65.
Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.
Vsi spodaj navedeni novi parO* brodi na dva vijaka imajo
brezžični brzojav: ALICE,	LAUKA,
MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSS* 1

_t

____-.... ■.. .
. - , :__. ..
MS, -iačiSL-
i____i. : .. -	j-Jit	i»„3S. _ . .