je an ika ov zn zn ra ra a p o p eg tn sk ije in Pr obč . 19 Občan Pisan svet Urbančanov Foto: Tjaša Oman Glasilo Občine Destrnik | Cena: 0,60 € | 18. maj 2017 | Številka: 2 (205) | Leto XXII | Tiskovina | Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Tudi letos praznujemo, spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku in bližajočem se dnevu državnosti vam želim ustvarjalno sedanjost, jasen pogled v preteklost ter obetajočega v prihodnost. Vladimir Vindiš, župan Občine Destrnik Program prireditev ob 19. občinskem prazniku Občine Destrnik stran 2 Pogovor z županom Vladimirjem Vindišem pred občinskim praznikom stran 3-4 300-let omembe šolstva na Destrniku stran 8-9 1 Prireditve ob 19. občinskem prazniku Srčna domačnost Slovenskih goric Občina Destrnik vas vabi na prireditve ob 19. občinskem prazniku, ki se bodo vrstile od sobote, 13. maja, do sobote, 3. junija 2017. Osrednja slovesnost s pogostitvijo in z zabavo z glasbo, na katero vas še posebej vabimo, bo v soboto, 27. maja 2017, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Destrnik. Praznujemo vsi, zato prijazno vabljeni. Vladimir Vindiš, župan Občine Destrnik PROGRAM PRIREDITEV V soboto, 13. maja 2017, bo … … ob 9.30 – 3. mednarodni šahovski turnir Destrnik open 2017 – velika dvorana Volkmerjevega doma kulture … ob 9.30 – šahovski turnir za otroke – OŠ Destrnik-Trnovska vas V nedeljo, 14. maja 2017, bo … … ob 13.00 – občinsko prvenstvo v tenisu (moški in ženske – posamezno) – Tenis klub Destrnik V nedeljo, 21. maja 2017, bo … … ob 13.00 – občinsko prvenstvo v tenisu (moški in ženske – dvojice) – Tenis klub Destrnik V sredo, 24. maja 2017, bo … Občan Pisan svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativnapika.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Kreativna PiKA d.o.o., http://www.kreativnapika.si, 070 670 740. Tisk: Evrografis d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. 2 … ob 9.00 – kegljanje s kroglo na vrvici – Okrepčevalnica Pri Mici V petek, 26. maja 2017, bo … … ob 9.00 – pokrajinsko tekmovanje v pikadu za upokojence – telovadnica pri OŠ DestrnikTrnovska vas … od 10.00–13.00 – dan odprtih vrat novih prostorov Občine Destrnik … ob 15.00 – turnir v odbojki na mivki – Janežovci … ob 18.00 – srečanje ljudskih pevcev – Volkmerjev dom kulture V soboto, 27. maja 2017, bo … ... ob 9.00 – kolesarjenje po mejah občine – zbirališče pred novo občinsko stavbo ... ob 17.00 – otvoritev likovne razstave – Volkmerjev dom kulture … ob 18.00 – osrednja slovesnost in pogostitev – športna dvorana OŠ Destrnik-Trnovska vas V nedeljo, 28. maja 2017, bo … … ob 10.00 – župnijska slovesnost s sveto mašo ob godu sv. Urbana – župnijska cerkev V soboto, 3. junija 2017, bo … ... ob 10.00 – hoja po pešpoteh – zbirališče pred turističnim domom Destrnik ... ob 13.00 – otvoritev infrastrukture v Janežovskem Vrhu (odsek Mihelič–Kramar) ... ob 17.00 – turnir v malem nogometu – igrišče pod OŠ Destrnik-Trnovska vas Zmago Šalamun Nina Zorman Veliko smo naredili, med drugim tudi projekte, ki bodo ostali mejniki v razvoju občine Kako ocenjujete delo v zadnjem letu? V zadnjem letu smo naredili veliko, lahko rečem zelo veliko. Prepričan sem, da smo naredili nekatere projekte, ki bodo ostali v občini zapisani kot pomniki ali razmejitve. Z občinsko upravo smo se preselili v nove prostore na novi lokaciji, v tem času smo v občini pridobili tudi novo sodobno trgovino, praznovali smo 300-letnico omembe šolstva na Destrniku itd. Resnično menim, da so občina, občinska uprava in župan pri teh prireditvah in projektih delovali zelo uspešno. Če pogledamo na investicije, izgradnje infrastrukturnega dela, kjer so običajno z evropskimi in državnimi sredstvi tekle milijonske investicije, so v tem trenutku zaustavljene. Za to pa ni kriva občina, ampak je težava v tem, da ni razvojnega denarja za izgradnjo komunalne infrastrukture, situacija je najbolj pereča prav v občinah, kot je naša, ki ima veliko razpršene gradnje. Težava je torej v tem, da ni več evropskih projektov za sofinanciranje investicij na področju izgradnje komunalne infrastrukture? Res je. Nekako smo povezani z dvema vrstama investicij. V Zakonu o financiranju občin je ostal 23. člen, v tem letu je bil celo dopolnjen in je omogočil, da smo lahko dobili brezobrestni kredit v višini 150 odstotkov pripadajočih sredstev po tem členu. To v številkah pomeni, da lahko občina na 50.000 evrov sredstev, ki ji pripadajo po 23. členu, dobi 75.000 evrov kredita z dvoletnim odlogom plačila. S tem sredstvi, ki smo jih dobili za leti 2016 in 2017, ravno sedaj gradimo kanalizacijo ter moderniziramo cesto v Janežovskem Vrhu – od Kramarja do Miheliča – v dolžini kilometra. Res pa je, da v razvojnem obdobju 2014–2020 praktično ni predvidenih evropskih sredstev za sofinanciranje projektov s področja komunalne infrastrukture. Sploh pa v tem obdobju ni predvidenih sredstev za celotno Podravsko regijo. Na tem področju imamo kar precej težav, zato se župani tudi sestajamo in protestiramo. Želimo, da bi bil del sredstev na našem območju namenjen vsaj za sofinanciranje oskrbe z vodo, če že ne za gradnjo cest in izgradnjo kanalizacije. S pogovori smo prišli zelo daleč, vendar še ne vemo, ali bomo sredstva dobili in kdaj. Veliko je kritik, da se investicije ne izvajajo po prioritetnem vrstnem redu in da se s strani Evrope sofinancirajo investicije, ki niso tako pomembne, kot je komunalna infrastruktura. Kar se tiče izgradnje ali pa komunalne opremljenosti v občinah z razpršeno gradnjo, kot je naša, je največji problem v tem, da so izdelane aglomeracije, ki določajo območja, na katerih bo država zagotavljala sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture, se pravi reševanje komunalnih odpadnih voda v gospodinjstvu. V naši občini območja, kjer ni zgrajena komunalna infrastruktura, v glavnem ne spadajo v aglomeracijska območja. Občinam je prepuščeno, kako bodo to reševale in tudi za aglomeracijska območja nimamo garancij, da nam bo država pomagala, te investicije pa so vse vredne več kot milijon evrov. Občina ne glede na to, da pišemo, da imamo dobra dva milijona proračuna, sredstev nima. Če pogledamo realno v občinski proračun, je v njem investicijskega denarja od 20 do 30 odstotkov, od tega pa je treba odšteti še investicijsko vzdrževanje in nam ostane 20 odstotkov. S temi sredstvi velikokrat težko zagotavljamo že lastni delež pri investicijah. Katere bodo prioritete razvoja v prihodnje? Pri prioritetah razvoja je največji problem na eni strani, da imamo lepo lokacijo, po drugi strani pa se moramo vprašati, ali so naši občani pripravljeni vložiti sredstva v razvoj turizma in gospodarstva. To imamo v občini zelo dobro urejeno v kmetijsko-farmskem delu v Pesniški dolini, nekaj v Rogozniški dolini. V bistvu pa se več kot polovica občine razprostira na hribovitem terenu. V občini imamo samo osem gostinskih lokalov. Pri naših ponudnikih je mogoče popiti kakšno pijačo, pojesti pico ali po naročilu kaj iz lokalne ponudbe. V bistvu nimamo kakšnega velikega atraktivnega objekta, ki bi bil posebno zanimiv, da bi pritegnil turiste. Tranzitnega turizma imamo veliko, imamo ogromno idej, kako to vzdrževati preko dodatnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah itd. Dejstvo pa je, da dopolnilne dejavnosti izvajajo občani, občina jih pri tem lahko samo podpira s pomočjo in z zagotavljanjem osnovne infrastrukture, pomaga pri pridobivanju dovoljenj itd. Občina nima kakega posebnega sklada, iz katerega bi lahko vlagala. V naši občini smo veseli vsakega turista, ki pride. Vprašanje je, ali imamo ob lepem razgledu v tem trenutku potrebno infrastrukturo in kaj lahko gostom ponudimo. S temi težavami se ne srečujemo samo v naši občini, ampak tudi v večini drugih. Zelo radi se zgledujemo po zahodnih državah, na primer vzhodni Avstriji, kjer ponudniki skupaj tržijo izdelke in tako zapolnjujejo prostor z neko turistično ponudbo, ki temelji na sodelovanju ter povezanosti ponudnikov. Če hočemo to doseči, morajo ljudje spremeniti miselnost in reči, da bomo kupovali svoje, v sosedu pa morajo videti partnerja in ne konkurenta. Vsekakor pa mora občina nuditi potrebno podporo in pri tem smo do sedaj veliko naredili. Zavedamo se, da nas tudi v prihodnosti čaka veliko dela na tem področju. Vsepovsod se pojavljajo težave, tudi vi govorite o njih, s katerimi se srečujete? Ko govorimo o težavah, se moramo zavedati, da so te večplastne. Osnovna težava je, kako zagotoviti blaginjo vsem občanom, kako zagotoviti enake pogoje bivanja v centru in na obrobju. Naša občina se razprostira na 34 kvadratnih kilometrih in zavedamo se, da je razlika v stopnji razvitosti pri zagotavljanju komunalne infrastrukture zelo velika. Kako to izenačiti, je velika težava, pa tudi ljudje bodo morali spoznati, da je razpršena gradnja zelo lepa za bivanje, a zelo draga za življenje in vedno dražja bo. Pri razpršeni gradnji je komunalna infrastruktura dražja, zato bo verjetno težko po celi občini zgraditi enako infrastrukturo, kot jo imajo na primer v Markovcih, kjer gre za strnjena naselja. Zelo pomembna pa je tudi strpnost med ljudmi. Ljudje se moramo družiti in držati skupaj, tako posamezniki kot v društvih, najti tako 3 tisti osnovni potencial lastnega interesa ter preko njega zagotavljati notranje zadovoljstvo. Skoraj istočasno pa vleče možnost ekonomskih dodatnih zaslužkov in gospodarstva v občini, kar je spodbuda v vsakem primeru. Kakšne so vaše želje ob letošnjem občinskem prazniku? Želja je vedno ogromno. Želim si, da bi občanke in občani prišli na občinski praznik ter se skupaj veselili vseh dosežkov, ki smo jih dosegli v enem letu in tudi v letih prej. Da bi strpno počakali na uresničitev svojih želja z zavedanjem, da vsi naenkrat ne morejo priti na vrsto. Zagotavljam pa, da bomo v nekem doglednem obdobju vse uredili. Še enkrat vabim vse, da pridejo na prireditve ob občinskem prazniku in da skupaj na eni strani proslavljamo, po drugi pa si damo novo vzpodbudo za naslednje leto. Zmago Šalamun 16. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Svetniki zavrnili odlok 4 Janežovci. Sprejeli so tudi sklep o nakupu nepremičnine v k. o. Destrnik, ki obsega 5.226 kvadratnih metrov zemljišča. To leži v centru Destrnika, na njem pa stoji nedograjeni objekt v velikosti 1.002 m2. Nepremičnina ima zaradi lokacije velik potencial. Ocenjena vrednost nepremičnine znaša skupaj z zemljiščem 194.700 evrov. Z lastnikom nepremičnin – družbo AVDI, gradbeno podjetje, d. o. o. iz Kidričevega so opravili pogajanja in dosegli dogovor, da nepremičnine Občini Destrnik prodajo za 120.000 evrov. Nina Zorman Drugi petek v marcu so se občinski svetniki sestali na 16. redni seji. Najprej so soglasno potrdili zapisnike minulih sej, in sicer zapisnik 15. redne ter 4. dopisne seje, na kateri so potrdili DIIP Medgeneracijski center izmenjave znanj, in 5. dopisne seje, na kateri so Žiga Volgemuta in Jelko Pšajd imenovali v Svet Javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas. Svetniki pa niso sprejeli Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Destrnik, ki je podlaga za obračun komunalnega prispevka. Menili so, da je 10-odstotno zvišanje previsoko. Komunalni prispevek za priključitev enostanovanjske stavbe na vso komunalno opremo znaša po veljavnem odloku 2.823,52 evra, po zavrnjenem odloku pa bi znašal 3.111,32 evra. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili Sklep o začetku priprav 4. sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik. Kot je povedal župan Vladimir Vindiš, bo občina prejete pobude proučila in vključila v osnutek prostorskega akta, če te niso v nasprotju z interesi ter s predpisi. Občina pa je za zagotovitev poplavne varnosti v prostor umestila tudi suhi zadrževalnik v dolini potoka Rogoznica. Svetniki so potrdili tudi novo ekonomsko ceno v Vrtcu Destrnik pri OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki je oblikovana na podlagi normativa + 1 otrok, in znaša: – za I. starostno obdobje 1–3 leta: 436,99 evra, – za II. starostno obdobje 3–6 let: 325,23 evra in – za kombinirani oddelek in skupino 3–4 leta: 370,36 evra. Odbitek za prehrano znaša na dan 1,80 evra. Sprejeli so letni program organizacij in društev na področju humanitarnih in ostalih dejavnosti za letošnje leto. V tem razpisu je društvom namenjenih 10.969 evrov. Sprejeli so tudi programa kulture in športa Občine Destrnik za letošnje leto. Za kulturo je namenjenih 6.000 evrov, od tega 3.000 za sofinanciranje redne letne dejavnosti, 1.000 za sofinanciranje prireditev in 2.000 evrov za sofinanciranje izdaje knjige o prehranski dediščini občine Destrnik. V letnem programu športa je predvidenih 771 evrov za financiranje interesne športne vzgoje otrok in 7.300 evrov za financiranje športa. Na seji je bil sprejet tudi osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, katerega soustanoviteljica je s 3,81-odstotnim ustanovitvenim deležem tudi Občina Destrnik. Sprejeli so tudi sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za parcelno številko v k. o. Drstelja in soglašali, da Policijski upravi Maribor za obdobje petih let omogočijo brezplačno uporabo poslovnega prostora v prvem nadstropju, v prostorih občinske uprave. Uporabnik bo prostor uporabljal za potrebe delovanja policijske pisarne. Svetniki so soglašali tudi s sklepi o brezplačni pridobitvi nepremičnin v k. o. Janežovski Vrh, Vintarovci, Desenci, Drstelja in Obvestilo uredništva Članke in oglase za 3. številko časopisa Občan oddajte do srede, 5. julija 2017, (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Janežovski Vrh 42, 2253Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativnapika.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc ali docx. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Občani pišejo (pisma bralcev) oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo Nina Zorman 17. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Nina Zorman PGD Desenci bo dobilo novo gasilsko vozilo 11. maja je v sejni sobi Občine Destrnik potekala 17. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik. Na njej so občinski svetniki največ pozornosti namenili operativnemu programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju občine Destrnik. Plaz vprašanj glede postavitve cene male čistilne naprave ter določitve aglomeracij po občini se je vsul na dr. Aleksandra Dolenca. Soglasno je bil sprejet sklep o nakupu novega gasilskega vozila za PGD Desenci. Robert Rojko, vodja policijskega okoliša, je predstavil varnostne razmere v občini Destrnik, ki so stabilne in ugodne. S področja kriminalitete so v letu 2016 obravnavali 25 (leto poprej 29) kaznivih dejanj, za katera so na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali kazenske ovadbe. Od teh so jih preiskali 19 (leto poprej 16), kar predstavlja 76-odstotno (leto poprej 55,17-odstotno) raziskanost kaznivih dejanj. Stanje javnega reda in miru je dobro, enako je na področju problematike nedovoljenih substanc in drog. V letu 2016 so obravnavali 18 prometnih nesreč, med njimi ni bilo nobene s smrtnim izidom. Policist Rojko je tudi izpostavil možnost prijave na spletni strani www.policija.si, kjer lahko občanke in občani hitro, enostavno in povsem anonimno oddajo elektronsko prijavo kršitev, kaznivih dejanj in različnih nepravilnosti na nekaterem koli področju. Prav tako lahko predlagate prometno kontrolo na določenem cestnem odseku, kjer prihaja do pogostih prometnih kršitev. Poročilo o izvajanju redarske službe za leto 2016 je predstavil Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva, ki je izpostavil kršitve – parkiranje na avtobusnih postajališčih, mestih, rezerviranih za invalidne osebe (Volkmerjev dom), spoštovanje prometne signalizacije – ter različne preventivne projekte. Ocena izvajanja občinskega programa varnosti je pokazala, da je stanje zadovoljivo, predvsem pa potrebo po nadaljnji krepitvi in intenziviranju dela občinskih redarjev v nočnem času. Poročilo o ravnanju s komunalnimi odpadki v naši občini je za leto 2016 predstavila Jana Kopše iz podjetja Čisto mesto Ptuj d. o. o., kjer ugotavljajo, da izvajanje javne službe poteka v skladu s pogodbo. V letu 2016 je 764 gospodinjstev skupno zbralo 180 ton mešanih komunalnih odpadkov, 63 ton mešane embalaže, 47 ton papirja, 24 ton steklene embalaže, 48 ton bioloških odpadkov, 7 ton kosovnih odpadkov in 160 kilogramov nevarnih odpadkov s pomočjo dveh čistilnih akcij. Ugotavljajo, da so občanke in občani občine Destrnik zelo dobro ozaveščeni, kako pravilno ločevati odpadke. Na vprašanje svetnice Elizabete Fras, kam lahko občani oddajo določene vrste odpadkov, je Kopšetova odgovorila, da je najbolje v zbirni center Trnovska vas, ki jim je tudi najbliže, odlaganje pa je brezplačno. Na vprašanje, kako in kam je potrebno oddati azbestno kritino, je gospa Kopše dejala, da jo lahko oddajo v zbirnem centru v Trnovski vasi ali pokličejo na sedež podjetja, kjer jim pripravijo ponudbo, saj je potrebno plačati za odvoz in tudi za oddajo azbestne kritine. Kot novost je izpostavila zabojnik za odpadno električno in elektronsko opremo, ki stoji pri režijskem obratu na Drstelji. Obračun letne rabe energije v javnih objektih je z novim, sodobnim ogrevanjem pozitiven. Luka Volk iz podjetja Petrol d. d. je predstavil uspešnost projekta, ki je na začetku naletel na nekaj dvomov, saj je šlo za pilotski projekt, v poročilu pa se je izkazal za pravilno odločitev, saj je bilo z ogrevanjem za leto 2016 33.044 evrov stroškov. Župan Vladimir Vindiš je izpostavil pomembnost dobrega projekta, ki so ga na Destrniku začeli eni izmed prvih v Sloveniji, sedaj pa na tak način deluje že več kot 50 objektov po vsej Sloveniji. Pri predstavitvi operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne vode na območju občine Destrnik, ki ga je predstavil dr. Aleksander Dolenc iz podjetja Riso, d. o. o., je prišlo do burne debate, ko se svetniki niso strinjali s postavljeno ceno za malo komunalno čistilno napravo, prav tako se ne strinjajo s predstavljenimi območji aglomeracij. Namen operativnega programa je opredeliti investicije v javno kanalizacijo in čistilne naprave, s katerimi bodo izpolnjeni pogoji za ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode. Župan Vindiš je poudaril, da je z razpršeno gradnjo tudi strošek gradnje dosti večji in da se s podobnimi težavami srečujejo vse občine. Predsednik odbora za infrastrukturo Branko Horvat je povedal, da se ni treba bati roka, da bi morali do konca leta 2023 poskrbeti za ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, saj da bo morala država sistemsko reševati težavo ter da je tudi odstotek višine subvencioniranja odvisen od odločitve države in EU. Zavedati se je potrebno, da je skoraj polovica občine na območju aglomeracij, in čeprav bi si želeli, da bi bilo to območje širše, tega ni moč spreminjati, saj standarde določi EU in ne občina. Svetnik Potrč in svetnica Frasova se nista strinjala z določitvijo cene male čistilne naprave, predlagana cena z upoštevano subvencijo je 1.200 evrov, predlagala sta, da se cena ter tudi višina odstotka subvencioniranja črtata iz dokumenta. Čeprav je župan poudaril, da je potrebno zagotoviti sredstva v proračunu in zato tudi potrebujejo neko okvirno ceno ter za lažja pogajanja na ministrstvu, so svetniki sprejeli sklep s popravki. Predsednik odbora za infrastrukturo Branko Horvat je predstavil sklep o ceni storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi čistilnimi napravami. Svetniki so ga soglasno potrdili, saj cene ostajajo enake kot leta 2016. Točko 11 je predstavil Žan Jan Oplotnik iz Inštituta Iris Maribor, občinski svet pa je potrdil predlagano predračunsko stroškovno ceno izvajanja storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne ter padavinske vode. Sprememb za uporabnike ni bilo in do njih ne bo prihajalo, zato so svetniki sklep soglasno potrdili. Majda Kunčnik je kot predsednica Odbora za šolstvo, kulturo, socialo in društva predstavila poročilo o zaključnih računih javnih zavodov za leto 2016. Občinski svet je sprejel sklep o poslovnih in finančnih poročilih za leto 2016 za naslednje zavode: ZRS Bistra Ptuj, Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Vrtec pri OŠ Destrnik, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Lekarne Ptuj, Center za socialno delo Ptuj – Varna hiša Ptuj, Center za socialno delo Ptuj – Pomoč na domu, Območno združenje Rdečega križa Ptuj. Prav tako so svetniki in svetnici potrdili Poslovno poročilo JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas za leto 2016, strinjali so se, da se sredstva iz presežka prihodkov nad odhodki, ki znašajo 2.755,60 evrov, porabijo za pokrivanje stroškov, ki so nastali ob organizaciji 300-letnice omembe šolstva v Destrniku. 5 Uspešna kandidatura na LAS-u s projektom »MEDGENERACIJSKI CENTER IZMENJAVE ZNANJ« Občina Destrnik se je 14. februarja 2017 prijavila na 1. Javni poziv LAS za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja občin Kidričevo, Hajdina, Markovci, Dornava, Juršinci, Trnovska vas in Destrnik, s projektom: MEDGENERACIJSKI CENTER IZMENJAVE ZNANJ. V projektu zraven občine, kot nosilke projekta, sodelujejo še: Društvo kmetic Destrnik, Turistično društvo Destrnik, Prostovoljno gasilsko društvo Desenci; Javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas, Multimedia d. o. o. in RISO d. o. o. Medgeneracijski center izmenjave znanj bo omogočil povezovanje v različna partnerstva na podeželju, ki bodo ustvarila nova delovna mesta. Poudarek bo na povezovanju lokalnih ponudnikov in vzpostavitvi delovanja e-tržnice, kamor se bodo lahko vključili vsi ponudniki z lokalno ponudbo ter s tem spodbujali lokalno samooskrbo. Organiziranih bo tudi vrsta delavnic, ki bodo v pomoč obstoječim in tudi novim ponudnikom, ki šele razmišljajo o vstopu na trg, razvijajo svoje ideje ter ne vedo, kako naprej (pomoč pri pridobitvi nepovratnih sredstev, trženje proizvodov, priprava enostavnega poslovnega načrta, oblikovanje privlačne turistične zgodbe …). Občina je od LAS – Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah prejela sklep o potrditvi prijavljenega projekta. Takoj po prejemu sklepa o višini sredstev bo občina skupaj s partnerji projekt začela izvajati. 6 Občinska uprava Občine Destrnik Ob posodobitvi regionalne ceste uredili še avtobusna postajališča Zaradi poškodovanega cestišča v naselju Placar je Direkcija RS za ceste posodobila del cestišča. Ob tem je tudi Občina Destrnik pristopila k menjavi dotrajanih avtobusnih postajališč in v zadnjih dveh mesecih zamenjala tri. Načrt za obliko postajališč so naredili zaposleni v Režijskem obratu Občine Destrnik in jih potem tudi sami izdelali. Dve so postavili v Placarju, eno pa v Janežovcih. Pred postavitvijo novih je bilo potrebno odstraniti stara in pripraviti temelje za postavitev novih postajališč. Arhiv Občine Destrnik Občinska uprava Občine Destrnik Investicija »Kanalizacija Mihelič– Kramar« v prostor prinaša tudi posodobitev električne infrastrukture Največja investicija v občini Destrnik v letu 2017 je investicija v kanalizacijski sistem v naselju Janežovski Vrh. Trenutno so dela v zaključni fazi, saj je predvideni rok za končanje mesec maj. Trenutno potekajo še zaključna dela pri pripravi spodnjega ustroja za asfaltiranje in polaganje kablov za javno razsvetljavo ter za menjavo elektrovodov, ki potekajo po zraku. Električna napeljava za gospodinjstva bo na tem območju položena v zemljo, urejena pa bo tudi vsa komunalna infrastruktura. Občinska uprava Občine Destrnik Arhiv Občine Destrnik Soglasno so potrdili kandidaturo gospoda Štefana Petka za ravnatelja šole Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in podali pozitivno mnenje. 17. točke zaradi upravičene odsotnosti ni mogla predstaviti Urša Zver, predsednica Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, vendar so na podlagi dokumentacije svetniki in svetnici potrdili Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in spodbujanje razvoja podjetništva za obdobje 2015–2020. Soglasno je bil sprejet tudi sklep o nakupu gasilskega vozila Scania P360 z nadgradnjo za PGD Desenci. Kot je povedal poveljnik zveze Branko Horvat, imajo PGD Desenci vozilo, ki je staro že 38 let in je še vedno tehnični brezhibno, vendar so stroški vzdrževanja iz leta v leto višji. Predsednica PGD Desenci Majda Kunčnik je izpostavila dejstvo, da gre za vozilo, ki ima amortizacijsko dobo 25 let, da opremo dopolnjujejo s PGD Destrnik in tako ne kupujejo vedno enake opreme. Nakup bo pomenil tudi motivacijo za mlajše rodove. Vladimir Vindiš je predstavil vire financiranja nakupa vozila, cena znaša 172.000 evrov: 30.000 bodo prispevali gasilci in občani, dobrih 118.000 občina, slabih 24.000 evrov Uprava za zaščito in reševanje. Pri točki pobude in vprašanja je župan Vladimir Vindiš predstavil navodila in pravila za postavljanje vprašanj svetnikov ter jih pozval, naj spoštujejo Poslovnik Občinskega sveta Občine Destrnik, ki je objavljen tudi na občinski spletni strani. Svetnica Elizabeta Fras je povabila vse občanke in občane na dan odprtih vrat Zdravstvenega doma Ptuj, ki bo v mesecu maju. Župan Vindiš pa je predstavil program praznovanja občinskega praznika in vse prijazno povabil, da se v čim večjem številu udeležijo športnih ter kulturnih prireditev in osrednje slovesnosti. Nina Zorman Na sončno prvo aprilsko soboto je v novi poslovni stavbi potekala otvoritev živilske trgovine TUŠ market ŠPIC Destrnik in gostinskega lokala Vrban. V uradnem delu je nastopilo Folklorno društvo AntonJože Štrafela Markovci, ki velja za enega najstarejših v Sloveniji (1938). Množica radovednih obiskovalcev je po prerezu otvoritvenega traku vstopila v novo trgovino, za srečo pa so razbili tudi kozarec v baru Vrban. Nina Zorman Nina Zorman Sodobna trgovina in prijeten bar Vrban bosta oživila poslovno stavbo Zbrane je najprej pozdravil Darko Plohl, lastnik podjetja Han, d. o. o., Markovci, v okviru katerega deluje franšizna prodajalna slovenskega trgovca TUŠ. Povedal je, da se kot družinsko podjetje, ki je na trgu že 25 let, trudijo zadovoljiti še tako zahtevnega kupca. Z odprtjem franšizne prodajalne na Destrniku (ena obratuje še v Markovcih) so zaposlili sedem ljudi iz naših krajev. Veselje nad novo pridobitvijo je izkazal tudi župan Vladimir Vindiš in izpostavil večletno željo vseh Vrbenčank in Vrbenčanov po sodobni trgovini na s soncem obsijanem hribčku. Ob nagovoru jih je povabil, da svoje nakupe opravljajo na Destrniku in tako tudi sami prispevajo k oživljanju centra. K pozdravnemu govoru je bil povabljen tudi Konrad Plohl, oče Darka Plohla, ki je poudaril izrek, ki pri njih še vedno velja: »Kupec je kralj«. Za konec je dodal še njihov slogan Če je mala plača, se v ŠPIC marketu kupovati splača! Po blagoslovu nove pridobitve, ki jo je opravil farni župnik Jožef Škofič, so govorniki prerezali otvoritveni trak in zbrane povabili na ogled na novo zapolnjenih prostorov v poslovnem centru, kjer med drugim delujejo tudi Občina Destrnik, policijska pisarna in elektro delavnica. Slavje se je ob živi glasbi nadaljevalo s pogostitvijo vseh prisotnih. V javno razsvetljavo investiramo na podlagi privarčevanega pri porabi električne energije Nina Zorman Čedalje več slovenskih občin se zadnja leta odloča za posodobitev javne razsvetljave. Tako se je odločila tudi Občina Destrnik, pa ne le zaradi prihrankov pri porabi električne energije, manjšega svetlobnega onesnaževanja okolja in manjših emisij ogljikovega dioksida ter zato čistejšega okolja, ampak tudi zato, ker to zahteva uredba iz leta 2007, po kateri bodo morale vse svetilke v Sloveniji ustrezati novim standardom preprečevanja svetlobnega onesnaženja. Na območju občine Destrnik je 511 svetilk. Nekaj med njimi jih ustreza zahtevam evropske direktive, kar nekaj pa jih bo potrebno posodobiti. Tako je bilo v lanskem letu zamenjanih 45 luči, v maju 2017 pa 85, in sicer v naselju Janežovski Vrh. Nove luči bodo po oceni letno prihranile 35 do 40 % energije. Vrednost investicije znaša 20.000 evrov, montažna dela pa so opravili delavci režijskega obrata. Nina Zorman Arhiv Občine Destrnik Občinska uprava Občine Destrnik 7 Zmago Šalamun Foto Langerholc Foto Langerholc 300 let omembe šolstva na Destrniku Aprila so v Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas slovesno obeležili 300letnico omembe šolstva v teh krajih. Po neuradnih zapisih se kot leto začetka šolstva na Destrniku šteje leto 1716. Prva zasebna šola naj bi bila v viničariji, učenci so pouk obiskovali prostovoljno. Enorazrednica je bila ustanovljena leta 1776, kmalu po Šolski splošni naredbi, ki jo je 6. decembra 1774 potrdila Marija Terezija. Pouk je še vedno potekal prostovoljno v viničariji, obiskovalo ga je med 60 in 80 učencev. V zgodovini šolstva, ki je raziskana in zapisana v različnih virih, med ostalim tudi v zborniku Destrnika: Čas, ljudje, dogodki, se kot prvi učitelj omenja Jakob Plohl, ob njem pa še Franc Denk, Matija Murko, Leopold Volkmer (1741–1816), ki velja za prvega posvetnega pesnika na slovenskem Štajerskem, ter še nekateri drugi. Status in podoba OŠ sta se v 300-letnem obdobju nenehno spreminjala. Šola je doživela številne preureditve in dozidave. Današnje osrednje šolsko poslopje na Destrniku je bilo zgrajeno leta 1924, v šolskem letu 1997/98 pa je doživelo temeljito prenovo. Končno podobo je dobilo pred dvema letoma z odprtjem vrtca tik pod šolsko stavbo. Danes ima JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas matično šolo na Destrniku in podružnično v Trnovski vasi. Šola ima 73 zaposlenih, 12 samostojnih oddelkov v OŠ Destrnik, šest pa jih ima PŠ Trnovska vas, v njih je v tem šolskem letu skupaj 335 otrok. Ob praznovanju 300-letnega jubileju, ki so ga v OŠ DestrnikTrnovska vas pripravili skupaj z Občino Destrnik, so izdali tudi publikacijo, ki jo je uredil ravnatelj mag. Drago Skurjeni, oblikoval Janko Marinič, literarne prispevke so zbrale razredne učiteljice in učiteljice slovenščine, za lektoriranje pa so poskrbele Nina Čeh, Andrejka Horvat in Mateja Miklošič. V publikaciji najdemo kratek pregled zgodovine šolstva – pomembne mejnike in opis OŠ Destrnik-Trnovska vas danes. Svoj pogled na šolo so pridali tudi učenci, ki so opisali svoje poglede na šolo, vsekakor pa so v publikaciji dobrodošli tudi spomini bivših učencev in bivših zaposlenih. Osrednja slovesnost je potekala v petek, 14. maja. V polni telovadnici so ob otrocih, učencih, krajanih in bivših učiteljih sedeli tudi številni gostje, med njimi direktor direktorata Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Gregor Mohorčič, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Območna enota Maribor Matejka Lovše ter številni bivši učenci, med njimi pesnik Aleš Šteger, evropski poslanec dr. Milan Zver, bivši župan in poslanec Franc Pukšič ter ostali visoki gostje. Idejna vodja programa osrednje prireditve je bila Mira Anderlič, vezno besedilo sta napisali Mira Anderlič in Nina Čeh, pri oblikovanju končnega besedila pa sta pomagali še Tina Vrhovšek Malovič ter Mateja Miklošič. Kulise za sceno so pripravljali Darko Caf, Janko Marinič, po njegovem odhodu v bolniški stalež pa Katja Gajzer in Mojca Završnik. Plesni točki je pripravila Urška Jaroš, glasbene 8 Ernest Kokot, angleško točko pa Mojca Završnik. Kostume za plesalce in angleško točko je izdelala Mira Anderlič. Prireditev je povezoval Milan Kunčič. Z uprizoritvijo igre Raziskovanje vzgoje skozi čas so z glasbenimi in s plesnimi točkami učenci pripovedovali zgodbo o tristo letih šolstva na Destrniku. V angleškem jeziku so uprizorili ljudsko pravljico Chicken Licken, ki govori o piščančku, ki verjame, da se bliža konec sveta. Zbrane je najprej nagovoril ravnatelj Osnovne šole DestrnikTrnovska vas mag. Drago Skurjeni, ki je v svojem govoru izpostavil najpomembnejše dogodke iz zgodovine destrniške šole in šolo danes opisal: »Nenehna želja po izobraževanju strokovnih delavcev nam zagotavlja večjo kakovost, saj brez dobrih učiteljev in vzgojiteljev, ki odgovorno opravljajo svoj poklic, ni dobre šole in dobrega vrtca. Ker je naša šola opremljena s sodobno tehnologijo, je pot do znanja lažja. Prepričan sem, da nam uspeva, da učenci odhajajo iz šole z znanjem in so vzgojeni v poštene, odgovorne, kritične ter svobodno misleče državljane. Ponosen sem, da bom skupaj s sodelavci del zgodovine, ki je v zadnjih desetletjih pustila pomemben pečat v razvoju šole v Destrniku. Ob 300-letnici šole na Destrniku izrekam spoštovanje in se zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli način soustvarjali destrniško šolo.« Zaključil je z besedami Alberta Einsteina: »Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke.« Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Uvodoma se je zahvalil ravnatelju za vabilo na slovesnost ob praznovanju jubileja. Županu Občine Destrnik je namenil besede hvaležnosti za vse napore, ki jih skupaj s sodelavci in ob podpori občank in občanov, usmerja v ohranjanje žlahtne tradicije šolstva na Destrniku ter urejenosti njihovega kraja: "Četudi se zdaj soočamo s problemi, lahko v prihodnost gledamo z zaupanjem. Naša država napreduje tudi zaradi naporov lokalnih skupnosti, županj in županov ter njihovih sodelavcev in razumevanja ljudi za vsa njihova prizadevanja." "Slovenci se kot narod, kot nacija, premalokrat spomnimo, da nismo prehlajeni predmet zgodovine kratkega roka, temveč so naše korenine čvrste. V nekem trenutku smo razumeli okno priložnosti in ustanovili lastno državo. Šolstvo, ki morda sprva ni bilo postavljeno, da bi vzgajalo slovenstvo, je omogočilo, da je slovenščina prodrla v šolske razrede," je govor zaključil predsednik Pahor. Ob tej priložnosti je v luči praznovanja 25. obletnice naše države ravnatelju poklonil posebno protokolarno darilo – slovensko zastavo, z naslednjo mislijo: "Slovenska zastava je simbol naše Nina Zorman Tanja Hauptman Čistilna akcija »očistimo naravo v občini« Na prvo aprilsko soboto so se v naši občini lotili spomladanskega urejanja okolja. Očistili so ceste, jaške in odvode ter pobrali precej smeti. Že zgodaj zjutraj se je na različnih koncih občine zbralo okrog 130 občanov, ki so se odzvali vabilu na čistilno akcijo. Odpadkov so našli manj kot v preteklih letih, kar je razveseljiv podatek, saj je z leti učinek čistilnih akcij vedno večji, se pa s tem izboljšuje tudi zavest ljudi. V spomladanski akciji so zbrali 35 m3 odpadkov. Očistili so odvržene smeti ob cestah, na avtobusnih postajališčih, v jarkih, ob gozdnih mejah in na parkiriščih. V akciji so sodelovali tudi člani društev in Lovske družine Destrnik. Največ smeti se, žal, še zmeraj najde ob glavni cesti, saj je tam pretok ljudi največji, ne manjka pa nekulturnih voznikov, ki kar iz avtomobilov onesnažujejo okolje. Občani se zavedajo, da bo tega ob pričetku sezone letnih dopustov še več. Po dvournem uspešnem čiščenju našega kraja so se sodelujoči v akciji letos okrepčali pred novo poslovno stavbo v Janežovskem Vrhu, kjer je ta dan potekala tudi otvoritev nove trgovine. Nekateri so se odpravili še po nakupih, verjamem pa, da so z odpadki pred trgovino ravnali preudarno, saj so bili še pod vtisi dobro opravljenega dela. Tanja Hauptman Tanja Hauptman Foto Langerholc Tanja Hauptman enotnosti. Če bomo povezani, bomo kot narod obstali in skupaj smo sposobni premagati najtežje preizkušnje. Če bomo razklani, nam to ne bo uspelo." O pomenu šolstva v občini je spregovoril tudi župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki se je zahvalil vsem, ki skrbijo za izobraževanje, in tudi predsedniku države, da si je vzel čas ter se udeležil slovesnosti. Po besedah župana se delovanje šole kaže v povezovalnih nalogah med ljudmi in različnimi institucijami. Poudaril je, da si želi še intenzivnejšega sodelovanja in povezovanja na kulturnem, športnem, ekološkem ter turističnem področju, in dodal: »Vesel sem in ponosen, da naša šola svojo osnovno dejavnost, to je produkcija znanja, razširja s sodelovanjem na področju kulturnih, družbenih in gospodarskih dejavnosti. Učenci se uspešno vključujete v regijsko in državno okolje z različnimi projekti ter s sodelovanjem na različnih tekmovanjih, na katerih dosegate odlične rezultate, s čimer širite svoje dobro ime in dobro ime občine daleč naokrog. S takšnimi dejavnostmi šola danes zelo prispeva k izgradnji mladih osebnosti v občane z vgrajenim čutom lokalnega patriotizma, ko s ponosom poveste: "Mi smo iz občine Destrnik!"« Po zaključeni slovesnosti si je predsednik Pahor skupaj z zaposlenimi in obiskovalci ogledal razstavo, ki so jo v počastitev jubileja pripravili učenci skupaj z učitelji po predmetnih področjih, koordinatorica pa je bila dr. Dragica Pešaković. Predsednik Pahor se je vpisal tudi v spominsko knjigo Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. ZAHVALA Občini Destrnik, delavcem šole, donatorjem, gospe Tanji Marinič za izposojo razstavnega materiala in vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali k uspešni izpeljavi dogodka ob 300-letnici šole na Destrniku, se iskreno zahvaljujem. mag. Drago Skurjeni, ravnatelj 9 Tadej Urbanija Pogovor z Janezom Cafom Tadej Urbanija Osebni arhiv Gasilstvo ga je spremljalo skozi celo življenje Nagrade in odlikovanja imajo v življenju človeka svoje mesto, saj kažejo na opravljeno delo, ki je potekalo več desetletij. Gospod Janez Caf, doma na Gomili, jih je za svoje gasilsko udejstvovanje prejel že veliko; značke in plakete, ki jih je razprostrl čez mizo, ko smo se za časopis Občan pogovarjali z njim, povzemajo številne ure in leta, ki jih je preživel s svojimi gasilskimi tovariši. Je še edini živi član z ene od fotografij nekaterih veteranov, ki so jo pred leti posneli v prostorih PGD Destrnik. Na letošnjem občnem zboru PGD Destrnik je prejel značko za dolgoletno delo, ki traja že sedemdeset let. Čast mu je izkazala tudi Gasilska zveza Slovenije, ki ga je nagradila z odlikovanjem tretje stopnje. V PGD Destrnik je vstopil relativno pozno. Bil je že v pokoju, ko se je na pobudo zeta odločil, da bo svoje bogate gasilske izkušnje delil tudi v kraju, v katerega se je preselil iz rodnih Selc, in tako je naslednjih nekaj let služil kot aktivni gasilec. Tudi po tem, ko je postal veteran, je aktivno sodeloval z društvom in se udeleževal vaj ter tekmovanj. Zadnja tri leta je zaradi bolezni moral svoje delovanje v društvu nekoliko omejiti, vendar mu volje ne manjka. Čas, v katerem je začel svojo gasilsko pot, se močno razlikuje od časa, ki ga živimo danes, kar velja tudi za delo gasilca. Ko so leta 1947 v Selcah ustanovili gasilsko društvo, se jim je na pobudo ustanoviteljev pridružil tudi sam in bil tako med prvimi člani takrat mladega društva. Prijatelji in popestritev vsakdana sta bila takrat glavna motiva, ki sta Janeza popeljala na častitljivo dolgo pot njegove gasilske kariere. Spomni se, kako so se ob ustanovitvi društva skozi vas peljali z ročno črpalko, ki so jo vlekli konji, in se med potjo tudi prevrnili. Gasilskega doma še ni bilo, tako da so orodje, ki so ga takrat premogli, shranjevali v prostorih, ki niso bili namenjeni temu. Tudi hidrantnega omrežja ni bilo in so vodo ob morebitnem požaru črpali iz bližnjih mlak, za vaje pa so ponjo šli tudi do Rogoznice. Fotografijo iz srečanja gasilskih veteranov GZ Destrnik, ki je potekalo v mesecu Težko je primerjati delo gasilcev takrat in januarju objavljamo ponovno. Za to smo se odločili zaradi kritik, da smo v prejšnji danes, čeprav je osnovno poslanstvo seveda številki objavili pramajhno fotografijo. S tem tudi zavračamo vse očitke, da ne cenimo ostalo enako – pomoč ljudem ob požarih in minulega dela gasilskih veteranov. Uredništvo drugih naravnih nesrečah. Požarov je danes manj kot takrat, k čemur so med drugim pripomogli novi gradbeni materiali in preventiva, ki v današnjem času vse bolj stopa v ospredje. Ne glede na enako poslanstvo, pa z nasmehom poudari, da v časih njegovega delovanja v Selcah ni bilo usmerjanja prometa. »Ljudje so hodili peš, se vozili z vozovi ali s kolesi.« Kolo je uporabljal tudi sam, ko se je vozil v podjetje IGD tovarne Avtooprema Ptuj, kjer je kot avtoličar služboval veliko let in bil dvaintrideset let tudi gasilec. V tistih časih so imela večja podjetja svoja lastna gasilska 10 Ivan Zorec društva, ki so sodelovala ob morebitnem požaru. Vaje so imeli vsako sredo. Požarne vaje so izvajali na velikih poslopjih – tovarnah, železniški postaji in tudi Ptujskem gradu, vodo pa so črpali iz Drave. Dobro se spomni, ko je na desnem bregu Drave zagorel vrtec. »Bili smo prvi na kraju požara, ker je bilo podjetje čez cesto. Prva misel takrat je bila pomagati otrokom in zaposlenim v stavbi…« Takšnih zgodb o ognjenih zubljih in reševanju ljudi ter njihovega premoženja, ki so se kopičile skozi leta, je seveda še veliko, tudi tistih, ko so gasili še s tisto ročno črpalko, s katero so se dve leti po koncu druge svetovne vojne peljali skozi Selce. Šest let pred tem, ko je vojna zajela tudi naše kraje, je bilo za gospoda Janeza in številne druge obdobje negotovosti in strahu. V svojih rosnih najstniških letih je z bratom moral kopati frontne jarke v Ormožu, od koder sta pozno ponoči pobegnila, se pretihotapila na vlak, nato pa nadaljevala pot od Ptuja proti domu. Dobro se spomni partizanov, ki so bivali na njihovem posestvu in so ga nekega dne vzeli s sabo, da bi jim pokazal, kje stoji hiša kmeta, ki so ga iskali. Na poti so srečali nemške žandarje. Srečanje je takrat minilo mirno, sam pa se je vrnil domov skozi gozd in po poljih, saj po cesti ni bilo varno hoditi. Kmalu po vojni je poleg gasilstva svoj čas namenil tudi čebelarstvu. Imel je dvanajst panjev, a je moral kmalu na služenje vojaškega roka. Ob prihodu domov njegovih čebel ni bilo več. V začetku petdesetih se je poročil in si začel ustvarjati svoj dom ter družino na Gomili. Svojo ljubezen do čebelarstva je spet začel gojiti, ko se je upokojil in postal član PGD Destrnik, tako je bilo vse do lanske jeseni. Gasilsko poslanstvo, ki ga je Janez Caf opravljal v Selcah, na Ptuju in nazadnje na Destrniku, je močno usmerjalo njegovo življenje, kot danes usmerja življenje njegovega zeta in vnukov. Svojo gasilsko uniformo še vedno skrbno hrani v omari in jo je z veseljem oblekel tudi za naš pogovor. Tadej Urbanija Tadej Urbanija Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek se je na Destrniku srečal s člani 8. volilne enote Občni zbor občinske organizacije Rdečega križa Redni občni zbor občinske organizacije Rdečega križa je letos minil praznično, saj sega ustanovitev RK na Destrniku v leto 1947, ko je v prostorih bivše trgovine začel delovati ustanovni zbor, danes šteje OO že častitljivih sedemdeset let. O začetkih organizacije pri nas je spregovorila Marija Štumberger, ki so ji informacije o začetkih RK pri nas posredovale udeleženke ustanovnega zbora, ki pa jih danes ni več med nami. S prazničnim razpoloženjem so zbrane uvodoma uglasili Urbančake, Ženski pevski zbor KD, harmonikar Denis Koser in Špela ter Luka Anžel. Iz poročila zdaj že bivše predsednice je bilo razbrati širšo humanitarno poslanstvo organizacije, ki ni omejeno zgolj na nujno potrebne krvodajalske akcije. Med drugim so pomagali nekaterim občanom pri plačevanju položnic in nakupu drv, organizirali predavanji na temo demence in raka dojk, razdeljevali živila ter seveda organizirali krvodajalske akcije. Podeljena priznanja za darovano kri kažejo, da so takšne akcije dobro obiskane. Omenimo, da sta Miran Koser in Štefan Samec kri darovala že šestdesetkrat, Janez Muršec iz Ločkega Vrha pa že sto enajstkrat, za kar je prejel posebno priznanje organizacije. Lepo prihodnost napoveduje tudi podatek, da je bilo sprejetih tudi devet novih članov, ki bodo s svojim delovanjem pomagali mnogim. Letošnje leto je prineslo tudi nekaj sprememb na položajih v organizaciji, saj so bili razrešeni stari in potrjeni novi člani upravnega ter nadzornega odbora. Novoizvoljena predsednica Majda Petrič bo, kot je bilo razvidno iz plana za leto 2017, nadaljevala s širšo humanitarno usmeritvijo. Pomoč občanom v stiski, razdeljevanje živil, organizacija predavanj, ki bodo naslavljala ortopedske težave in venske žilne bolezni, so samo nekatere programske točke njenega predsedovanja. Zbrane je pozdravil tudi župan Vladimir Vindiš, ki je v svojem nagovoru med drugim spomnil na začetke Rdečega križa, ki segajo v leto 1863, in poudaril častitljivo poslanstvo organizacije. Tadej Urbanija Tadej Urbanija Vodstvo SLS je 3. aprila 2017 v okviru tretjega kroga obiskov v volilnih enotah obiskalo severovzhodno Slovenijo. Ustavili so se tudi v občini Destrnik, natančneje v Jiršovcih, kjer jih je na kmetiji Lovrec pričakalo več kot 80 članov in funkcionarjev iz 8. volilne enote. V okviru obiska te volilne enote so predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, podpredsednica SLS Jasmina Opec Vöröš, direktorica SLS Tadeja Romih in član Izvršilnega odbora SLS Tibor Vöröš obiskali še Juršince, Dornavo, Trnovsko vas, v Destrniku pa je potekalo srečanje s člani iz celotne volilne enote, ki obsega kar štiri regionalne odbore SLS. Na srečanju se je razvila živahna razprava, v kateri je predsednik RO SLS Ptujsko-Ormoška med drugim poudaril, kako pomembno je, da je stranka parlamentarna. Spomnimo, da se stranka SLS na zadnjih parlamentarnih volitvah ni prebila v parlament, zato je mag. Zidanšek med drugim izpostavil pomen dobrega dela na terenu, kjer je stranka močna. SLS ima namreč še vedno največ izvoljenih županov, kar pomeni, da je močno zastopana med lokalnim prebivalstvom. Kot je za časopis Občan dejal predsednik stranke, je SLS od zadnjih parlamentarnih volitev doživela »notranje očiščenje«, zato verjame, da bodo rezultate, ki jih imajo v občinskih svetih, prenesli tudi na parlamentarno raven. »Slovenija ni le center, pač pa tudi podeželje in glas podeželja bomo postavili nazaj v Državni zbor RS,« je dejal na srečanju, kjer so med drugim izpostavili preveliko centralizacijo države ter pomen ohranjanja in nadaljevanja razvoja na lokalni ter državni ravni. Zidanšek je opozoril tudi na težave s financiranjem občin, kar posledično postavlja pod vprašaj razvoj infrastrukture, pri tem je bil kritičen tudi do črpanja evropskih sredstev. Pred stranko so najprej predsedniške volitve, ni pa še popolnoma jasno, ali bodo nastopili s samostojnim kandidatom. Ne glede na odločitev pa predsednik stranke največ stavi na direktorico SLS Tadejo Romih, ki bi lahko po njegovih besedah kot mlada in neobremenjena kandidatka v predsedniško tekmo vnesla novo kvaliteto. Vse sile bodo napeli tudi na lokalnih volitvah. Mag. Zidanšek je za časopis Občan dejal, da bo veliko županov, ki že vodijo občine, ponovno kandidiralo.V tistih občinah, kjer bodo postavljali nove kandidate, pa je čas, da lokalni odbori pogledajo in izberejo najboljšo kandidatko ali kandidata. OBVESTILO OORK Destrnik obvešča vse svoje člane in krvodajalce, da bo 17. junija 2017 organiziral izlet po Prekmurju. Za vse informacije se obrnite na svoje predstavnike po vaseh. V želji, da se izleta udeležite v čim večjem številu, vas vabi UO. OBVESTILO Spoštovani starši, obveščamo vas, da so v vrtcu Destrnik še prosta mesta. Še vedno je čas, da svojega otroka vpišete v vrtec na Destrniku. Vodstvo vrtca OORK Destrnik čestita vsem svojim članom, krvodajalcem in občanom ob praznovanju občinskega praznika Občine Destrnik. 11 Nina Zorman Nina Zorman 30 let delovanja Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik 12 prejeli priznanja PZDU Spodnje Podravje. Priznanja so prejeli: Stanko Mahorič iz Svetincev, Franc Hameršak, Marija Hameršak in Anton Novak iz Janežovskega Vrha, Irena Zorko ter Angela Petek iz Vintarovcev, Lizika Bac iz Destrnika, Štefan Samec in Janko Dominko iz Jiršovcev ter Štefan Mahorič iz Placarja. Vsi so opravili tečaj izobraževanja prostovoljcev v okviru projekta »Starejši za starejše« in so še sedaj aktivisti. Posebno doživetje je bilo, ker sta bila na proslavi prisotna najstarejša člana društva – ga. Genovefa Vnuk, ki je lani dopolnila 90 let, in še starejši član g. Anton Firbas iz Jiršovcev, ki je letos dopolnil 94 let. Na odru je deloval zelo živahno, zapel je lepo pesem Gremo na Štajersko in »pritegnili« so mu vsi v dvorani. V društvu je še nekaj članov podobnih starosti, vendar se zaradi bolezni slovesnosti niso mogli udeležiti. Prijetno proslavo so kulturno obogatili učenci osnovne šele s prikupnim nastopom, ljudske pevke Urbančanke in Destrniški oktet. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Društvo upokojencev Destrnik FM Upokojenci smo imeli občni zbor Občni zbor upokojencev je bil tokrat drugačen kot običajno. Za prostor smo si morali izbrati šolsko telovadnico, če smo hoteli sprejeti vse člane društva, številne povabljene predstavnike sosednjih društev upokojencev in predstavnike domačih društev. Na tem občnem zboru smo praznovali tudi 30-letnico Društva upokojencev Destrnik. Po končani slovesnosti smo nadaljevali z občnim zborom, ki ga je odlično vodila ga. Erika Maurič. Kot je že v navadi, so si najprej sledila poročila o delovanju društva v letu 2016. Prvi je spregovoril predsednik g. Branko Goričan in povedal, da društvo vsako leto sprejme program dela za naslednje leto in vsi se Nina Zorman Kako hitro minevajo leta tudi pri upokojencih, društvo je dopolnilo že 30 let. Našel sem podatke, da so bili prvi člani vključeni v društvo upokojencev Rogoznica že leta 1962, saj v Destrniku takrat še ni bilo društva upokojencev. Minilo je kar nekaj let, da so v Destrniku ustanovili svoje društvo. 3. maja 1987 so na ustanovnem sestanku Alojz Novak iz Janežovskega Vrha, Janez Jurič iz Placarja, Bolfenk Muršec iz Ločkega Vrha, Ivanka Ogrinc iz Janežovskega Vrha, Anton Horvat, Anton Murko, Neža Muršič, Alojz Lenart in Alojz Herga iz Destrnika ter Konrad Holc iz Placarja ustanovili Društvo upokojencev Destrnik. Od ustanovnih članov je živ le še Anton Horvat, ki bo letos dopolnil 88 let. Prvi predsednik društva je bil g. Alojz Novak. Dolgih 20 let je društvo vodila ga. Julijana Černezel, sedaj ga vodi g. Branko Goričan. Število članov društva se je stalno večalo in v določenih obdobjih jih je bilo več kot 350. V društvo pa niso vključeni vsi upokojenci iz občine Destrnik. Kot se spodobi, je društvo leta 1995 razvilo društveni prapor, na katerem je lepo število spominskih trakov in zlatih žebljičkov članov. Društvo vsako leto organizira dva izleta v najrazličnejše kraje po Sloveniji in tudi v tujini, obiskali pa smo tudi romarska središča. Poleti, ko je čas za piknike in druženja, je udeležba kar lepa. Pred dvema letoma smo ustanovili športne sekcije – kolesarstvo, pohodništvo, kegljanje s kroglo na vrvici in pikado. Udeležujemo se tekmovanj, ki jih organizira Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje. Odpravimo se tudi k sosednjima društvoma v Sp. Duplek ali v Selce. Redno smo povabljeni v pobrateno društvo Andraž nad Polzelo. Sodelujemo s sosednjimi društvi upokojencev in z društvi v občini, zato smo vsem sodelujočim društvom ob 30letnici podelili zahvale za sodelovanje. Društvo je prejelo priznanje ob 30-letnici delovanja, ki ga je v imenu PZDU Spodnje Podravje podelila tajnica ga. Marija Dietinger. Župan Občine Destrnik je društvu izročil spominsko listino ob 30-letnici delovanja Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik in aktivnega dela v tretjem življenjskem obdobju. Spominska proslava ob obletnici društva je bila pred pričetkom občnega zbora društva v športni dvorani osnovne šole v Destrniku. Povabilu na proslavo so se odzvala društva upokojencev Andraž nad Polzelo, Grajena, Rogoznica, Budina-Brstje, Vitomarci, Trnovska vas in Sp. Duplek. Od domačih društev so bili prisotni predstavniki PGD Destrnik in Desenci, Turističnega društva Destrnik, Društva kmetic Destrnik, Lovske družina Destrnik ter OORK Destrnik. Vabilu sta se ljubeznivo odzvala predstavnica PZDU Spodnje Podravje ga. Marija Dietinger in župan občine g. Vladimir Vindiš. Oba sta pohvalila delovanje društva. Posebej je župan g. Vladimir Vindiš omenil pomembnost delovanja društva, ki je v kraju najštevilčnejše in združuje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Nekateri člani društva, ki so bili vsaj dve mandatni obdobji (8 let) in tudi več člani organov društva (upravni ali nadzorni odbor), pa so Društvo upokojencev Destrnik fm Tanja Hauptman Setev lanu TD Destrnik na kmetiji Sever Tanja Hauptman V petek, 7. aprila, so člani društva opravili setev lanu, ki je že tretje leto zapored potekala pri Sevrovih na Drstelji. Tudi letos je bila njiva dobro pripravljena, za kar je poskrbel gospodar Anton. Zbrani so si nadeli oblačila, kakršna so nosili naši dedki in babice. Tudi pripomočki za setev so bili iz starih časov (sejač, košara, lesene grablje). Članice in člani društva so se trudili posejati lan tako, da vmes ne bo prostora za plevel. V društvu si želijo, da bi se za setev lanu v prihodnje odločila tudi katera izmed kmetij v našem kraju. Ker sta laneno seme in olje vsestransko zelo uporabna v kulinariki, naj bo to izziv za dodaten vir zaslužka. Ker prazne vreče ne stojijo pokonci, so se Miša, Irena in Sašo, člani TD Destrnik, letos posebej potrudili z malico, saj so delavce razveselili z vsem dobro znanim »pohanim«. Za sladico sta poskrbela Pavla in Borut. Če bo dovolj vlage in lepega vremena, bo lan ponovno zrastel, zacvetel in dozorel. Tanja Hauptman Nina Zorman ga trudimo realizirati v celoti. Tako smo lani organizirali izleta v Ljubljano in v Prekmurje. Za vsak izlet je društvo krilo del stroškov iz društvene blagajne. Za vse naše članice in člane smo pripravili prijetno druženje ob materinskem dnevu. Martinovanje, ki je bilo v restavraciji »Gastro« na Ptuju, je bilo najbolj veselo. Udeležili smo se proslav ob 70-letnici Lovske družine Destrnik in ob 30-letnici pobratenega Društva upokojencev Andraž nad Polzelo. Pohoda na Goro Oljko, ki ga je organiziralo DU Andraž, smo se udeležili v velikem številu in skupaj preživeli čudovit dan. Decembra pa je naše društvo organiziralo pohod po naši občini. Število članov iz obeh društev je bilo res veliko. Sodelovali oz. pomagali smo učencem pri varni poti v šolo na začetku šolskega leta. Ob koncu leta smo obiskali starejše od 80 let in bolne ter jih skromno obdarili. Obiskali smo dve naši članici ob 90. rojstnem dnevu. S koledarji smo obiskali vse naše člane in tudi druge občane. Preminule članice in člane smo na zadnji poti pospremili z društvenim praporom in poklonili sveče. Predsednik društva se je ob koncu 4-letnega mandata zahvalil vsem članom upravnega in nadzornega odbora, članom častnega razsodišča, vsem prostovoljcem v projektu »Starejši za starejše« ter vsem članom, ki delujejo v športnih sekcijah, in pozval vse prisotne, da se nam pridružijo. Iz poročila tajnika smo slišali, da je društvo najštevilčnejše v občini, v letu 2016 je imelo 331 članov. V lanskem letu je umrlo 12 članov, razveseljivo pa je, da jih je pristopilo 42. Društvena članarina je 10 evrov in članarina Vzajemne samopomoči, posmrtnina pa znaša 205 evrov. Blagajničarka je podrobno prikazala finančno poslovanje društva, ki letno razpolaga z okrog 10 tisoč evri. Glavni vir dohodkov so članarina, prispevek občine na razpis in prispevki za koledarje. Glavna koordinatorka projekta »Starejši za starejše« ga. Erika Maurič je povedala, da je bilo v letu 2016 v projekt vključenih 315 občank in občanov, starejših od 69 let. Pomoč so nudili 82 osebam. Prevladovala so druženja – 86-krat, sprehodi – 2-krat, prevozi – 36krat, pomoč pri hišnih opravilih – 17-krat, dostava iz trgovine – 6-krat. Športni referent g. Štefan Samec je predstavil bogato športno aktivnost članov društva, ki so zbrani v sekcijah: pohodništvo, kolesarjenje, kegljanje s kroglo na vrvici in pikado. Pohodi so vsak ponedeljek po poteh v naši občini ali okoli Trojiškega jezera. Decembra smo opravili pohod po poteh v naši občini, na katerega smo povabili člane DU Andraž. Vsak torek je metanje pikada. Ženska in moška ekipa sta tekmovali na meddruštvenem tekmovanju na Grajeni. Vsak četrtek ali nedeljo kolesarimo po cestah v občini Destrnik in ostalih občinah Spodnjega Podravja. Udeležili smo se meddruštvenega srečanja kolesarjev na Polenšaku. Vsak petek je kegljanje s kroglo na vrvici. V okviru praznovanja občinskega praznika Občine Destrnik smo izvedli turnir 6 ekip – ženskih in moških (DU Destrnik, DU Spodnji Duplek ter DU Selce). Z žensko in moško ekipo smo se udeležili regijskega tekmovanja na Ptujski Gori ter meddruštvenega srečanja v Podgorcih. Nadzorni odbor je dvakrat pregledal poslovanje društva in ugotovil, da dela dobro ter po pravilih. Izvedene so bile volitve v upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Člani upravnega odbora so: predsednik g. Branko Goričan, podpredsednica ga. Erika Maurič, blagajničarka ga. Alojzija Perkovič, tajnik g. Feliks Majerič in člani g. Štefan Arnuš, g. Alojz Pšajd, g. Ciril Koser, g. Peter Markež, g. Milan Simonič, g. Franc Sever, g. Konrad Kramberger, g. Marjan Oman, g. Miro Vindiš, ga. Nežka Caf, g. Stanko Mohorič, g. Janez Simonič in ga. Irena Zorko. Člani nadzornega odbora so ga. Angela Petek, ga. Milena Markež, ga. Lizika Bac, ga. Marija Murko in ga. Marija Pšajd. Člani častnega razsodišča so g. Franc Mihelič, ga. Marija Stöger, g. Otmar Matjašič, g. Franc Zagoršek, g. Viktor Muršec in ga. Danica Pernat. Občni zbor je sprejel plan dela društva za leto 2017, plan športnih aktivnosti in finančni plan. Sledila je pogostitev, navdušeni plesalci pa so tudi zaplesali. 13 Mednarodno druženje na Turistični kmetiji Lovrec Gospod Marjan Lovrec je 14. marca na svoji turistični kmetiji gostil predstavnike turistične zveze in kmetic iz občine Čačak (Srbija) ter strokovne delavce, ki si po Sloveniji ogledujejo primere dobre prakse v dejavnostih kmetijstva in turizma. K sodelovanju je povabil destrniške kmetice in turiste in skupaj smo pripravili razstavo o življenju pri »Vrbani«. Kmetice smo pripravile razstavo ročnih del, turisti pa razstavo »Od lanu do platna«. Predsednika omenjenih društev sta nagovorila zbrane in predstavila delo svojega društva. Tega dogodka se je udeležil tudi podžupan naše občine gospod Branko Horvat. Mednarodno druženje je bilo prijetno in dokazuje, da znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno, pri tem uživati ter se imeti lepo. Gospodu Marjanu se zahvaljujemo za povabilo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. Predsednica je predstavila plan dela za leto 2017, ki bo zelo delovno. Sledila je podelitev priznanj za deset in dvajset let sodelovanja v društvu. Prejele so jih Marija Zver, Angela Petek, Silva Simonič, Lizika Bac in Lizika Vajd. V društvo so se včlanile nove članice, kar šest jih je: Anica Čeh, Olga Selišek, Marta Sagadin, Anja Gajšek, Marija Bračič in Milica Matjašič. Na občnem zboru so se nam pridružili predstavniki naših in sosednjih društev, vrbenski kurenti, gospod župnik in gospod župan Vladimir Vindiš, ki nam je izrekel pohvalo ter zaželel vse dobro pri nadaljnjem delu. Predsednica se je zahvalila za zaupanje in pozvala vse prisotne k medsebojnemu sodelovanju. Uradnemu delu sta sledila pogostitev in druženje. Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Velikonočne ustvarjalne delavnice Občni zbor Društva kmetic Destrnik V petek, 17. februarja, je v Volkmerjevem domu potekal občni zbor Društva kmetic Destrnik. Najprej je prisotne pozdravila predsednica Irena Gajšek, nato pa so nam zapele Urbančanke. Občni zbor se je nadaljeval po sprejetem dnevnem redu. Ker se je mandat vodstva iztekal, so bile v društvu potrebne volitve. Predsednica Društva kmetic Destrnik ostaja Irena Gajšek, podpredsednica pa Dragica Čuček. Betka Fras je bila izvoljena na mesto tajnice, Marija Zelenik pa na mesto blagajničarke. Spremenjena je tudi sestava upravnega in nadzornega odbora ter verifikacijske in disciplinske komisije. Na izvoljeno vodstvo ni bilo pripomb. Od druge polovice marca pa do velike noči so naše roke pod budnim očesom gospe Danice pridno ustvarjale različne velikonočne izdelke. Naučile smo se izdelovati velikonočna jajca iz majcenih perl in rože iz papirja. Na delavnicah nam je dobra volja pomagala, da nismo izgubile volje do ustvarjanja, tako da smo proste urice doma izkoristile še za kvačkanje. Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Druženje »vrbenskih« kmetic ob dnevu žena in materinskem dnevu 14 Druženje ob dnevu žena in materinskem dnevu je za kmetice postalo tradicionalno. V kuhinji Volkmerjevega doma se zberemo marca in se pogovorimo o planu dela za tekoče leto. Na letošnjem srečanju, 17. marca, smo članice na novo sprejele Statut Društva kmetic Destrnik, ki dovoljuje podporne člane društva. Ker je bilo govora tudi o spremembi naslova društva, smo vas, dragi občani, dolžne obvestiti o tem. Sedež društva je sedaj na naslovu Destrnik 9. Ko smo članice dorekle podrobnosti o načrtu dela za leto 2017, smo se malo poveselile ob hrani in pijači, vsaka pa je v znak pozornosti ob praznikih žensk dobila vrtnico. Irena Gajšek Velikonočna razstava v stoprški zeleni dolini Drugo leto zapored smo se članice Društva kmetic Destrnik odzvale povabilu gospe Danice in 8. aprila pripravile razstavo v okrepčevalnici Zelena dolina v Stopercah. Letos je sodelovalo kar 22 društev. Razstavili smo svoje izdelke, med ustvarjalkami pa so se stkale prijateljske vezi, ki jih utrjujemo z izmenjavo idej in vzorcev ter z željo po nadaljnjem sodelovanju. Razstava je bila na ogled vse do 17. aprila. Članice smo si ogledale tudi velikonočne razstave društev v Juršincih, Svetem Juriju ob Ščavnici in Cerkvenjaku. Velikonočne ustvarjalne delavnice v občini Petrijanec Članice Društva kmetic Destrnik smo vselej vesele povabila k sodelovanju. Tako smo si štele v veliko čast, ko nas je gospa Silvija iz pobratene občine Petrijanec povabila na velikonočne ustvarjalne delavnice. Na njih smo s pomočjo papirnatih prtičkov okrasili velikonočne pirhe in barvali velikonočne izdelke iz mavca. Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Naj se prijetna druženja pričnejo Velikonočna razstava v župnišču naše cerkve Na veliko soboto, 15. aprila, smo kmetice pripravile že tradicionalno velikonočno razstavo v župnišču »vrbenske« cerkve. Razstava velikonočnih izdelkov in jedi je bila na ogled do velikonočnega ponedeljka. Po razstavi so se vrstile pohvale občanov in tudi ljudi od drugod. Pohvalimo se lahko, da so si predstavniki pobratene občine Petrijanec ogledali našo razstavo in izrazili željo po izmenjavi idej in nadaljnjem druženju društev. Hvaležne smo gospodu župniku za podporo našemu društvu in za dovoljenje, da lahko v času praznikov popestrimo prostore naše cerkve. Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Znova se bliža čas, ko se bomo kmetice družile na naši njivi v Janežovcih. Če med vožnjo domov pogledate naokrog, ste verjetno opazili, da smo njivo prebudile iz počitka in jo 5. aprila pripravile na sajenje pridelkov. Pri tem je bil potreben gnoj, ki so ga prijazno darovali Franc in Jožica Kukovec iz Placarja, gospod Kramberger iz Janežovskega Vrha ter drugi. Francu Kukovcu in Milanu Frasu hvala za opravljeno delo s trosilcem in nakladačem, da je njiva pognojena do zadnjega kotička. Irena Gajšek Zahvala za ureditev sobe Društva kmetic Destrnik Članice Društva kmetic Destrnik se zahvaljujemo gospodu županu Vladimirju Vindišu in gospe direktorici občinske uprave Darinki Ratajc, da sta odobrila sanacijo naše sobe. Hvala gospodu Branku Goričanu za delo, opravljeno v marcu. Irena Gajšek 15 Nina Zorman Koncert Ženskega pevskega zbora KD Destrnik Nina Zorman Nina Zorman Nina Zorman Pesem in pomlad gresta z roko v roki »Pesem je zdravilo,« je v uvodnem nagovoru dejala povezovalka koncerta Jasmina Bauman. Po takšno vrsto »zdravila« je v soboto, 22. aprila, v Volkmerjev dom prišla lepa množica obiskovalcev. Na odru so se predstavile tri skupine: Ženski pevski zbor KD Destrnik (zborovodja Tomaž Mohorko), domači Oktet KD Destrnik (umetniška vodja Marija Stöger) in Moški pevski zbor KD Grajena (zborovodja Tomaž Mohorko) ter mlada flavtistka Ana Dvoršak. Zbrane sta pozdravila tudi župan Vladimir Vindiš in predsednica KD Destrnik Lidija Ličen. V dobro uro trajajočem programu so obiskovalci lahko prisluhnili 16 pesmim, med katerimi je bilo kar nekaj narodnih. Povezovalka koncerta je navrgla kopico življenjskih modrosti in tudi hudomušnih dejstev – kot na primer to, da si gospa Marta Černivec, članica ŽePZ Destrnik, v zvezek že deset let zapisuje prisotne na vajah ter vodi evidenco vseh teh let. V svojem pozdravnem govoru je Vladimir Vindiš izpostavil trud, ki so ga organizatorke vložile v snovanje tega koncerta, ki je bil posebno doživetje, kar vsi potrebujemo, saj je nekaj sproščujočega za naprej, proti praznovanju občinskega praznika. Na oder je stopila tudi predsednica Kulturnega društva Destrnik Lidija Ličen, ki je povedala nekaj kratkih, morda grenkosladkih stvari, primernih sobotnemu večeru. Zahvalila se je pevkam in zborovodji za vse, kar počnejo v prostem času in kar so na tem večeru z ljubeznijo pokazali. Na koncu je še podala misel blaženega Antona Martina Slomška in se navezala, da ravno to počno v KD Destrnik: »Ptico boš po petju spoznal pa človeka tudi; ako lepo petje – tudi lepo srce ima. In kar se o človeku posamezno – se lahko o vsem ljudstvu reče. Iz obilnosti srca se usta glasijo, in kjer čednih pesmi ni, tam tudi prebivati ni veselo.« Med nastopajočimi je izstopala Ana Dvoršak, ki obiskuje 3. razred flavte v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Mlada umetnica je lani in letos na mednarodnem tekmovanju prejela zlati priznanji. Na flavto vadi vsak dan okoli pol ure. Punce iz ansambla Navihanke so ji bile navdih, da se je odločila igrati flavto. Koncerta se je udeležila tudi Iva Ferlinc, vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj, saj je imela to čast, da je podelila Gallusove značke petim članicam. Gre za jubilejno značko sklada, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Tako sta Anja Jakopec in Lucija Kuhar prejeli bronasto Gallusovo značko za več kot 5 let udejstvovanja. Srebrno značko za več kot 10 let udejstvovanja pa so prejele Marta Černivec, Zdenka Simonič in Marija Kramberger. Na koncu se je predsednica ženskega pevskega zbora Jožica Bedrač zahvalila vsem gostujočim, obiskovalcem, županu Vladimirju Vindišu in zaposlenim v občinski upravi, vinogradništvu Pulko ter Mariji in Francu Kumru. Posebno zahvalo je prejel zborovodja Tomaž Mohorko, da je sprejel izziv in da vztraja ter se na vajah trudi s članicami ŽePZ Destrnik. Aplavz ob koncu koncerta je bil bučen, vsi udeleženci pa so dvorano zapustili z ogretim srcem, ki ga je ogrela odlična glasba. Zahvala Članice in zborovodja Ženskega pevskega zbora KD Destrnik se zahvaljujemo obiskovalcem za obisk na našem prvem koncertu. Upamo, da smo vam pripravili lep večer in vas s pesmijo popeljali v pomlad. ŽPZ KD Destrnik Nina Zorman Zlato in srebrno državno priznanje iz znanja zgodovine V soboto, 18. marca 2017, je na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika potekalo državno tekmovanje iz znanja zgodovine na temo: 100 LET PRVE SVETOVNE VOJNE IN SOŠKEGA BOJIŠČA – SLOVENCI IN PRVA SVETOVNA VOJNA. Našo šolo sta zastopala učenca 9. a razreda LUCIJA JANČIČ in MIHA GREGOREC. Med več kot 5000 osnovnošolci, ki so se v letošnjem šolskem letu udeležili tekmovanja na vseh ravneh, sta na državnem tekmovanju izkazala zelo dobro znanje ter prejela: Miha Gregorec srebrno, Lucija Jančič pa zlato državno priznanje. Čestitke! 16 Aleš Marđetko Tanja Hauptman Občni zbor kluba starodobnikov Tanja Hauptman Prva semena že klijejo na njivi v Janežovcih V soboto, 4. februarja, so člani kluba starodobnikov sklicali redni občni zbor, ki je potekal v baru Klopotec v Gomilcih. Kljub hladnemu vremenu smo članice Društva kmetic Destrnik v torek, 9. maja, na naši njivi v Janežovcih posadile koruzo stare sorte in buče. Sadile smo tako kot nekoč – na motiko, ker želimo ohranjati kulturno dediščino. Obiskal nas je tudi gospod župan Vladimir Vindiš, ki nam je prinesel kapljico rujnega in sok. Po končanem delu smo sedle za mizo, prigriznile in popile ter se pomenile o nadaljnjem delu. Zahvaljujem se vsem podpornim članom, ki so pripravili njivo, da smo lahko članice pričele z delom. Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Predsednik kluba Franc Murko je najprej pozdravil zbrane in podal kratko poročilo o delu v preteklem letu. Za njimi je še eno uspešno leto, saj so izvedli vse načrtovane aktivnosti. Člani so se udeležili kar nekaj različnih zanimivih srečanj. Glavni cilji društva so ohranjati kulturno dediščino, si med seboj pomagati pri obnovi starih motornih vozil, prenašati izkušnje na mlajše člane, ponesti ime Destrnika po Sloveniji in tudi izven meja ter sooblikovati turistično ponudbo. Po poročilih blagajničarke, tajnika in disciplinske komisije je predsednik Franc Murko predstavil načrt dela za prihajajoče leto. V aprilu bodo sodelovali na sejmu lova in ribolova v Gornji Radgoni, maja bodo opravili panoramsko vožnjo po občini, še naprej se bodo srečevali z ostalimi klubi, sodelovali bodo na kmečkem prazniku, se udeležili različnih sejmov ter si privoščili tudi kak izlet. Zbrane je nagovoril župan občine g. Vladimir Vindiš, ki je poudaril, kako pomembno je ohranjanje starih avtomobilov in jih spodbudil, da z delom nadaljujejo. Pozdravili so tudi gostje iz naših in sosednjih društev. Prisotni so bili tudi prijatelji destrniškega kluba starodobnikov s Stare Gore in iz Juršincev. Medse so sprejeli tudi novega člana Karla Korošca. Tanja Hauptman Pa se sliš´ … – revija pevskih zborov v Gorišnici Uradnemu delu sta sledila druženje in pogostitev. Ljubiteljem starih avtomobilov želimo, da bi jim njihovi starodobniki služili čim dlje in da bi jih uspešno vzdrževali. Območna izpostava JSKD Ptuj je 5. in 6. maja organizirala revijo pevskih zborov. Veliki zbori so se predstavili na Ptuju, manjši zbori in skupine pa v Gorišnici, kjer so zapeli pevci iz Kidričevega, Leskovca, Hajdine, Grajene ter Destrnika. Ženski pevski zbor KD Destrnik se je predstavil s tremi pesmimi – Kje so tiste stezice, Njega ni in Dva bracanina. Pevke si želimo naš zbor še povečati, zato vabimo dekleta in ženske vseh starosti, ki rade pojejo in se družijo, da se nam pridružijo. ŽPZ KD Destrnik 17 Aleš Marđetko Novi zlati priznanji iz področja zgodovine Zanimanje za ta kviz je zelo veliko, saj se je prijavilo kar 50 ekip iz štajerskih osnovnih in srednjih šol. Našo šolo sta zastopali dve ekipi: ekipa 1: Miha Gregorec, Lucija Jančič in Tjaša Krepek ekipa 2:Vita Kos, Maja Kocbek in Miha Kokol Obe ekipi sta dosegli odlične rezultate. V svojih tekmovalnih skupinah sta namreč dosegli vse možne točke in prepričljivo osvojili zlata priznanja. Aleš Marđetko Aleš Marđetko, prof. ZGO-GEO V sredo, 13. aprila 2017, je v Fotografskem muzeju v Mariboru potekal zgodovinski kviz, ki ga vsako leto organizira Muzej narodne osvoboditve Maribor. Letos je potekal na temo IZNAJDBE IN IZUMI. Skupaj z mentorjem prof. Alešem Marđetkom smo predelali obsežno literaturo in se nanj dobro pripravili. Miro Kokol Miro Kokol Arhiv OŠ Destrnik Tradicionalno vsako leto Pri Mici v Janežovcih postavimo majsko drevo – majpan. V soboto, 29. aprila, smo se zbrali vaščani Janežovcev in okoliških vasi. Pred postavitvijo majskega drevesa je seveda obvezna priprava in okrepčilo. Drevo je tradicionalno, kot vsako leto, prispeval Stanko Tirš, ki se mu se za to iskreno zahvaljujemo. Majpan smo postavili ročno, kot so to delali včasih. Ker je ekipa vsa leta skoraj enaka, je postavitev rutina in je potekala brez težav. Ko je majsko drevo stalo, sta za prijetno druženje ob obilni pogostitvi poskrbela muzikanta Joža in Franček. 18 Marca smo v vrtcu pri OŠ Destrnik izvedli škratovanje. Otroci iz najstarejše skupine »Metuljev« in vse vzgojiteljice iz vrtca smo eno noč prespali v vrtcu. Takšna nočitev spodbuja otrokovo psihološko in družbeno neodvisnost. Otroci premagujejo razvojne strahove – predvsem strah pred zapustitvijo in strah pred temo. Ko so se otroci poslovili od staršev, smo najprej našli pismo škratka Copatka, ki smo ga po delih brali skozi večer in še zjutraj. Škratek Copatek nam je nastavil zemljevid, ki je vodil do skritega zaklada, mi pa smo ga seveda morali poiskati. Na nočnem sprehodu smo se imeli lepo: reševali smo uganke, prepevali pesmi, veselo poiskali vsa navodila, ki so nas na koncu privedla do zaklada, se igrali s svetilkami in upoštevali vsa navodila v škratkovem pismu. Ko smo našli zaklad, smo si nadeli škratkove kape in imeli škratjo večerjo. Sledilo je rajanje v pižamah, kjer smo plesali in se veselili. Zelo utrujeni smo se nato dogovorili, kje bo kdo spal in koga bo imel za soseda. Pojedli smo še čarobni bonbon, čarobni papirček od bonbona pa pospravili pod ležalnik, da nas je varoval. Vsi otroci so zaspali brez solz in z nasmeškom na obrazu, saj smo skupaj preživeli res lep večer (in noč). Arhiv OŠ Destrnik V Janežovcih pri Mici postavili majsko drevo Škratovanje v vrtcu pri OŠ Destrnik Arhiv ĆZS Čebele in opraševanje Opraševanje rastlin je v preteklosti potekalo spontano in brez posredovanja ljudi. Na poljščine, ki potrebujejo opraševanje, so opraševalci prihajali iz bližnjih habitatov (mejic). Z intenziviranjem kmetijstva so se najprej povečale površine posameznih sejanih poljščin, nato pa tudi mejne površine, ki so s tem postale manj primerne za bivanje opraševalcev, poleg tega jim niso več nudile zadostnega vira primerne hrane. Na nekaterih območjih se je zaradi odsotnosti teh opraševalcev močno povečala potreba po vzpostavitvi načrtovanega opraševanja poljščin, predvsem z dovozi čebel in čmrljev. Od opraševanja je odvisno ogromno število rastlin. Od približno 240.000 cvetočih vrst rastlin, je kar 220.000 takšnih, ki jih oprašujejo opraševalci. Ostale vrste oprašuje bodisi veter ali pa voda. V primeru, da govorimo o gospodarskih rastlinah, je kar ¾ poljščin, ki imajo koristi od opraševanja. Med njimi je veliko vrst sadja – jabolka, hruške, češnje, melone, jagode …, nekatera poživila, kot sta kava in kakav ..., poleg tega je opraševanje potrebno tudi za pridelavo semena za večino vrst zelenjave, zelišč in začimb. Končno je potrebno opraševanje tudi za proizvodnjo vlaken, kot sta bombaž in lan. Skupna globalna vrednost opraševanja rastlin je zato ocenjena na 218–530 milijard evrov na leto. V zadnjem obdobju se pomena čebel in opraševalcev zavedamo veliko bolj kot pred časom. Pozornost javnosti je tema pridobila predvsem zaradi množičnega izginjanja čebel, kateremu so bile priča najprej Združene države Amerike, nato pa delno tudi Evropa. Poleg tega so bili v zadnjem obdobju pogosti primeri visokih padcev števila čebeljih družin preko zime – zaradi različnih in ne povsem razjasnjenih vzrokov. Te spremembe so imele široko odmevnost in so nas opominjale na krhkost ekosistema, v katerem živimo in od katerega smo zelo odvisni. Bolj kot kdaj koli smo pričeli razmišljati o posledicah, ki bi nas doletele, če bi opraševalci izumrli, ne nazadnje na svetu že obstajajo področja, kjer je potrebno opraševalce v času cvetenja rastlin na površine načrtovano vnašati in na ta način zagotavljati servis opraševanja, ki je pred tem potekal spontano ter brez naše pozornosti. V Organizaciji združenih narodov (OZN) so za Evropo zapisali, da se število čebel zmanjšuje že od leta 1965. Posamezni čebelarji pa predvsem od leta 1998 poročajo o neobičajni šibkosti in umiranju čebel, zlasti ob koncu zime in v začetku pomladi. Pomena opraševanja se zelo dobro zavedamo tudi na Čebelarski zvezi Slovenije, zato v zadnjem obdobju vse bolj delujemo tudi v smeri, da bi zagotovili čim boljše pogoje za preživetje čebel in ostalih opraševalcev. Zato smo podali že mnoge pobude in izpeljali številne projekte. Tudi pobuda, da 20. maj postane svetovni dan čebel, je posledica razmišljanja, da je na globalni ravni pomembno, da se ljudje čim bolj zavedamo pomena čebel in okolja, v katerem živimo, ter da ga poskušamo vsi skupaj na različne načine izboljšati. Veseli dejstvo, da je bil predlog do sedaj povsod soglasno sprejet in potrjen ter da bodo Združeni narodi (ZN) verjetno že v letošnjem letu pobudo potrdili. S tem se bomo Slovenci zapisali v zgodovino kot narod, ki si prizadeva za ohranitev narave, čebel in ostalih opraševalcev ne le doma, ampak po celem svetu. Več o pobudi si lahko preberete na novi spletni strani: http://worldbeeday.org/si/. Dr. Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo Majda Kunčnik MAJSKO DREVO OB DESENŠKEM GASILSKEM DOMU Tradicionalna postavitev majskega drevesa ob gasilskem domu v Desencih se je zdaj že drugo leto nadaljevala s kresovanjem dolgo v noč. Pri postavitvi »majpana« sodelujejo gasilci domačega društva, pridni sosedje in drugi ljudje od blizu in daleč. Letos so bili z nami tudi prijatelji iz pobratenega Petrijanca, ki so bili najbolj navdušeni nad postavitvijo majskega drevesa, saj pri njih tega običaja ne poznajo. Tako so spremljali može pri pripravi drevesa, ki so ga pripeljali na dvorišče gasilskega doma, mu olupili skorjo do vršiča, na katerega so nato pritrdili slovensko zastavo. Medtem so ženske spletle venec iz zelenja in ga okrasile s pisanimi trakovi. Nekoč so v posebno pripravljeno jamo spustili spodnji konec »majpana«, nato pa ga ročno, z rantami dvignili, danes pa to opravi sosed s pomočjo traktorja. Ko je zaplapolala zastava visoko na vrhu majskega drevesa, je bil čas za malico, igre z žogo in druženje. Ob klobasi in dobrotah, ki so jih prinesle članice in sosede od blizu in daleč, ter veselem klepetu in pesmi ob harmoniki, se je dan kmalu prevesil v večer, ko smo zakurili kres. Čeprav nam je veje in les dež dneve poprej pošteno namočil, pa je ogenj kmalu švignil visoko v nebo in osvetlil naš gasilski dom, majsko drevo ter veselo družbo ob njem. Veseli smo, da si zmoremo v tem hitrem tempu, ki zaznamuje današnji način življenja, vzeti čas, stopiti skupaj in s skupnim trudom ter sodelovanjem pripraviti druženje. Zato, da utrdimo medsebojne tovariške, sosedske in preprosto človeške vezi, in zato, da ohranimo kulturo ter tradicijo naših krajev. Majda Kunčnik, PGD Desenci 19 Šahovska turnirja ob občinskem prazniku Občine Destrnik 3. šahovski turnir Pikapolonica za otroke V soboto, 13. maja, je v Volkmerjevem domu potekal 3. mednarodni šahovski turnir na Destrniku. Sodelovalo je 26 igralcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Udeležba je bila zaradi različnih razlogov nekoliko slabša kot običajno, kljub temu smo organizatorji lahko zadovoljni s postorjenim, saj je bil turnir zelo kakovosten. Zmagovalec je postal mojstrski kandidat Jernej Skuhala iz ŠD Radenska – Pomgrad. Turnir je potekal po švicarskem sistemu, 9 kol, z igralnim časom 7 minut + 3 sekunde na potezo. Posebna zahvala gre dr. Milanu Zveru in Občini Destrnik za podporo našemu turnirju. Zahvaljujemo se tudi ostalim sponzorjem – podjetju BM Asfalt, Elektro Novateh, slikopleskarstvu Boštjan Pesek in Tuš marketu Špic. Tudi letos je v prostorih Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas potekal šahovski turnir Pikapolonica za naše osnovnošolce, organizirala sta ga svetnika Urša Zver in Žiga Volgemut. Letos se ga je udeležilo 26 otrok, med njimi ena punčka. Učenci so bili razdeljeni v 3 skupine, kjer se je vsak pomeril z vsakim po Bergerjevem sistemu. Da je turnir potekal hitro in brez težav, sta poskrbeli učiteljica Stanka Drobnak in Urša Zver. Mladi šahovski mojstri so se odločno odrezali v igranju, njihovo dobro delo pa je bilo tudi nagrajeno z uporabnimi darili sponzorjev – podjetja Pikapolonica in evropskega poslanca dr. Milana Zvera. Za pogostitev mladih šahistov sta poskrbela Občina Destrnik in Tuš market Špic, za kar se iskreno zahvaljujemo. Veseli smo, da na Destrniku ohranjamo tradicijo te miselne igre, ki jo uspešno prenašamo na naše najmanjše. Največ nam pomeni, da jo otroci z veseljem igrajo in se tudi vsako leto z navdušenjem udeležijo šahovskega turnirja za otroke. Končno stanje (prvih 11) Tit ELO LRat FED Točke 1. Jernej Skuhala MK 2224 2341 SLO ŠD Radenska - Pomgrad 8 2. Aljoša Tomazini FM 2270 2357 SLO ŠK Impol Slovenska Bistrici 7.5 3. Domen Krumpačnik IM 2338 2431 SLO Celjski ŠK 7 4. Žan Tomazini IM 2323 2419 SLO ŠK Impol Slovenska Bistri 6 5. Mitja Kramberger II 1867 2012 SLO ŠD Destrnik 6 6. Igor Iljaž I 2012 SLO ŠD Ptuj 5 7. Darko Šardi 1948 2006 CRO 5 8. Luka Skuhala MK 2128 2284 SLO ŠD Radenska - Pomgrad 5 9. Darko Dominko II 1810 1912 SLO ŠD Ptuj 5 10. Branko Sedlašek II 1901 1906 SLO ŠD Ptuj 5 11. Reka Horvath 1998 1998 AUT 5 NEKAJ KORISTI OD ŠAHA 1. Ukvarjanje s šahom izboljšuje naš spomin. 2. Šah nas uči ustreznega spoštovanja drugih oseb. 3. Pri šahu se naučimo pravilnega načrtovanja. 4. Šah nam pomaga, da bomo druge šolske predmete razumeli bolje. Arhiv ŠD Destrnik 20 Nina Zorman Mitja Kramberger Mitja Kramberger Prvi trije nagrajenci s sodnikom, županom in vodjo šahovske sekcije. Nina Zorman Nina Zorman 3. mednarodni šahovski turnir na Destrniku Miro Kokol Miro Kokol Koranti opravili svoje poslanstvo Letošnje kurentovanje je trajalo od 2. do 28. februarja 2017. Pričeli smo s tradicionalnim korantovim nočnim skokom na svečnico, v noči z 2. na 3. februar, ko smo si koranti prvič v tekočem letu nadeli zvonce. Prvi skok v 2017 smo izvedli pred novo občinsko stavbo v Janežovskem Vrhu. S tem smo naznanili prihajajoče pustovanje. Osnovna naloga koranta je odganjanje zime in zla, privabljanje pomladi, sreče ter dobre letine. Med Tudi člani društva Koranti Destrnik smo v času pusta aktivno delovali. Obiskali smo številne vasi v naši občini, okoliške vasi, mesta po Sloveniji in sosednji Hrvaški ter tako predstavljali lik koranta, njegovo poslanstvo in občino Destrnik. Udeležili smo se več povork, karnevala na Ptuju in različnih prireditev, ki so potekale v času pustovanja. Tradicionalno smo izvedli obisk župana Destrnika in otrok v vrtcu. Sodelovali smo tudi v povorki OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so jo letos po dolgem času znova obudili. Obiskali smo vinske kraljice Slovenije in člane Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice v Mestnem Vrhu, naše prijatelje v Petrijancu – Hrvaška, župana Cerkvenjaka in še bi lahko našteval. Z vsemi smo si zaželeli uspešno in dobro sodelovanje še naprej. Vsega luštnega je enkrat konec, v torek, 28. februarja, smo pusta pokopali in ob tej priložnosti bi še enkrat vsem zaželeli čim manj stresnih trenutkov, dobro letino in vse dobro. Pa drugo leto spet. Miro Kokol Društvo Koranti Destrnik Miro Kokol Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo medonosne čebele (Apis mellifera). V naravi navadno v cvetovih rastlin najdejo nektar ali medičino ali pa mano, ki jo po sesanju rastlinskega soka izločajo uši, kaparji, lahko tudi škržati. Medičino ali mano predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Pokrijejo ga z voščenimi pokrovci in čebelar ga iztoči. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Barva, okus, vonj in aroma medu se razlikujejo glede na rastlinski izvor. Sestava in lastnosti medu Med je zelo kompleksno živilo. Vsebuje okrog 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, med njimi fruktoze, glukoze, saharoze, maltoze in drugih oligo- ter polisaharidov. Povprečna energijska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g. Kljub temu da vsebuje veliko sladkorjev, je vseeno cenjen v prehrani ljudi, saj v manjši meri vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale, flavonoide, fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Sveži med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatere vrste sadja in zelenjave. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, različnih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Vsebnost teh sestavin v medu je majhna in lahko zelo variira glede na botanično in geografsko poreklo, v manjši meri pa nanje vplivajo tudi postopki pridobivanja medu ter pogoji skladiščenja. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi. Medovi se med seboj zelo razlikujejo, ne samo med vrstami, ampak tudi znotraj vrst medu obstajajo velike razlike, saj čebele medičine ali mane ne naberejo samo na eni, ampak vedno na več rastlinah. Kadar prevladujejo lastnosti ene rastline, ga lahko označimo po tej rastlini. Najpogostejše vrste medu v Sloveniji so: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, tudi med oljne ogrščice. Kadar čebele nabirajo medičino in ne prevladujejo lastnosti ene rastline, govorimo o cvetličnem medu, kadar pa mano, tak med označimo kot gozdni. V naslednji številki več o uporabi medu. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, Čebelarska zveza Slovenije 21 Arhiv ŠD Destrnik Športno društvo Destrnik je polnoletno - turnir v Trnovski vasi (2. in 3. mesto), - turnir za Pokal Urban – imeli smo 3 domače ekipe (Vrbenske burkle so zasedle 3. mesto), - turnir v Cirkovcah – 2. mesto, - turnir v Ljutomeru – 1 mešana ekipa (3 punce, 3 fantje). Ne smemo pa pozabiti na naše smučarje, kolesarje in košarkarje, ki so prav tako dejavni skozi celo leto, vendar ne nastopajo na tekmovanjih, razen smučarji skakalci, ki so se v letu 2016 udeležili tekmovanja v Andražu nad Polzelo. V letu 2015 smo uvedli termin pilatesa za nežnejši spol, ki se je nadaljeval tudi v letu 2016. 27. januarja 2017 je bil sklican 18. občni zbor Športnega društva Destrnik, na katerem smo pregledali uspehe lanskega leta in si zadali nove cilje za letošnje. V društvu deluje več sekcij, nekatere bolj rekreativno, druge pa sodelujejo tudi na različnih tekmovanjih v občini in izven nje. Za šahiste je bilo leto 2016 zelo uspešno in tudi zelo delavno. Marca so se trije člani udeležili mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu, na katerem je zmagal Luka Lenič, najboljši slovenski šahist zadnjih let. Maja so ob občinskem prazniku Občine Destrnik drugo leto zapored organizirali mednarodni šahovski turnir. Sodelovalo je 44 igralcev iz Slovenije in Hrvaške. Zmagal je hrvaški velemojster Robert Zelčić, 2. mesto pa je zasedel Jernej Skuhala iz Ljutomera, državni prvak do 18 let. Isti dan je v prostorih osnovne šole v Destrniku potekal šahovski turnir Pikapolonica za naše osnovnošolce, skupno se ga je udeležilo 28 otrok. Septembra 2016 se je začela 3. državna liga vzhod, v kateri je sodelovalo 20 ekip iz vzhodne Slovenije. Šahisti iz Destrnika so nastopili z dvema ekipama. V zadnjih letih so ligo končali tik pod vrhom, letos pa je s konstantno dobro igro, saj je od devetih dvobojev izgubila samo enega, prva ekipa končala na prvem mestu. Tako so se kot zmagovalci uvrstili v 2. državno ligo vzhod, kar je njihov največji uspeh. Tudi druga ekipa je dosegla lep uspeh, saj se je uvrstila na 10. mesto. Decembra so organizirali tradicionalni memorialni turnir za Milana in Ivana. Udeležilo se ga je 14 igralcev, zmagal je Aleš Križe. Nogometaši so že januarja 2016 nadaljevali s tekmovanjem v 3. slovenski futsal ligi. Nastopali so skupaj s ŠD Selce in na koncu so zasedli 4. mesto. V poletnih mesecih so se udeležili različnih turnirjev. Jeseni so začeli igrati v ptujski ligi, kjer letos nastopa 12 ekip. V letu 2016 so organizirali tudi dva večja tradicionalna nogometna turnirja – prvega ob občinskem prazniku Občine Destrnik in drugega v juliju, udeležilo se ga je 12 ekip. Decembra so skupaj s KMN Slovenske gorice in KMN Torpedo v telovadnici v Voličini ter v Lenartu organizirali memorialni turnir za naša preminula člana, na katerem je sodelovalo 32 ekip. V letu 2016 so bili zelo aktivni tudi odbojkarji. Organizirali so 2. turnir za Pokal Urban, ki je pritegnil mnogo gledalcev, in turnir za pokal Občine Destrnik. Na Destrniku igrajo odbojko na zelo visoki ravni, saj so njihovi člani nastopali na mivki: - poletna liga Sveta Ana – Bar Boljšec, kjer so moški igrali dvojke, ženske pa v trojkah, med moškimi so njihovi člani zasedli 3. in 7. mesto, medtem ko so bile punce 4., - turnir pri Geliju, 2 ekipi (mešane trojke), - 2. turnir pri Geliju , 1 ekipa (mešane trojke), - turnir v Umagu – Hrvaška (ženske trojke); ter v dvorani: - moška zimska liga Sv. Ana – Lenart – prijavljenih 7 ekip, okrog 6 turnirjev (na vsakem 2–3 tekme), trenutno zasedamo 3. mesto, 22 Športno društvo Destrnik si je za leto 2017 zadalo, da bo nadaljevalo z že začetimi nastopi v različnih ligah in izvedlo čim več uspešnih turnirjev – predvsem na področjih nogometa, šaha in odbojke. Prav tako se bodo posamezne sekcije udeležile vseh turnirjev, ki bodo potekali v občini in izven nje, ter tako zastopali ime Športnega društva Destrnik in občine Destrnik. Vse tiste občane, ki bi želeli narediti nekaj tudi za svoje telo in duha, vabimo, da se nam pridružite na različnih terminih odbojke, nogometa, košarke, pilatesa in šaha. V sezoni kolesarjenja pa se nam pridružite na kolesih. Športno društvo Destrnik Tadej Urbanija Občni zbor Gasilske zveze Destrnik V marcu je potekal občni zbor GZ Destrnik, na katerem sta predsednik Marjan Zelenik in poveljnik Branko Horvat predstavila delo zveze v letu 2016. Prvo poslanstvo gasilstva je, kot je izpostavil poveljnik, pomoč v nesreči. K sreči je lansko leto prizaneslo z večjo nesrečo, tako da so gasilci posredovali na petih manjših intervencijah. Največ poudarka so namenili izobraževanju in preventivi. Nekateri člani so opravili specialnost nosilcev izolirnih dihalnih aparatov, tehničnega reševanja, dela z motorno žago, nekaj pa jih je opravilo specialnost gašenja notranjih požarov. Zveza je močno prisotna tudi na tekmovalnem prizorišču. Na tekmovanju treh gasilskih zvez – Destrnik, Trnovska vas-Vitomarci in Juršinci – so sodelovali s petnajstimi desetinami. Veliko aktivnosti so izvedli v mesecu požarne varnosti, ki v ospredje postavlja preventivno delo. Pri tem gre izpostaviti sodelovanje zveze s šolo, ki je pomemben vložek za prihodnost gasilstva pri nas. Otroci v vrtcu so ob Tednu otroka spoznavali poklic gasilca. Ob tej priložnosti so obiskali gasilski dom v Destrniku, nato pa so jih obiskali še gasilci iz Desencev. Preizkusili so se tudi v gašenju z vedrovko. V šoli so otroci pisali spise na temo gasilstva, najboljše je zveza v okviru analize meseca požarne varnosti tudi nagradila. Med drugim so še razdeljevali letake, izobešali plakate in opravili pregled hidrantnega omrežja. Oktobra je bila načrtovana tudi skupna vaja z GZ Trnovska vasVitomarci, ki pa je zaradi pravega požara odpadla. Z izdelavo presmeca pred farno cerkvijo v izvedbi obeh društev in udeležbo uniformiranih gasilcev pri Florjanovi maši so bili prisotni tudi v širšem družbenem okolju občine. Omeniti gre še mladinski tabor v Desencih, ki so se ga udeležili otroci iz obeh društev. Tabor je vsekakor primer dobre prakse, kako v mladih vzbuditi veselje do gasilstva in jih vpeljati v tovrstno poslanstvo. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki okoliških zvez in regijski poveljnik Dušan Vižintin. 3. turnir za Pokal Urban Polfinale: 1. Framski tigri – Ne vem (DAME) – 18 : 21, 21 : 17, 21 : 15 2. ALL IN – AJM – 21 : 15, 21 : 11 Tekma za 3. mesto: AJM – Ne vem (DAME) – 13 : 21, 14 : 21 Zmagovalna ekipa Zmago Šalamun Začetki igranja tenisa na Destrniku segajo v leto 1992, ko sta se Milan in Irma Šteger odločila zgraditi dve teniški igrišči, kar je vsekakor popestrilo turistično ter športno ponudbo Destrnika. Kot je povedal predsednik Tenis kluba Destrnik Milan Šteger, bodo letošnji jubilej – četrt stoletja igranja tenisa na Destrniku obeležili z več srečanji, prvenstvi in turnirji, ki bodo potekali vse od maja do septembra. Osrednji dogodek ob praznovanju bo konec avgusta, ko bo tudi potekal turnir ob srebrnem jubileju delovanja tenis kluba. Potem bodo potekali različni turnirji, tečaji tenisa. Občinsko prvenstvo v tenisu za moške in ženske posamično je potekalo v nedeljo, 14. maja. Občinsko prvenstvo za moške in ženske dvojice pa bo potekalo v nedeljo, 21. maja. Igrali bodo tudi teniško piramido (junij, julij, avgust). Člani Tenis kluba Destrnik pa igrajo tudi v medobčinski Podravski teniški ligi. Poletni počitniški meseci pa bodo v znamenju počitniških aktivnostih, ki jih bodo popestrili z različnimi srečanji, pikniki in tečaji za otroke in mladino. Oktobra pa se bo teniška sezona zaključila s piknikom in triatlonom (tenis, šah in kegljanje na vrvici). Finale: ALL IN – Framski tigri 21 : 14, 18 : 21, 15 : 12 Končni vrstni red: 1. ALL IN 2. Framski tigri 3. Ne vem (DAME) 4. AJM 5. Kaboom 6. Vedno smo skupaj 7. Legends 8. Vrbenske burkle 9. OK Lenart 10. OK Sv. Ana Aleksander Potrč Nina Zorman 25 let tenisa na Destrniku Nina Zorman V nedeljo, 12. marca, je v športni dvorani OŠ Destrnik potekal odbojkarski turnir, ki je znova dokazal, da je eden izmed najboljših v severovzhodni Sloveniji. Na turnirju je tekmovalo 10 mešanih ekip iz Ljutomera, Lenarta, Sv. Ane, Maribora, Ptuja, Ljubljane, Kranja in domačega Destrnika. Ekipe so bile v petkovem žrebu razdeljene v dve skupini, v katerih so na dveh igriščih odigrale tekme vsaka z vsako. Po skupinskem delu sta se v polfinale uvrstili po dve najboljši ekipi iz obeh skupin. Že v skupinskem delu smo bili priča vrhunski odbojki, s prikazano veliko mero znanja, borbenosti in športnega duha. Vsi gledalci smo komaj čakali, da se začneta polfinalni tekmi, saj smo vedeli, da bosta na najvišji ravni. V prvem polfinalu sta se pomerili ekipi Framski tigri in Ne vem (DAME). Po razburljivi končnici so se finala veselili lanskoletni zmagovalci Framski tigri. V drugem polfinalu sta se pomerili ekipi AJM in ALL IN iz Kranja, ki je pokazala več preudarnosti v igri ter se uvrstili v finale. Po nekajminutnem odmoru sta ekipi Ne vem (DAME) in AJM odigrali tekmo za 3. mesto, ki se ga je na koncu veselila ekipa Ne vem (DAME). Sledila je finalna tekma in poslastica turnirja. V napeti tekmi, v kateri ni manjkalo izjemnih potez, je slavila ekipa ALL IN ter tako osvojila pokal Urban, ki ga bodo za eno leto ponesli v Kranj. Pokale in nagrade je nato v družbi delegatov/delegatk podelil organizator Aleksander Potrč. Prehodni pokal Urban je zmagovalcem predal kapetan ekipe Framskih tigrov Nejc Ekart. V svojem nagovoru se je Aleksander zahvalil vsem sponzorjem, navijačem, tekmovalcem in vsem, ki kakor koli prispevajo k bogati zgodbi Pokala Urban. Vsem je zaželel uspešno odbojkarsko leto v upanju, da se srečamo tudi naslednje leto. Aleš Flajšman Aleš Flajšman Destrnik znova središče vrhunske odbojke 23 Utrinek iz občinskega prvenstva (moški in ženske - posamezno) v nedeljo, 14. maja 2017 POSTOPKI V PRIMERU AKTIVIRANJA ZVOČNIH SIGNALOV ALARMA NA JAVLJALNIKIH OGLJIKOVEGA MONOKSIDA (CO) V skladu s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) morajo biti po 1. 1. 2017 vsi bivalni prostori z nameščenimi malimi kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka, opremljeni z javljalniki CO. Če nismo seznanjeni s pravilnimi ukrepi v primeru sprožitve zvočnega alarma, lahko z napačnim posredovanjem ogrozimo svoje življenje in življenje oseb, ki se zadržujejo v prostoru s povečano koncentracijo CO. treba v primeru sprožitve signala alarma na javljalnikih CO skrbno preveriti. Obstaja možnost, da je prišlo do tehnične okvare, poškodbe ali katerega koli drugega vzroka za uhajanje CO v prostor. Naprave je treba pred nadaljnjo uporabo skrbno pregledati in preveriti, ali so ustrezno vgrajene in obratujejo varno, v skladu z navodili proizvajalca in tehnično smernico Slovenskega združenja za požarno varstvo – SZPV 407. Priporočljivo je, da so vsi imetniki javljalnikov CO seznanjeni z navodili za uporabo. Tržni inšpektorat opozarja, da morajo biti navodila v slovenskem jeziku. V njih mora biti tudi navedeno, kakšna so vizualna in zvočna opozorila ter kako ravnati v primeru alarma. Pogosta napaka je, da uporabniki ne preberejo priloženih navodil in lahko ob alarmu neustrezno ukrepajo. Najpogostejši nepravilni ukrep je fizična odstranitev javljalnika ali utišanje zvočnega signala alarma s pritiskom na kontrolno tipko na javljalniku. Če javljalnik fizično odstranimo, preprečimo nadaljnje alarmiranje prisotnosti CO v prostoru. 6. Ponastavimo javljalnik na novo zaznavanje CO. Določeni modeli javljalnikov imajo možnost beleženja spomina zadnjega alarma in vrednosti CO. Ko ugotovimo vzroke uhajanja CO in odpravimo ugotovljene nepravilnosti, je obvezna ponastavitev javljalnika na novo zaznavanje CO. S tem izbrišemo podatke zadnjega alarma in javljalnik je pripravljen za novo zaznavanje. Uporabniki moramo alarm javljalnikov CO vedno obravnavati kot opozorilo na prisotnost ogljikovega monoksida. Ne predvidevajmo, da gre za lažni alarm! Kakšni so priporočeni ukrepi v primeru sproženega alarma? 1. Ob alarmu nemudoma odpremo okna in vrata. S tem pričnemo hitro zmanjševati koncentracijo ogljikovega monoksida v prostoru. 2. Ugasnemo kurilno napravo, če je to mogoče. To lahko storimo v primeru kurilnih naprav na plin ali olje. Če uporabljamo kurilne naprave na trda goriva, ne zapirajmo dovoda zraka, saj bomo s tem samo še povečali nastajanje CO v njih in prostoru. POZOR! Do uhajanja CO iz kurilne ali dimovodne naprave lahko pride tudi zaradi sočasne uporabe kurilne naprave z napravo, ki sesa zrak iz prostora (kuhinjske nape, ventilatorji). V takšnem primeru bomo nevarno koncentracijo CO v prostoru hitro zmanjšali, če bomo napravo ugasnili in odprli okna ter vrata. 3. Prostor zapustimo, če vrednosti koncentracije CO na javljalnikih hitro narastejo nad 50 PPM (kjer to javljalnik omogoča). Ne vstopamo v prostor, dokler nevarnost ne mine – ugasniti mora zvočni signal alarma. Javljalniki oddajajo zvočne signale toliko časa, dokler je prisotna nevarna koncentracija CO. 4. Pokličemo center za obveščanje (112)! Javljalnik CO se dolgo časa ne izklopi oz. se sploh ne izklopi. Javljalnik CO se je aktiviral več kot enkrat. Javljalnik takoj po aktiviranju kaže visoke koncentracije CO. a) Če smo bili dolgotrajno izpostavljeni (velikim) koncentracijam CO, moramo v najkrajšem možnem času poiskati ustrezno zdravstveno oskrbo, da preprečimo trajne posledice zastrupitve s CO. Ob klicu centra za obveščanje je treba nujno opozoriti na možno prisotnost CO, da se lahko prvi posredovalci ustrezno zaščitijo. b) Če gre za večstanovanjsko stavbo, je priporočljivo, da se umaknemo iz objekta, saj obstaja možnost, da je prišlo do uhajanja CO v sosednjem stanovanju in je ta prisoten tudi na hodniku ali stopnišču. Gasilci bodo z ustreznimi operativnimi taktičnimi postopki zaščitili ostale stanovalce v objektu. 5. Obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da ugotovi in evidentira vzroke uhajanja CO, odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pa prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem. Vsako kurilno, dimovodno ali prezračevalno napravo je 24 VSAK ZVOČNI ALARM JAVLJALNIKA CO JE TREBA OBRAVNAVATI KOT PRAVI ALARM IN JE POTREBNO PRIČETI Z IZVAJANJEM OPISANIH POSTOPKOV! NIKOLI NE PREDVIDEVAJMO, DA GRE ZA LAŽNI ALARM! Kako se najučinkoviteje zaščitimo pred zastrupitvijo s CO? Pred nevidnim morilcem smo najbolje zaščiteni, če imamo kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave vgrajene v skladu z navodili proizvajalcev in s tehnično smernico SZPV 407, ki določa varnostnotehnične kriterije. Poskrbimo za redne dimnikarske storitve, ugotovljene pomanjkljivosti pa naj sproti odpravi strokovno usposobljen izvajalec. STANDARD SIST EN 50292:2014 PRIPOROČA REDNO TESTIRANJE DELOVANJA JAVLJALNIKOV (VEČKRAT NA MESEC)! V PRIMERU, DA SE JAVLJALNIK OB TESTU NE AKTIVIRA, GA JE TREBA ZAMENJATI. Kako ravnamo v primeru dimniškega požara oz. požara katranskih oblog v dimovodni napravi? Dimniški požar je posledica tvorjenja katranskih oblog v dimovodni napravi, ki se vnamejo. Katranske obloge nastanejo zaradi neustreznih pogojev za zgorevanje goriva (npr. neustrezen dovod zraka), slabe kakovosti goriva (npr. vlažen les), neustreznega načina kurjenja (npr. pripiranje zraka, neustrezno nalaganje) ali neustrezno dimenzionirane dimovodne naprave (sanacije so danes nujnost). Kakšni so priporočeni ukrepi v primeru dimniškega požara? 1. Zapremo dovod zraka v kurišče (vrata kurišča, odprtine itd.). 2. Umaknemo gorljive materiale od kurilne in dimovodne naprave ter čistilnih vratc. 3. Pokličemo center za obveščanje (112)! 4. Dimniškega požara nikoli ne gasimo z vodo, saj lahko pride do eksplozije. Ker lahko temperature ob požaru katranskih oblog presežejo 1000 ˚C, lahko pride do poškodb dimovodne naprave. Zaradi tega po dimniškem požaru obvezno obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da preveri pogoje za nadaljnje varno obratovanje kurilne naprave – dimnikarska služba mora izdati zapisnik pregleda. Poškodbe so lahko tudi vzrok za uhajanje CO, zaradi česar je nujna previdnost ob teh dogodkih. Odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem. OB DIMNIŠKEM POŽARU JE NUJNO POTREBNO OBVESTITI IZBRANO DIMNIKARSKO DRUŽBO, DA UGOTOVI IN EVIDENTIRA VZROKE TER PREVERI POGOJE ZA NADALJNJE VARNO OBRATOVANJE NAPRAV. ODPRAVO UGOTOVLJENIH POMANJKLJIVOSTI PREPUSTIMO STROKOVNO USPOSOBLJENIM IZVAJALCEM. Predsednik komisije za preventivo: dr. Aleš Jug Poveljnik: Franci Petek GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE, Tržaška 221, Ljubljana, www.gasilec.net OBČANI PIŠEJO Gradnja fekalne kanalizacije v prihodnje Od 22. do vključno 24. marca 2017 so po posameznih območjih občine potekale delavnice na temo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Občinski svet namerava sprejeti novi operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za občino. Predstavniki podjetja RISO, d. o. o., ki mu je zaupana naloga priprave operativnega programa, so po področjih predstavili teze operativnega programa v več variantah. Predvidevam, da prisotni občani na delavnicah niso kaj dosti spraševali. Ene sem se udeležil tudi sam in iz predlaganih variant sem razbral, da je občinska politika zainteresirana, da si občani sami zgradijo male čistilne naprave. Država je občino razbremenila gradnje fekalne kanalizacije za pretežni del občine, razen območja, na katerem je večji del fekalne kanalizacije že zgrajen. Nova državna zakonodaja nalaga lokalnim skupnostim in lastnikom stavb, da ustrezno uredijo odvajanje in čiščenje odpadnih voda do konca leta 2023. Iz prejetega gradiva razberemo, da je v občini zgrajenih 13 km fekalnih cevovodov, z eno čistilno napravo kapacitete 650 enot (neuradno, čistilna naprava Janežovci je zgrajena za nekaj več enot, kot je uradno zapisano), na katero je mogoče priključiti 213 objektov. To čistilno napravo je mogoče še povečati. Za širitev je dovolj prostora in tehnične rešitve v tej smeri so bile pripravljene. V času od njene izgradnje do danes je občina dodatno zgradila omrežje in priključila šest lastnikov stavb v zaselku Janežovski Vrh. V letošnjem letu bo zgrajeno fekalno omrežje, na katerega se bo priključilo okrog 25 lastnikov stavb iz Janežovskega Vrha. Občina je v zadnjih desetih letih (časovno obdobje nepreverjeno) plačala tri projekte možnosti izgradnje fekalne kanalizacije po različnih projektantskih hišah, ki so izdelale sistem izgradnje fekalne kanalizacije za celotno območje občine. Sedanji člani občinskega sveta tega dejstva verjetno vsi ne poznajo. Občina je naročila izdelavo podrobnih načrtov fekalne kanalizacije za naselja: Placar – del, Drstelja – del, Ločki Vrh – del in Svetinci – del z Gomilci – del. Narejen je bil tudi načrt povezave Zasadov in prevezave dela obstoječega fekalnega kanalizacijskega sistema od GD Destrnik do Kosa v Destrniku ter Ostrovec od vodohrana do pokopališča. S to rešitvijo bi odpadli dve prečrpalni postaji. Pristojna odbora (za infrastrukturo in finance) pri občinskem svetu bi morala predelati vse tri projekte za celotno občino, ugotoviti, kateri projekt nudi ekonomsko upravičeno rešitev, in to ovrednoteno predlagati v operativni program, ki bo podlaga za izvajanje zastavljenih ciljev. Iz prejetega gradiva, ki smo ga dobili z vabilom na delavnice, je razbrati, da sta gradnja in vzdrževanje čistilnih naprav in omrežja najcenejša, če omrežje gradi lokalna skupnost. Razlika je dvakratna v škodo posameznih lastnikov stavb, če pristopijo h gradnji lastnih čistilnih naprav. Ko bo ta članek objavljen, bo občinski svet verjetno že sprejel operativni program, ki bo všeč ozki skupini, ne bo pa v ekonomsko korist občanov. Do take predpostavke me je privedla razlaga na delavnici, ko je bilo govora, da občina sama ne more graditi fekalne kanalizacije, ker je to prevelik finančni zalogaj, pomoči države pa ne bo veliko. Občani pa bomo morali sredstva zagotavljati, ne glede na finančno podporo. Dejstvo je tudi, da se dokument da dopolniti – spremeniti po postopku, kot je bil sprejet, če so za to razlogi in volja občinskih svetnikov. Lastniki stavb, ki imajo status kmetijskega gospodarstva, lahko po sedaj veljavni zakonodaji sami odvažajo fekalne vode na svoja kmetijska zemljišča, če mimo ne poteka javni fekalni kanalizacijski sistem. Ta možnost je zavajajoča, saj ne vemo, kako dolgo bo država to dovoljevala. Ko bomo imeli zgrajeno fekalno kanalizacijo po kateri koli varianti, bo za te, ki se danes sicer lahko izognejo investiciji ali priključitvi, nastal problem. Občina namerava lastnikom zgradb, če se bodo odločili za lastno čistilno napravo, investicijo subvencionirati, je bilo slišati. Koliko bo namenila posamezniku, danes še ne vemo. Gotovo pa bo ta sredstva dobila vrnjena v nadomestilu za stavbno zemljišče. Občinski svet bi po mojem mnenju moral sprejeti operativni program, v katerem bi pristopil h gradnji malih čistilnih naprav po zaselkih – strnjenih delih naselij. V ta namen bi moral namenjati znatni del sredstev v letnih proračunih občine in s tem pomagati svojim občanom. Večje investicije v centru občine so verjetno trenutno zaključene (šola, vrtec, kulturna dvorana, prostori občinske uprave, fekalna kanalizacija, pločniki, javna razsvetljava ...). V izgradnjo vodovoda smo pred leti vložili znatna občinska, krajevna (krajevni samoprispevek) in zasebna sredstva. Glavnino vodovodnega sistema smo gradili dobrih 10 let. Tam je bil interes občanov velik. Prav tako se bomo občani morali zavedati, da bo tudi fekalna kanalizacija naša jutrišnja nuja. Le združeni bomo dovolj ekonomsko močni, da bomo zgradili tudi to. Občinski svet bi moral v proračunih varčevati na določenih postavkah in več sredstev namenjati gradnji fekalne kanalizacije po zaselkih, vaseh. Če bi letošnja sredstva, ki jih je prvotno namenil za kompleks pokopališča, namenil za gradnjo fekalne kanalizacije, bi eno leto že pridobili. Tako pa so sredstva razdrobili, kot smo lahko prebrali v decembrski števili Občana. Še vedno pa je možnost, da z rebalansom del teh sredstev, ki še ni porabljen, namenijo za gradnjo fekalne kanalizacije. Upajmo, da tega ne bodo storili enako ob sprejemu proračuna za leto 2018. To leto je volilno in je veliko vprašanje, kam bo občinski svet razporedil proračunska sredstva. Ob koncu pa še to. Elektro Ptuj bo imel v kratkem času pripravljeno dokumentacijo za gradnjo daljnovoda z novo trafo postajo v naselju Ločki Vrh (informacija uradno preverjena). Nato bo čakal občino, kdaj bo pripravila svoj del investicije (gradnja fekalne kanalizacije, zamenjava zračnih vodov javne razsvetljave z zemeljskim, novo odjemno mesto javne razsvetljave in obnova ceste) ter zagotovila potrebna finančna sredstva. Anton Kovačec Prometni znaki V Zg. Velovleku je ob lokalni cesti – blizu hiše Zg. Velovlek 1 – obojestransko avtobusno postajališče. Gledano iz smeri Ptuja je skrito za desnim zavojem. V tem delu je tudi križišče z javno potjo in dovozno cesto. V lanskem letu je nekdo odtujil prometni znak za omejitev hitrosti, ki je bil postavljen pred zavojem iz smeri Ptuja. Do danes, ko to pišem, ga vzdrževalec ceste ni nadomestil z drugim. V Desencih je ob lokalni cesti – blizu hiše Desenci 8 – obojestransko avtobusno postajališče. V tem delu je tudi križišče z javno potjo. Iz smeri Svetincev je nekdo v lanskem letu odtujil prometni znak za omejitev hitrosti, ki je bil postavljen pred zavojem iz smeri Svetincev. Do danes, ko to pišem, ga vzdrževalec ceste ni nadomestil z drugim. V obeh primerih je na opisanih odsekih iz vidne smeri omejitev hitrosti 60 km/h. Iz nevidne smeri trenutno ni omejitve, oziroma je dovoljeno voziti 90 km/h. Nevarnost tako preži na pešce, uporabnike avtobusnih storitev in na promet, ki se vključuje na prednostno cesto – v primeru Zg. Velovleka. V Destrniku smo s prvim aprilom dobili novi trgovski in gostinski lokal. V isti stavbi je tudi sedež Občine Destrnik. Pred stavbo je urejeno parkirišče. Ob dokončanju parkirišča pred stavbo je bil v križišču na državno cesto pravilno postavljen prometni znak »STOP«. V času samevanja stavbe je ta znak nekdo odtujil. Parkirišče z dovozno potjo je sedaj edina dostopna pot na državno cesto in z nje. Pristojnim predlagam, da se dogovorijo, kdo je odgovoren in kdo bo namestil odtujeni prometni znak. Bolje je ukrepati pred posledicami. Ob tej priložnosti bi predlagal, da uslužbenci občinske uprave, trgovskega in gostinskega lokala parkirajo na parkirišču pod stavbo. Ob cesti, ki vodi k vrtcu, je namreč urejeno parkirišče za osebna vozila. Parkirišče pred lokalom naj služi strankam in lažji transportni poti do skladišča trgovskega lokala. V času gradnje stavbe Janežovski Vrh 42 in parkirišča pred njo nihče ni pomislil, da bi uredil še dostop za pešce. Na tem mestu je ob državni cesti avtobusno postajališče in urejen pločnik iz smeri šole in Ptuja, skupaj s prehodom za pešce čez državno cesto. Manjka nekaj metrov pločnika, da bi lahko do poslovnega objekta varno dostopali tudi pešci. Spet se morajo pristojni dogovoriti, poiskati ustrezno rešitev in zagotoviti potrebna finančna sredstva ter zgraditi manjkajoči del pločnika. Na take stvari bi moral opozoriti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje v občini. Ne čakajmo, da se bo kaj zgodilo. Samo od sebe pa se tudi ne bo nič premaknilo. Ob parkirišču ob cesti proti vrtcu so bile v načrtu predvidene stopnice do poslovnega objekta. Če bo čas pokazal, bo potrebno razmisliti o tej izgradnji. Brežino pa bi bilo smiselno zasaditi z nekaj drevesi, da ne bi bila tako pusta. 25 Anton Kovačec Težko je pozabiti človeka, ki bil ti je drag, še teže je izgubiti ga za vedno, a najteže je naučiti se živeti brez njega … V SPOMIN NEŽIKI ČEH 1942–2017 Pomlad, čas, ko se narava prebuja in odeva v prekrasne barve, čas, ko ptice še posebej lepo pojo, čas, ko se zaprlo je tvoje trudno oko, čas, ko za vedno onemel je tvoj čudoviti glas ... Spoštovana naša draga Nežika, čas, ki smo ga preživele skupaj je neprecenljiv … Veliko pesmi smo prepele skupaj in veliko lepega doživele vse od leta 2000, ko smo skupaj postale pevke ljudskih pesmi Urbančanke. Tudi zaradi tebe bodo naši mlajši rodovi lahko poslušali ljudske pesmi, ki smo jih izdale na treh zgoščenkah. Za veliko besedil teh starih pesmi, ki si jih izbrskala od kdo ve kod, smo ti hvaležne, da smo se jih lahko na naših vajah skupaj naučile in zapele. Vedno si nas znala nasmejati, povedati kakšno veselo dogodivščino in nam vliti voljo tudi takrat, ko je šlo kaj narobe. Rada si pomagala in nam dajala svoj prosti čas. Bila si prava prijateljica, ob strani si nam stala tudi v naših zasebnih življenjih. Nisi poznala besedice ne, zate ni obstajala niti takrat, ko si izvedela za hudo bolezen. Z neverjetno voljo in pogumom si jo za nekaj časa premagala, žal je bila ob koncu premočna. Nisi nam povedala, da se počasi poslavljaš od nas, to smo nekako slutile, še bolj pa se zavedale, ko si zaprosila, da ti ob slovesu zapojemo tvojo najljubšo – Gozdič je že zelen. Stari rek pravi, da kdor poje rad, zlo ne misli. In takšna preprosta, dobra in poštena, skratka izjemna ženska si bila ti. Ni besed, s katerimi bi lahko opisale to, kar si nam dala, kajti dala si nam sebe v celoti. Zato iskrena hvala, da smo lahko bile del tvojega življenja. Ni res, da si odšla – nikoli ne boš! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljala v tišini. OBVESTILO O ODPRTJU NOVE POGODBENE POŠTE V MARKETU ŠPIC, JANEŽOVSKI VRH 42 1. junija 2017 bo začela v marketu Špic v Destrniku obratovati nova pogodbena pošta, na kateri boste lahko večino storitev opravili povsem enako kot na običajni pošti. Lahko boste oddali ali dvignili pisemsko pošiljko ali paket, vplačali UPN-obrazec, poštno nakaznico in opravili vplačilo ali izplačilo z osebnega računa ali hranilne vloge, kupili znamke, dopisnice, paketno embalažo ter pisemske ovojnice. Delovni čas pogodbene pošte: ponedeljek–petek: 9.00–12.00 in 15.00–17.00 sobota: 9.00–11.00 OBVESTILO O ZBIRANJU POBUD 4. SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) OBČINE DESTRNIK Občina Destrnik poziva vse zainteresirane občane in občanke, da lahko podajo pobudo za spremembo in dopolnitev OPN Destrnik. Pobude sprejemamo od 18. marca do 15. junija 2017. V postopku reševanja bodo upoštevane samo pobude oddane v tem obdobju. Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, za vaju pa pomladi ni. (S. Jenko) Pevke ljudskih pesmi Urbančanke Minilo je 10 let … Zdi se kot včeraj … Še vedno te vidimo, še vedno te čutimo, še vedno si v naših mislih … Tako je in tako bo ostalo, dokler se ne srečamo tam nekje … Dragi naš Mitja, neskončno radi te imamo. Čuvaj nas iz nebes, predvsem svoja nečaka, in moli za nas do takrat, ko se srečamo … Spomin 26. junija 2017 bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš najdražji MITJA MOHORIČ iz Levanjcev 5 Hvala vsem, ki v mislih in srcih ohranjate spomin nanj, mu podarite cvet ali prižgete svečko. Tvoji mama, ata in sestra z družino 26 SPOMIN 4. aprila je minilo leto, odkar si zaprla oči draga oma Marija Arnuš iz Destrnika 47. 22. aprila je minilo 19 let od slovesa dragega atata Alojza Arnuša iz Destrnika 47. Hvala vsem, ki ju ohranjate v spominu, poklonite cvet ali prižgete svečko. Vajini najdražji: sin Francl, hčerka Lojzika z možem Stankom, vnuki Danilo s Sabino, Boris z Natalijo, Dejan z Aljano in pravnuki Simon, Danijela, Iris ter Vito, ki omo zelo pogrešajo. Nina Zorman Projekcija filma Brezmejno Pred projekcijo filma je zbrane pozdravil avtor literarnega besedila filma in rojak Aleš Šteger V soboto, 25. marca, je na Destrniku svoje delo prvič predstavil domačin, eden najbolj prevajanih slovenskih literatov Aleš Šteger. Na dogodku, ki ga je organizirala Kreativna PiKA d. o. o. v sodelovanju z Občino Destrnik, so najprej predvajali poetični film Brezmejno (Nemčija/Slovenija, 2016), katerega poetično podlago je spisal Aleš Šteger. Projekciji je sledil pogovor z Alešem Štegrom in avstrijskim režiserjem Petrom Zachom, ki ga je vodil izr. prof. dr. Matej Mertik. Film, ki govori o mejah med nami, mejah med ljudmi, o ljudeh in naši drobni deželi Sloveniji, je med obiskovalci požel aplavz ter pozitivne kritike. Film Brezmejno govori o nekdanjih mejah Slovenije, zanj je Šteger namesto klasičnega scenarija napisal poetično besedilo o mejah. Poezija v podobi in besedi, v obrazih ljudi. Poezija obrazov, bivanja, narečij, ki imajo skupni imenovalec – slovenščino. Govori o vdoru v življenja prebivalcev, ki bivajo v krajih, kjer stojijo tako imenovane Meja, Granica, Grenze, Határok ali Frontiera – in potekajo ob slovenski meji z Avstrijo, Madžarsko, s Hrvaško ter z Italijo. Dojemanje meja nam na slikovit način predstavi 17 prebivalcev, ki živijo v mejnih krajih, med njimi tudi Vlado Slodnjak (muzej Puch, Juršnici) in Stojan Kerbler (fotograf, Ptujska Gora). Po projekciji filma se je pogovor vil okoli nastajanja filma – ideja o začetku snemanja se je rodila v Berlinu, ko je Peter Zach, ki tam živi, srečal Aleša Štegra in ta mu je pripovedoval o 35-dnevni pešpoti po zunanjih slovenskih mejah. Tematika in čudovita dežela Slovenija sta takoj pritegnili avstrijskega režiserja, rojenega v Gradcu. Film je nastajal osem let (vmes so jim celo ukradli posnetke) in govori o času, ko so po Evropi brez meja liki v filmu še hrepeneli, ko pa je ta prišla, so je bili neizmerno veseli. Konec filma nas opomni, da je vse to le še preteklost. Aleš Šteger je povedal, da je film danes, z vnovičnim vznikanjem meja, znova dobil aktualnost, na katero avtorji filma ob prikazu romantične brezmejnosti niso računali. "Iz lirskega opisa stanja nas je čas, v katerem je film nastajal, pripeljal v neki čas, ko se to, kar je bil popolnoma realističen opis stanja, zdi kot totalna utopija. Ko je film nastajal, ni bilo nobene utopije, le goli opis stanja, ki je vladalo takrat, še pred dvema letoma, ki pa smo se mu intimno vsi odpovedali, čeprav je to absolutno narobe. Sam sem trdno prepričan, da je treba vztrajati, zagovarjati, se boriti za to, da domnevna utopija, ki je prikazana v tem filmu, ostane naša realnost." Po pogovoru je župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš v znak spoštovanja in hvaležnosti Alešu Štegru poklonil zbornik Občine Destrnik in zastavo občine, Petru Zachu pa se zahvalil za obisk in mu podaril zbornik. Lastnika podjetja Kreativna PiKA Zmago Šalamun in Nina Zorman sta Alešu Štegru, kot simbol spoštovanja ter hvaležnosti za vsa njegovega dela, poklonila destrniško akacijo s podpisi vseh obiskovalcev. »Gre za simboliko drevesa, ki je svoje Foto Maksimiljan Foto Maksimiljan Aleš Šteger na Destrniku prvič predstavil svoje delo Organizatorji in gostje: z leve župan Vladimir Vindiš, izr. prof. dr. Matej Mertik, Aleš Šteger, režiser Peter Zach, organizatorka Petra Pan Film Nika Gričar, kinooperater Marko Makuc, Nina Zorman in Zmago Šalamun iz podjetja Kreativna PiKA d.o.o. korenine vpenjalo v destrniško zemljo, se prepustilo toku časa, oblikovanju in spremembam ter svojo krošnjo vpelo v brezmejno nebo – tako kot si to storil ti, Aleš,« je ob predaji darila povedala Nina Zorman. Režiser Peter Zach je prejel leseni podstavek iz lipe, simbola slovenstva, ostalim članom ekipe in županu Vladimirju Vindišu pa sta poklonila spominek iz murve – z vgraviranim logotipom filma ter datumom. Obiskovalci so v prijetnem ambientu, odetem v cvetje iz domačega vrta, klepetali ob dobri hrani in pijači, Aleš pa je z največjim veseljem podpisoval svoje knjige. Med njimi je bilo tudi nekaj mladih upov, ki so v Aleša zrli z upanjem, da je vse mogoče, brezmejno. Končno je Destrnik Aleša Štegra postavil na mesto, ki si ga je zelo zaslužil že leta. Ali ste vedeli? - Štegrove knjige so prevedene v 16 jezikov. - Njegove pesmi se pojavljajo v mednarodnih priznanih revijah in časopisih, kot so The New Yorker, Die Zeit, Neue Züricher Zeitung, TLS in mnogi drugi. - Za knjigo Knjiga reči je leta 2011 dobil prestižno nagrado za najboljšo prevodno knjigo leta – Best Translation Book Award v ZDA. - Leta 2016 je za svoj pesniški opus dobil prestižno nagrado Horsta Bieneka. - Imel je bralno turnejo po trinajstih mestih v ZDA, večinoma na prestižnih univerzah, kot so Brown, Chicago, Harvard, New York University in Princeton. - Njegove pesmi so objavile ugledne literarne revije, kot so Boston Review, Times Literary Supplement in New Yorker, ki do takrat niso objavile še nobene pesmi slovenskega avtorja. - Je prejemnik častnega naziva vitez reda umetnosti in leposlovja francoske republike. - Je član Akademie der Künste v Berlinu/Nemčija. - Je soustanovitelj in programski direktor založbe Beletrina. - V letih 1995–2004 je bil pobudnik in programski direktor mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju. - Od leta 2012 dela na projektu uprizoritvenega pisanja Na kraju zapisano/Written on Site. - Aleš Šteger velja za enega najbolj priznanih in prevajanih slovenskih pesnikov na tujem, za njim je vsaj štiristo branj, literarnih dogodkov in simpozijev v tujini, nastopil je v več kot štiridesetih državah. - Film Brezmejno je imel do sedaj že okoli 30 gostovanj po Sloveniji in številne na tujem (Nemčija, Avstrija, Italija, Hrvaška, Makedonija). 27 Tadej Urbanija Tanja Hauptman Upravni odbor Turističnega društva Destrnik se je v nedeljo, 5. marca 2017, v popoldanskem času zbral ob viničariji Destrnik. Opravili so 7. rez potomke najstarejše trte. Predsednik društva Ivan Hauptman je nagovoril prisotne, rez pa so opravili lastnik potomke župan g. Vladimir Vindiš, predsednik društva g. Hauptman, 6. ptujska vinska kraljica Urška Repič, kletarji društva vinogradnikov, na čelu z aktualnim Francem Brenčičem, in članice ter člani upravnega in nadzornega odbora TD Destrnik. Prireditev so s kulturnim programom bogato popestrili ljudske pevke Urbančanke, Destrniški oktet in harmonikar Tilen Čeh. Lepa pesem in dobro vino gresta zmeraj z roko v roki, skrbna nega potomke pa nam daje upanje, da bo jeseni spet dobro obrodila. Modra kavčina ali žametna črnina je našemu kraju v ponos že od marca 2010 in verjamemo, da bo še dolgo dobro rodila ter gostila turiste od blizu in daleč. V pustnem času so jo letos obiskale vinske kraljice z vseh treh vinorodnih območij, ki so obljubile, da se bodo še vrnile k nam na obisk. Uradnemu delu je sledila pogostitev, ki jo članice turističnega društva zmeraj pripravijo na vrhunski ravni. Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Gasilski arhiv Gasilska zveza Destrnik je močno prisotna v življenju farne cerkve in njenega občestva, kar se skozi leto kaže skozi različne dogodke v kraju. Ne nazadnje je zaščitnik gasilcev sveti Florjan, ki je bil po cerkvenem izročilu rimski vojak, eden prvih mučenikov, ki je bil pripravljen umreti za svojo vero. Sodelovanje med farno cerkvijo in gasilsko zvezo je najbolj prisotno v velikonočnem času. Pred veliko nočjo obe društvi pripravita in postavita vsaka svoj presmec ob križu pred cerkvijo, na Florjanovo nedeljo pa se udeležita svete maše. Tudi letos so se na Florjanovo nedeljo, zdaj že tradicionalno, zbrali gasilci obeh društev, ki so se jim pridružili še njihovi tovariši iz pobratenega Petrijanca. Zbrali so se pred gasilskim domom v Destrniku in se nato v ešalonu, na čelu katerega so bili prapori društev, odpravili v cerkev. Pri sveti maši so sodelovali z uvodnimi nagovori ob začetku maše, pri molitvi očenaša, podaji rok itd., sodelovali pa so tudi z branjem beril. Letos je ob domačem farnem župniku mašo vodil domačin, provincial minoritov pater Milan Kos. Kot je že v navadi, je po maši GZ Destrnik pripravila manjši prigrizek v veroučni učilnici, to pa je bil predvsem čas za pogovor in druženje. Sledil je ešalon skozi center vasi do gasilskega doma, kjer se je tudi zaključil uradni del praznovanja Florjanove nedelje. Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si 28 Tanja Hauptman 7. rez potomke najstarejše trte pri viničariji Tanja Hauptman Foto: V. V. Florjanova nedelja