ft. 190 MM * Trstu, v MM W. Posamezna številka m cettu LttfllK k fzttaj&, izvxem5i ponedeljek, vsak dm* rjtttraj. Uredništvo: ulio« Asttkega it. 20, L nadstropje. D opi in., ' ->oiUiajo uredu" % lisna »e ne spr®je«ajo, rokof- ^ vr»£ajo. — ^fftj V Tisk tiskarne .efotoiM k pol leta L 32.— ia cmo 1«4o L 60__. f _____1____________ u «4 rt ne ProL F. Pmk. — LasUtik tiskar z&a&a sa mesec L 7.—, 3 mesec 2a inozemstvo meseCno 5 br vtt. - • uredništva in uprave St. 11-57. DINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici p« 80 cent. — Oglasi se računajo v Sivofcosti ene kolone (13 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 celtt. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavode? mm po L —- MaK oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Ogl«tfi naročnina in reklamacija se pofOjajo arlUjučno upravi Edinosti v Trstu, ultea sv. Frančiška AeiSkega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave \\-51: Na vzhodni obali Jadrana Politiški vtiski s potovanja Pod tem naslovom je priobčil v znameniti reviji «Deutsche Rundschau« Max Fischer svoja opazovanja s potovanja po vzhodni obali Jadrana Prinašamo nekaj posnetkov, ki utegnejo zanimati našo javnost. Naglasarao pa, da hočemo le poročati brez svojih pripomb, čeprav je marsikaka trditev piščeva neveljavna. Mesto Zadar je izgubilo svojo gospodarsko pomembnost. Pred vojno glavno mesto Dalmacije, središče njenega prometa, bogato avstrijsko uradniško mesto, je Zadar danes pristanišče brez zaledja, pač pa osamljena predstraža Italije z ozemijem 25 štirjaških kilometrov. Pred vojno )e imel Zadar 15.000 prebivalcev, v letu 1921. pa le 9 500 Od leta 1922. pa je začelo število zopet naraščati. Glavar tega mesta je sedaj cGrande Ufficiale» Bartolomeo Andreolli, s katerim se je Fischer razgovarjal. Na vprašanje o številu hrvatskega prebivalstva je dobil pojasnilo, da je v Zadru 757 Hrvatov. Fischer pa je uverjen, da je to število le pobožna želja. V mestu samem se pač kanje stikov s soplemenjaki v Jugoslaviji, marveč tudi okolnost, da sta «oba voditelja slovanske opozicije, poslanec Wilfan v Trstu in Šček v Gorici, needina med seboj in se tako en del sil neplodno izgublja. Dr. Wilfan je fin taktik z zares državniškimi talenti, mož evropske naobrazbe in mišljenja, toda včasih premehak za vodjo opozicijske stranke. Šček pa je tip slovanskega demagoga, ki hoče z mnogim hrupom, narodno-boljševiškimi frazami in protiopor-tunističnimi zahtevami skrivati idejno brez• načrtnost svoje politike». Če nima Slovan na novoitalijanskem ozemlju nadkriijujoče kulture, kakor Nemec v Poadižju, občuti pa vendar vrednost svoje težke in gfoboke naravi napram lahki gibčnosti Italijana. Italijansko sklicevanje na zgodovinske pravice in višjo kulturo učinkuje na slovansko prebivalstvo razdra-žilno. Italijanske zahteve so zanje zanikanje narodnega načela, temeljne ideje risorgimenta. Dočim mislimo — pravi Fischer — s spoštovanjem o stari rimski kulturi, smehljamo pa se duševnosti nje sedanjih dedičev. Kajti možnosti za bodočnost kakega naroda smatramo za odločilne j še, nego je zgodovinska slava davne prošlosti. Slovan veruje globoko in notranje v bodočo visoko kulturno misijo svojega ljudstva. tuje le italijanska govorica, v predmestjih. Agresivni elementi mislijo morda n oa mnoge hrvaščine. V Jugoslaviji trdijo; možnost bodoče vojne, ki bi Slovane Italij " . . .... ______i „t..^ 7 j -M _ T..^__«« i na e celo, da je tretjina prebivalstva Zadra hrvatska. To je — meni Fischer — pretirano, vendar pa še vedno bližje resnici, nego legenda o «757 Hrvatov».Vsekakor pa je Zadar edini kraj z res italijanskim značajem na vsej dalmatinski obali. Opaža se tudi priznanja vredno prizadevanje za pospeševanje tujskega prometa. Toda s tem samim se gospodarski položaj mesta ne združila z Jugoslavijo. Dr. Wilfan pa je pacifist, ki misli na dosego dobrih gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo in bolj človekoljubnega postopanja z manjšinami na podlagi uspehov splošne evropske zaščite manjšin. Tu ugotavlja še Fischer, da se je v mestih novega italijanskega ozemlja nemški jezik boljše ohranil, nego na jugoslovanski obali. Pa tudi po more spraviti na zdravo podlago. Zlo je v i^h mestih ogroža francoski jezik nemškega, tem, da je Zadar pristanišče brez zaledja, V Trstu in na Reki obstojijo tečaji za fran- mal osredek v jugoslovenski deželi. Le coski jezik. V Opatiji pa prevladuje nem- m ——J——+i ščina. Tudi v Trstu se mnogo govori nemški, sprememba političnih mej bi mogla donesti gospodarsko ozdravljenje tega mesta. V političnem življenju Zadra nadvladujejo iašistovski sestavni deli, ki so jako bojeviti in ki odkrito priznavajo cilje svojega imperijalizma, ki je, da Jadran postane zopet «mare nostrum». Na Reko je dospel Fischer na dan obletnice priključitve k Italiji. Pričakoval je navdušene narodne manifestacije meščanstva. Toda to mednarodno sestavljeno mesto nima diha narodnega italijanskega ^avdu«en/a. Bila je bol j hladna narodna proslava. V razgovorih s posameznimi prebivalci vseh socijalnih plasti je čul le tožbe radi gospodarske stiske. Vendar pa ne bi noben Rečan hotel italijansko gospodstvo zamenjati z jugoslovenskim. Zavidajo pač bogastvo Sušaka, ki se je v malo letih pov-? ifinil do gospodarske pomembnosti, toda Rečana bi bil «svobodno mesto >, ki n;; j bi pritegnilo nase uvozno in izvozno tr;:ovirro, ki se razvija danes deloma preko T j t a deloma pa preko Sušaka in Soluna. S cer pa priznave. Fischer fašistovski vladi, J . razvija mnogo energije in organizacij-- . ia talenta, da bi oživela promet in trgo-» ' Toda — tako pripominja — proti nesmislu nenaravnih političnih mej ne more u-peti nobena orgaidzatorična mera. Fischer ugotavlja, da italijanska vlada ne podaja nikakih porabnih statističnih podlag c ."tevilnem razmerju italijansld^i in slovanskih prebivalcev na novih italijanskih ozemljih. Sodi pa na» podlagi ljudskega štetja iz leta 1910, da na teh ozemljih 50 odstotkov prebivalstva pripada slovanski, 45 italijanski in 5 drugim narodnostim. Ta slovanski živelj skuša italijanska vlada asimilirati. V ta namen je velik del slovenskega ozemlja priključila k videmski po-kraiini, a prejšnjo Istro je porazdelila tako, da so Trst, Pula in Reka protitežje proti slovanskemu zaledju. Tudi v Istri gospoduje Italijan v pristaniških mestih kot trgovec, ribič in industrijski delavec. Za kilometer zunaj pa obdelujejo zemljo Slovani. Položaj slovanske manjšine je tem težavnejši, ker nima naravnih mestnih kulturnih središč. Zato meni Fischer, da je nasilno poitalijančevanje Slovanov ob Ja-^"•nu veliko bolj napredovalo, nego med Nemci v Poadižju. Delovanje organov duševnega življenja podeželskega prebivalstva se ovira, slovanski jezik je popolnoma izključen iz šole, iz javnega življenja, dočim je Jugoslavija v St. Germainu svojim 25.000 Italijanov (2V2 odstotka Slovanov v Italiji) morala izrecno priznati pravico do italijanskih šol in vzgojevališč, svobodnega društvenega življenja in zborovanja, tako, da tudi Italijani v Dalmaciji nastopajo dovolj samozavestno. Svobodni duševni stiki med Slovani Italije in njih soplemenjaki v Jugoslaviji so onemogočeni; vsaka soudeležba na duševnem življenju Jugoslavije — ki jo Slovan Italije že po naravi smatra kot središče svojega kulturnega življenja — se otežuje in politično osumlja. Pri tem nimajo Slovani Italije — Fischer piše: irredenta — nikake smotrene podpore od strani Jugoslavije, dočim Italija odkrito in zadostno skrbi za propagando med svojimi soplemenjaki v Jugoslaviji. Dalje piše Fischer, da se v Beogradu še »^e zavedajo dovolj velikega pomena morja. tod prihaja, da se ob Jadranu jasno opaža težnja napram vzhodu, ne pa napram zapadu. Fischer pa opozarja tu na dejstvo, aa bo narod v Jugoslaviji, ki ni še postal prav aktivno ljudstvo, mogočno stremel do prostoru, vplivu in veljavi v svetu. Na to omenja Fischer tudi razmere v našem domačem taboru in pravi, da slovanski stvari v Italij i ne škoduje samo pomanj- vendar napravi j a to mesto bolj izrazito italijanski vtisek, nego pa mednarodna Reka. Toda, čim si dospel na Opčine, si na Krasu' v čisto slovanski vasi. Ker pa se tu iz gospodarskih razlogov ne da potegniti ^naravna» politična meja, je narodno na-sprotstvo tem hujše. Južnotirolsko vprašanje pa se lahko reši, če bi bilo blage volje. Tam se da potegniti jezikovna meja med Nemci in Italijani, ne da bi trpeli gospodarski stiki, dočim imajo primorska pristaniška mesta vsa izključno slovansko zaledje. M sin MMA konvencij Kralj Aleksander se udeleži proslave tisočietnice hrvatskega kraljestva — Razmejitev z Albanijo BEOGRAD, 12. (Izv.) Vlada je imela danes sejo predpoldne in popoldne. Na dopoldanski seji, ki je trajala od 10.30 do 13.30, je notranji minister Maksimovič sporočil, da je pozval vse velike župane v Beograd, da jim da nova navodila. V smislu sklepa ministrskega sveta bo zastdlpal vlado pri slavnostih v Cetinju in na Lov-čeniL Zunanji minister Ninčič je referiral o razsodbi poslaniške konference glede razmejitve med Jugoslavijo in Albanijo. Po tej rajzsodbi pripadeta končnoveljavno Jugoslaviji samostan sv. Navma in Vrmoš; Albanija dobi vas Piškopejo. Ministrski svet je sklenil, da se bo vlada udeležila proslave 1000-letnice hrvatskega kraljestva v Zagrebu, ker bo priso^-stvoval slavnostim tudi kralj Aleksander. Nadalje je ministrski svet razpravljal o trgovinski pogodbi z Avstrijo. S tem vprašanjem se je bavil včeraj ekonomsko-fi-nančni odbor ministrov. Delegatom so se dala nova navodila, nakar so že sinoči odpotovali na Dunaj. Finančni minister Stojadinovič je sporočil. da se bodo v III. coni Dalmacije izmenjale avstrijske krone po istem ključu kakor so jih izmenjali Italijani. Tako določajo nettunske konvencije. Finančni minister je končno omenil tudi vprašanje sanacije Hrvatsko-« lavonskega gospodarskega društva, ki ima 30 milijonov defi cita. Ministrski svet je odobril kredit za zgraditev cerkve na Hvarju. Z ozirom na razne polemike o nettun-skih konvencijah je zunanji minister Nm-ćić izjavil novinarjem, da bodo nettunske konvencije v najkrajšem času objavljene. Dr. Rybar je bil brzojavno pozvan v Beograd, da pripravi vse potrebno za objavo. z izjavami m naj se zaveda, da je zastopnik Jugosktrvije. Stjepan Radić ▼ ponovni avdijenci BEOGRAD, 12. Včeraj je odpotoval minister Pavle Radić v Zagreb, kjer se sestane s svojim stricem g. Stjepanom Radićem, da ga spremlja na njegovi poti na Bled, kjer bo v četrtek »opet sprejet v avdijenco. __ Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 11. Nocoj je imel sejo eko-nomsko-finanem odbor ministrov. Vsa seja je bila posvečena trgovinskim pogajanjem z Avstrijo. Seji sta prisostvovala delegata g. S»vie in Todorovič. Minister trgovine Krajač je poročad, da so prišle pritožbe proti namerava;i trgovinski pogodbi z Avstrijo iz vseh st" .ni države. Po njegovem mnenju je treba mnogo sprememb v načrtu za trgovinsko pogodbo, kakor sta ga predložila gg. Savič in Todorovič. Posebno so potrebne razne spremembe glede železne industrije.v Na podlagi tega je odbor ministrov napravil znatne izpremembe o predlogu za trgovinsko pogodbo. Ti predlogi bodo jutri predloženi ministrskemu svetu v odobrenje. Takoj nato bodo odpotovali delegati na Dunaj, da na osnovi novih instruk-cij nadaljujejo trgovinska pogajanja. Parafirana še ni nobena konvencija. Šele po končanih novih pogajanjih z avstrijsko delegacijo bo trgovinsfcp, pogodba event ratificirana.__- Atentat v Sarajevu SARAJEVO, 12. Sinoči je bil izvršen atentat na podpredsednika albanske skupščine g. Zomu-Vijeti. Neki bivši albanski uradnik je vrgel v obraz podpredsedniku neko stnipencu tekočino, ki mu je ožgala lice. K sreči niso prizadete oči. Meščanstvo je vprizorilo za atentatorjem veliko zasledovanje in se je posrečilo, policiji aretirati ga. Atentator je priznal, da je storil zločin iz osvete, ker je bil preganjan na svojem uradniškem položaju, ko je prišlo do nove vlade Ahmed bega Zogu. Ker se je izvršil atentat ob času promenade, s»o bile s strupeno tekočino poškropljene tudi neke dame na korzu, ki so takoj prijavile svoje zahteve po odškodnini. Dobra letina v Kanadi RIM, 12. Kanadska vlada je brzojavno obvestila Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu, da je IšCošnji pridelek pšenice veliko večji kakor lanski. Kanada bo letos pridelala ckoli 102.2 milijonov sto-tov, medtem ko je lanski pridelek znašal le 71.3 milijonov. Letošnji pridelek je torej za 43 % bogatejši od lanskega. Povprečni pridelek med 1919.—1923. je dosegel le 88.8 milijonov. dalje trgovske pogodbe z Grčijo, Belgija in Norveško. Državni zbor odide na počitnice do 19. novembra tekom tega tedna. Francoske ziu&e«Sirili znašajo 800 mož in 6 letal — Gen. Sarrail namerava pričeti pogajanja z uporniki PARIZ, 12. Podrobnosti o druškem uporu v Siriji še niso znane, kajti brzojavko gen. Sarraila, ki poroča o francoskih zgu-bah, ni ivlada do sedaj objavila. «Paris-Soir» javlja, da prispe v kratkem s parnikom Marseille poseben odposlanec gen. Sarrailai, lci bo izročil ministrskemu predsedniku točno poročilo o sirskih dogodkih. Listi se pritožujejo radi postopanja vlade, ki noče zadostno informirati javnost glede poraba francoskih čet v Siriji. Angleške vesti pravijo, da so Francozi zgubili 800 mož in 6 letal in da je položaj francoskih čet zelo kritičen. Dostavljajo tudi, da namerava gen. Sarrail pričeti pogajanja z uporniki. Arabski list «A1 Mokathan», ki izhaja v Kairu, piše, da se Druži prav dobro zavedajo, da se ne bodo mogli dolgo upirati Francozom. Sicer pa Francijai kot najmočnejša sila v Evropi ne potrebuje triumfov nad Druži. Poročilo gen. Sarraila o druškem uporu MARSEILLE, 12. S parnikom «Sinaja» je prispel semkaj iz Beiruta poseben odposlanec gen. Sarraila, ki bo predložil ministrskemu predsedniku podrobno poročilo o dogodkih v Gebelu. Odpesiaitec Pla-yoult ni hotel dati novinarjem nikakih po-ja&nil o vsebini poročila. MedaavemaiŠka konferenca za civilno zrakoplovbo PARIZ, 12. Včeraj se je otvorila v Quay d'Orsay medzavezaiška konferenca' za civilno zrakoplovbo, katere se udeležujejo francoski, italijanski, angleški, belgijski, čehoslovaški, jugoslovenski, poljski in romunski delegati. Francijo zastopata državni tajnik za zrakoplovbo Laure nt Eynac in ravnatelj političnih zadev La-roehe, Italijo odpravnik poslov comm. Summonte in dr. Cacopardo, Delegati so se sporazumeli v v6eh vprašanjih. Konferenca je zaključila dela danes popoldne. «Times»> o Orlandovi ostavki LONDON, 12. «Times» je objavil uvodnik o pomenu ostavke bivšega ministrskega predsednika on. Orlando. Člankaii se vprašuje, kakšno stališče bo zavzel parlament napram tej ostavki. Popolnoma utemeljen je argument italijanskega liberalnega tiska, da bi bil morai on. Orlando ostati na svojem mestu. Politika abstinence ni plodonosna, ne modra. Mussolinijevo glasilo pove resnico, ko se norčuje iz aven-tincev, češ da puščavniki in opazovale' niso za današnje čase. V ostalem, zaključuje največji angleški dnevnik, pa upamo^ da bo amnestija pripomogla k pomirjenju strasti, ki divjajo v italijanskem političnem življenju, čeravno nastop strank ne stremi za pomirjenjem, ki ga Italija potrebuje; saj je ravno pomanjkanje miru povzročila padec lire. _ Vdova Sienkiewicz umrla KRAKOV, 12. Umrla je Marija Ba.bskkb Si&nkiewicz, vdova po slavnem poljskem pisatelju Sieiikievviczu. DNEVNE VESTI Vtis Orlando ve demisije fej F^T- ^požm takih knjfe , ~ j Poglejte Carduccija. On najde se malo od- v italijanski in inozemski javnosti je očividen v naših STcjh D'Annunzio. če je b3 t«l nailf O lii,r N-trirvf liAni -mr f n m f\r»rfl r»H It 1A « m « m ^ ' Paiic odidi Iz Karlovih Varov BEOGRAD, 12. (Izv.) Iz Karlovih Varov poročajo, da se je Pašič podal danes na kratek izprehod v avtomobilu. V okolici mesta se je prvič izprehajal tudi peš. Imel je posetiti predsednika Masaryka, a tega ni storil. Pašić ostane v Karlovih Va-rih še par dni, nakar se odpelje na Francosko v kopališče. Radićeva zgovornost preseda radikalom BEOGRAD, 12. (Izv.) Imenovanje Stjepana Radića v delegacijo za zasedanje Društva narodov je dale povod najrazličnejšim pripombam. Splošno prevladuje mnenje, da je vlada imenovala Stjepana Radića samo zato, da prepreći, da bi Radič kvaril delovanje vlade z novimi izjavami v domovini. Današnje radikalskc «Vreme» priporoča Radiću, naj bo tudi v Ženevi štedljiv; Zvon treščil skozi cerkveni strop med vernike. GASERTA, 12. V bližnji vasi Civia Falcona-ra se je predskiočnjim pripetila nenavadni nesreča, ki bi bila skoro imela strašne posledice. V vaški cerkvici je bilo ravno mnogo vernikov zbranih pri sv. blagoslovu, kar se je nenadoma s siln.m ropotom udri del cerkvenega stropa. Nesiečo je zakrivil res nenavaden slučaj. Med zvenenjem se je namreč zrušilo v zvoniku ogrodje, nad kater« m je bii pritrjen največji zvoa, težak kakih 11 stolov zvon je zletel z zvon ka na strehe ceiJ«*-«. predrl strop in pa-d«:: z cgromcim v upor? razvalin vred v ccr-kev Naravnost čuJfžrc naključje pa je naneslo, Ć9 ai b la nobena izmed oseb v ce.*kvi ne ubita ir. tudi ie r«:nc. poškodovana. Dr. Kramar proti ločitvi cerkve od države PRAGA, 11. Nacijonalna demokratska stranka je v nedeljo priredila v Berounih- veliko politično zborovanje, na katerem je poročal dr. Kramar. Voditelj nacijonalnodemokratske stranke je obravnaval spor, ki se je bil pojavil med praško vlado in Vatikanom povodom Hu-sove proslave. Treba urediti razmerje med ceifkvijo in »državo. Dr. Krsmaf nasprotuje ločitvi cerkve od države, ker bi taka ločitev ustvarila težke zapletljaje in cerkvenopolitič-na vprašanja še zaostrila. Ločitev cerkve od države bi pomenila popolno in nekontrolirano svobodo za protidržavno in protinacijonal-no politiko gotovih visokih cerkvenih eksponentov. Nemški škof v Liiomericah in praški primas bi lahko nastopala proti češkim vitalnim nacijonalnim interesom. — Dr. Kramar zagovarja natančno rešitev cerkvenih odnošajev med Vatikanom in češko republiko, ki naj garantira primerno državno kontrolo nad cerkven m delovanjem na Češkem. in neutaljiv. S mptomatična v tem pogledu je vest, ki so jo razširili te dni italijanski listi, da sprejme kralj Orlanda v avdijenci. Seveda ni vedel nikdo povedati, ali je Orlando zaprosil za avdijenco, ali naj bi bila to želja kralja! No, ta vest se menda ne potrja. Pač pa prinašajo včerajšnji listi drugo presenetljivo vest, ki bi bila — če resnična — velike pomembnosti za daljni razvoj političnih dogodkov. Vest se glasi namreč, da se Orlando, ki je bil že na potu v inozemstvo, povrne ▼ Rim. Vsiljuje se vprašanje, kaki so vzroki, ki so ga sklonili, da je spremenil svoje namere?! Da je demisija Orlandova napravila tudi v inozemstvu globok in nepovoljen utis, priča tozadevni članek, k; ga je priobčila dunajska «Neue Freie Presse». Dunajski list vidi v tej d« misiji znak, kako so se politična nasprot-stva v Italiji poostrila in kako ostro si stojita nasproti obe fronti. Res je sicer, — tako piše — da more fašizem videti višek svoje zmage v tem, da se njegovi nasprotniki umikajo. V resnici pa je ta umik za zmagovalce kritič-nejši in neprijetnejši, nego za premagance. Novi finančni minister Volpi je v svojem prvem ekspozeju pred zbranimi ministrskimi tovariši opozarjal, da se finančna kriza more premagati le v daljši dobi miru. Hotel je reči s tem, da bo politika onemogočala finančno reformo, če ne pride država do notranjega miru in če ni zaupanja, ki ga bolna lira tako potrebuje . Fašizem bo moral slednjič spoznati, da se ima, čim višja je niegova moč, tem bolj bati osamljenja. Fašizem ni sam na svetu in Italija ni nikak otok. (Ravno to prispodobo smo mi že večkrat rabili v svojih polemikah proti sedanji manjšinski politiki. -Prip. uredn. «Ed.»). Narava stvari bo končno močnejša in naravni razvoj se uveljavi tudi v Italiji. Orlando je danes brez moči in pismo njegovo je le kos papirja. ToAa Orlando ni — kdorsibodi. Njegova demonstracija ima kljub temu moč velike demokratične ideje, v katere imenu govori. Njegova oseba ima dolgo politično tradicijo. Ivan Cankar, človečnost In Italllanska kultura Silvio Benco, italijanski pisatelj in literarni kritik, širokoznan v kulturnih krogih Italije, je bil pred meseci ocenil prvi italijanski prevod Ivan Cankarjevega «Hlapca Jerneja», Jri je izšel v Trstu ter je obenem mimogrede ugotovil razmerje, ki vlada Vprašanje upokojencev — {ostao stvar Kalile Pri zborovanju državnih upokojencev, ki se je pod predsedstvom- gosp. Roicha vršilo meseca maja lanskega leta v Gorici, je dr- ___o ____ „ „ žavni poslanec in znani goriški odvetnik g. skoro povsod med kulturami manjših in dr. Marani svečano izjavil, da bodo on in nje-mlajših ter velikih in starejših narodov g0yi tovariši z vso odločnostjo zahtevali ta- sploh kdaj živ, je danes že mrtvec, od katerega s težavo prečrtaš kako stran iz ra-rovednosti zaradi stilistične virtuoznosti Zakaj? Ker ni v njih, kakor tudi skoro v nobenem naših po Man zoni ju. čuvstva, ki bi moglo biti. univerzalno. Nobena knjiga ne bo urinila pravice na svet. Tega nista zmogla Evangelij ne «Commedia». A so knjige, ki morejo prav dobro prenoviti človeka Berite tedaj «Hlape a Jerneja» in po tem, če vam je všeč, še «Commerc:uin Paupertatis», Ko smo prebrali te stavke smo se nehote spomnili na eni znani dogodek iz časw našega narodnega prebujenja, ko je v kranjskem deželnem zboru nemški poslanec knez Auersperg resno zatrjeval Slovencem, da ni slovenske kulture nrti toli ko, da bi je ne mogel spraviti v žepni robec. Da ines, po preteku dobrega pot stoletja, pa je stopil slovenski umetnik s svojim genijalnim delom pred kulturn* forum starega italijanskega naroda in j* dosegel v njem priznanje, ki so ga deležni le redki duševni velikani. In če pomislimc še, da je Ivan Cankar, čigar delo je našlo v Italiji toliko hvale, sin istega naroda čigar del smo tudi mi, Slovenci v Italiji, je naše srce polno obenem ponosa in žalosti. Ponosa zato, ker je naš sin-umetnik enkrat za vselej temeljito ovrgel ono znano in žalostno proslulo tezo o manjših, manj vrednih narodnih kulturah in sličnih priti-klinah, ki jih moramo dan za dnem brati v našemu žsvlju sovražnem časopisju. Čustvo žalosti nas pa sprehaja ob trdi resnici naših vsakdanjih političnih prilik, ki nam govori, da je naša- deca, zarod naroda, ki je dal človeštvu tako velikega tvorca, obsojena s proslulo Gentilejevo šolsko reformo na nepopolno kulturno življenje, na kulturna pomanjkanje ali celo kulturno smrt. Sporazum med Briantfon in aomberlainom glede francoskega odgovora Nemčiji PARIZ, 12. Agencija Havas objavlja to-le vest iz Londona: V angleških političnih krogih je bil francoski odgovor, ki se odpošlje Nemčiji glede garancijskega pakta, sprejet z velikim zadoščenjem. Francoski zunanji minister Briand se povrne v kratkem v Pariz in bo sporočil francoski odgovor tudi Italiji, Belgiji in Japonski. Ko bo sprejel od dotičnih vlad pa-rere, bo odposlal francoski odgovor glede garancijskega pakta Nemčiji. Pri proučevanju nekaterih važnejših točk odgovora je bil med Briandom in Chaanberlainom dosežen po polen sporazum. Nemški državna zbor odobril nove carinske Urile BERLIN, 12. Državni zbor je koočno-veljavno odobril zakon o novih carinskih tarifih. Med prvim glasovanjem so zapustili dvorano socijalni demokrati in komunisti, demokrati so se vzdržali glasovanja. Na seji so bile odobrene poleg tega arbitrarne pogodbe s Švedijo in Finlandsko, sveta. Zapisal je bil, da teži na vseh manjših literaturah domneva, da živijo od evolucije in refleksov velikih, bližnjih evropskih kultur. V dehi Ivana Cankarja, kot sina malega slovenskega naroda, pa je pisec ipak zasledil vonj originalnega cveta, ki je zrastel iz lastne zemlje. Čeravno je poročevalec takrat izšel v svojih izvajanjih iz tega resničnega in pravilnega spoznanja, vendar se pri nadaljnih ugotovitvah ni močel povzpeti tako daleč, da bi bil v Ivanu Cankarju doumel umetnika in tvorca, čigar duševno delo sega preko kulturnih mej Slovenije v duhovne stvaritve velikih mož, ki so živeli in delali za ideale člcfve-štva sploh. Dc te koncepcije individualnosti našega največjega pisatelja pa se je dokopal po globokem analitičnem študiju istega Cankarjevega dela kritik U. Cosmo. ki je objavil meseca julija v listu «La Stampa» iz Torina obširen članek o «Hlapcu Jerneju*. Ne bomo navajali našim bralcem podrobno interesantnih izvajanj piSčevih, ker je to bolj stvar naših literarnih glasil, ki gotovo sledijo s pozornim očesom usodi slovenskega umetniškega in kulturnega dela v tujini. Našo široko slovensko javnost pa utegne zanimati sledeči odstavek, ki ga» navajamo v doslovnem prevodu: Naša Steratva (t. j. italijanska. Op. p>- kojšnjih ukrepov od vlade, da se končno uredi vprašanje pok ojnin, «ker to ne zahteva samo bedno in nevzdržno stanje teh revežev. temveč je to častna zadeva Italije*.... Od tega časa je preteklo celih petnajst mesecev, pa naj nam g. Roich pove, kaj se je doseglo? Izšlo je par dekretov, ki obetajo nekaj poviška, ali od obljube do izpolnitve je dolga trnjeva pot! Ako vlada pošlje koga v pokoj, mora ta čakati vsaj pol leta, da dobi nekaj na račun. Znani so nam slučaji, da je ta li oni mora! čakati in moledovati po osem in več mesecev, da je sploh kaj izmoledoval. Ali je to -^častna zadeva Italije», da mora upokojenec prosjačiti, za nekaj, kar mu gre za 30—40 letno požrtvo^ valno službovanje? — Pa še nekaj! Državni uslužbenci prejšnjega režima so plačali svojo pokojnino s 33% odbitkom svoje temeljne plače, s tolikim odstotkom vsakega poviška in vrh tega pa še z mesečnimi prispevki, kar se je vse stekalo v pokojninski zaklad. To je bilo tedaj rentno zavarovanje uradnikov in mi po pravici vprašamo, zakaj se njim ne izplača, kar je njihovega in do česar imajo po zakonu vso pravico? Ali je to častno, da 60 in večletni penzijonisti tavajo sestradani in revno oblečeni po mestu in prosjačijo pri trgovcu za moko in sol, pri peku za kg. kruha, pri mesarju ža pol kg pljuč in smrdljivih vampov, da z družino vred ne umre;o gladu? Ali je to častno, da se morajo upokojenci, ki so bili vzorni uradniki v 8., 7. in 6. razredu, poniževati pred hišnim gospodarjem, ker nimajo s čim plačati zaostale najemnine, da morajo prosjačiti za lit^rr vodenega mleka, da morajo ' «EDINOST» V Trstu, dne 13- avgusta 1925. nositi kos za kosom na «Mont». — — Ako me jih slednjič vlada usmili is jim nakaže 2/» ali */6 odmerjene pokojnine, se morajo pri baoki ali na pe»ti postavljati v vrsto kol med vorno za kruh in krompir in čakati večkrat — zastonj, ker da za tega ali onega še ni prišlo nakazilo, ali ga zavrnejo radi kakšne smešne formalnosti. Naj navedemo samo naslednji slučaj: Neki upokojenec je moral meseca maja t 1. v važni družinski zadevi na potovanje, pa je prve dni julija hotel dvigniti pokojnino za dva meseca. Prinesel je svojo knjižico in potrdilo mestntga magistrata, da je še živ. *Dobro, — nru reče blagajničar — potrdilo »a junij je v redu, toda kje imate tako potrdilo za mesec maj?» — »Oprostite, ako •iojim danes, 4. julija, živ in »e zdrav pred Vami. boste vendar verjeli, da meseca maja nisem ležal v grobu7I» — Nič ni pomagalo: upokojenec je moral prinesti «attestato di vi-> venza» še za maj... Obetalo se je, da bo), v brzoteku na 80 m., kjer je v startu in sprintu hrezdvom-no prekosil samega sebe. Dočim je v jjredtekih imel z obema isti tempo (10"), je v finalu znižal istega na 9"70. V metu diska in kroglje je imel nevarnega konkurenta v Zafredu («Adria»)t ki oa je imsl menda v nedeljo svoj slab dan. Tudi v skoku v višino se lahko smatra Zafreda Gruntarja za enakovrednega v stilu in moči.. Izredno lep je bil uspeh Blažine f< Adria«) v Serateh* na 400 m; (Bizjak, izven konkurence, v 58"= *) Meeting je doprinesel gledalcem tudi prcceišnje presenečenje — to se navadno dogodi v prvih meetingih vsake federacije — in to presenečenje bo brezdvom-no zanimiva vaba za nadaljno merjenje naših atletov. Eden izmed junakov tega -rilo, toda tedanji novoizvoljeni občinski svet se je temu odločno uprl ter poslal bivšega župana Trevna celo v Rim, da se ta nakana prepreči. Zadeva je res za nekaj časa zaspala, toda sedaj se je to končno vendarle zgodilo. Tudi javni ljudski shod, ki se je ledaj vršil radi tega, je bil odločno za to, da vzdržuje še nadalje ljudske šolo rudnik; tozadevne resolucije so bile sprejete enoglasna od pristašev vseh strank. Županstvo je sestavilo obširno spomenico pod naslovom: «Zakaj ne mere prevzeti idrijska občina dosedanje rudniške ljudske šole v svojo oskrbo». Ta spomenica, v kateri je bila utemeljena potreba, da vzdržuje ljudsko šolo rudnik, je bila odposlana; vsem pristojnim uradom in naučnemu ministrstvu ter ministrstvu za narodno gospodarstvo. Vzroki, da se je idrijsko delavstvo in mestni zastop tako branil tega bremena, je v tem, ker bo to novo velikansko finančno breme za občino, ki je radi tega, ker rudnik kot državno podjetje ne plačuje občini več nika-kih davkov, v slabih finančnih razmerah ter mora svojim občanom nalagati velike občinske davščine v svrho kritja svojih stroškov. Pa še eno važno dejstvo je, namreč idrijsko ljudsko šolo obiskuje nad 80 odstotkov rudarskih otrok, ki so dose-daj dobivali šclske knjige ter vse druge potrebščine brezplačno, kar je bilo nekako del rudarskih plač; to sedaj odpade in tako bo sedaj idrijski rudar, ki že sedaj s svojo skromno plačo v tej draginji komaj izhaja, moral še svojim otrokom kupovati knjige in druge šolske potrebščine, kar bo za rudarje z večjo družino naravnost nemogoče. Jasno je, da bo radi tega trpel tudi pouk in bodo otroci hodili le sedet v šolo, kvečjemu se bedo lahko učili še petja in telovadbe. Naši ljudski šoli, ki je bila nekdajna jako na dobrem glasu, je s tem odlokom zadan smrtni udarec. In v teh težkih časih se še dobe ljudje, ki rušijo med nami tako potrebno slogo ter so na to svoje rokodelstvo še ponosni. Čujemo, da namerava sedanji občinski komisar tudi vložiti ugovor proti tej odredbi. Obračamo se pa predvsem na našega poslanca g. dr.ja Wilfana, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se to prepreči. Če pa je to nemogoče, da se dosežejo za mestno občino vsaj čim ugodnejši pogoji, kajti vzdrževanje ljudske šole, ki znaša okroglo en četrt milijona lir letno, bo za občino in rudarje naravnost katastrofalno. , — Občinske volitve se bodo vršile v občini Čekovnik v nedeljo 9. t. m. Pred letom se je mnogo delalo na to, da bi se mala čekovniška občina zdruzila z «lriJsko mestno občino, toda kakoj: seda, kaze, bo ostala ta občina še nadalje samostojna. Bomo videli, če se bodo volilci občine čekovnik bolje sporazumeli med seboj, kakor so se idrijski. Tudi za občtno Ledine bodo menda kmalu razpisane občinske volitve. To občino je sedanji komisar kakor nekdaj dr. Jerabek nameraval priključiti občini1 Spodnja Idrija, kar pa bi bilo za občane Ledin in Vrsnika jako nerodno, ker so nekateri kraji zelo oddaljeni in tudi je ledinska občina dovolj velika, da se sama vzdržuje, saj šteje skoca-j trikrat toliko prebivalstva kakor Čekovnik. tega so se Ledmci obrasli na ta^iištvo pol. dr. «Edinost» v Idriji ki je takoj posredovalo pri tukajšnjemu podprefektu v iej zadevi in upamo, da se je stvar tudi ugodno rešila. — Požar. V Beli pri Idriji j* zagorela koča posestnici Mariji Leskavtc, v kater$ je s svojo družino stanoval vpokojerf gozdni delavec Anion Vooč«na. Ker jc ogenj nastal, ko so bili v« pri delu n* polju, niso mogli ničesar rešiti in je ubogim ljudem zgorelo vse: pohištvo, obleka in celo nekaj denarja. Sosedje so nesreča? družim takoj priskočili na pomoč, toda škoda je prevelika, zato priporočamo družino še nadalje dobrim srcem. Požar je baje nastal na ta način, da se je od isker — spodaj se namreč nahaja kovačnica po-sestnice, v kateri se je ravno takrat de-^ lalo — vnelo staro lesovje, ki je bilo se-.' veda takoj vse v plamenu. Sreča da se mi požar razširil tudi na druga blizu se na-' hajajoča poslopja. — Nesrečna pastirica. 16-letna Marija Nemec iz Sela je pasla čredo svojega očeta na pašniku izven vasi. Med pašnj-tj je uzrla na skalovju blesteč predmet, ki je vzbudil njeno radovednost. Ko se je vzpenjala po skali, da ga doseže, se je deklici spodrsnilo, pri čemur je padla tako nesrečno, da si je hudo opraskala levo nogo ob pečinah. V geriški bolnici, kamor so jo prepeljali, upajo, da bo ozdravila tekom enega tedna. — Okraden čevljar. V noči od pcndelj-ka na torek so običajni neznani zlikovci obiskali delavnico čevljarskega mojstra M. Bevčiču v bližini pevmskega mosta. Z okna v pritličju so odstranili tečaje, nakar se jim je okno samo odprlo. \ delavnici so pokradli vse nove čevlje v izložbi, .se izgotovljene čevlje, ki jih je imel mojster v popravilu, usnje, podplate in s seboi so vzeli mojstru tudi tolažbe, da se bodo zlikovci izsledili in z njimi ukradeno blago. Pridni in vestni obrtnik, ki je živel od dela svojih rok 'in šival in žvižgal vsako jutro že ob 5. uri, trpi nad 1500 lir škode. — Prvo žrebanje beneških obveznic Prvo žrebanje beneških obveznic se bo vršilo dne 17. t. m. v sedežu generalnega ravnateljstva za javne dolgove v Rimu. Izžrebane premije in obveznice se bodo izplačevale od 1. oktobra t. 1. dalje. Letne premije, katerih bo deležna 1. serija beneških obveznic, so sledeče: 1 premija od 1,000.000. ena od 100.000. 5 po 10.000, 10 po 5000 in 100 po 1000. Ker se bo vršilo napovedano žrebanje za dve finančni obdobji hkratu (1923.-24. in 1924.-25.), zato bo pri letošnjem žrebanju tudi število premij in obveznic dvojno. Radi višje omenjenega žrebanja je bilo na Goriškem začasno ustavljeno izplačevanje vojne odškodnine, ker tako zahtevaj'© priprave za žrebanje premij in obveznic I. serije, ki obsega 1 milijardo izdanih obveznic. Čim bodo priprave za žrebanje dokončane, se bo nadaljevalo z izplačevanjen* vojne odškodnine po goriških občinah. — Razstava slik. V nedeljo je bila otvorjena v prostorih goriškega umetniškega krožka v Nunski ulici št. 14 (notranjost) individualna razstava slik goriškega slikarja Ivana ČargC'. Razstava ostane otvorjena do nedelje dne 16. t. m. in je brezplačno dostopna občinstvu vsak dan od 10.-13. in 17.-19. — Avče pri Kanalu. Iz vseh krajev, bližnjih in oddaljenih, je prihitelo mnogobrojno občinstvo dne 9. avgusta v Avče, kjer je bil la dan velik in pomemben praznik. Zjutraj je bila v Nadavčah procesija, pri kateri je igrala tudi godba. Ob 2. viri popoldne pa je nastopilo tukajšnje društvo na odru in predstavljajo Jurčič-Česnikovo igro v petih dejanjih »Domena Igralci so večinoma vsi dobro igrali svoje vloge; le oni gledalci, ki so prav pazljiva zasledovali igro, so tupatam opazili pri nekaterih kak nedostatek, ki pa je bil vi-i den le prav pezljivim očem. Naj omenim par teh napak. < Domen» je bil v prvem dejanju malo negotov in preveč boječ. Tudi v naslednjih dejanjih bi se moral vesti bolj moško in o gotovih trenotkih govoriti ostreje. Drugače je igral dobro. Graščak je dobro pogodil svojo vlogo, le njegove kretnje niso bile na mestu in niso odgovarjale besedam, ki jih je govoril. Glas stare Mete je bil preveč piskajoč in njena žalost skoraj nekoliko prelirana. Jako dobro jo igral posestnik Jurec. Anka in Jerica sta tudi povoljno rešili svojo nalogo, in posebno v predzadnjem dejanju, ko sta nastopili v narodni noši, sta jako ugajali zbranemu občinstvu. Videlo se je, da so se igralci dobro pripravili na *&ro m se vztrajno učili, kar je pokazalo posebno to, da se ni nobeden prav nič zanašal na še-petalca. Del občinstva igro m popolnoma razumel in zato se je večkrat cul v na,za-lostnejših prizorih — smeh. Igro ,e prece, težko razumeti, posebno se, ako se pazljivo ne sledi dejanju za dejanjem. Kupleti, katere je pel g. Bratuž, so izzvali med poslušalci mnogo smeha in dolgotrajne ploskanje. Pevski zbor iz Kanala je F>od vodstvom g, Kuštrina zapel pesem «Oj, poglejte ptičice«, ki se mu je popolnoma posrečila. — Po veselici se je vršilo šaljivo srečkanje. Prireditev je začela eno uro prepozno, radi česar so morali oni, ki so se odpeljali z vlakom, oditi že pred koncem igre. Priporočal bi, da se v podobnih slučajih pazi na to, da se vsaj igra konča pred odhodom popoldanskih vlakov. —ič. — Gorica. . Planinsko društvo priredi izlet na Triglav. I. skupina odhod iz Gorice v petek 14. t. m. z vlakom ob 19 54 (Prihod s kori;ero v Bovec ob 23 uri) Naslednje jutro s korijero do Trente, če se jih zato dovolj priglasi. Čez Komar, Dolič na vrh Triglava (2863 m) tekom popoldneva. V nedeljo povratek skozi Tren', i s korijero, če se jih priglasi dovolj. II. skupina odhod ob 8.33 zjutraj iz Gorice, s kori'ero ob ob 11.25 v Kobaridu; stik s korijero v Bovec V Trstu, dne 13. avgusta 1925. «. EDINOST* ob 11.30, in eno spccijalno korijero ob 19. uri v Trento. Prenočevanje. V nedeljo na vrh. V pondeljek povratek po raznih poteh. — Za korijero se je priglaševati na Planinsko dru- ttvo. Gorica, Via S. Giovanni II. — Sela na Krasu. (Modras v stanovanjski baraki). Tukajšnji posestnik Andrej Pahor št. 25 se fe nahajal v torek zjutraj v gotovo ne-pr.čakovani kolikor nepredvidevani veliki, •ko ne naravnost smrtni nevarnosti. Okoli 7. ure zjutraj se je napravijal, da pojde nažet malo trave. Orodje (srpe, oselnik i. dr.) je imel spravljeno v malem lesenem zaboju v baraki v kotu ob leseni steni. Za zabojem je •tal oselnik (posoda, v kateri se hrani osla za brušenj e). 2e je hotel seči po njem z eno roko, z drugo pa v zaboj po srp, ko opazi — it sreči še pravočasno — karakteristično ro-čižkasto privzdignjeno glavo nevarno-strupene kače. ki se je vzpenjala ob oselniku na zaboj, kakor da bi hotela gledati vani. Lahko si je m sliti strah in obenem iznenađenje gospodarja barake, kaieri gotova ni pričakoval takega gosta niti v barak: ne. Modras pa je seveda poplačal svoje strupeno matenje bivališča z lastnim življenjem, zakaj Pahor je pograbil tam blizu stoječo lopato ter ubil nevarnega in nepovabljenega gosta še preden je mogel zbežati v luknjo na podu, ki so io napravile miši in skozi katero se ie bil priplazil v Pahorjcvo barako Dasi ne spada ta dogodek o modrasu v baraki ne v politiko ne v druga podobna po-giavja, vam ga sporočam, da bodo opozorjene posebno mamice na nevarnosti, katerim so izioženi na pr. njihovi otroci v lej dobi. Zdi sc. ca so se modrasi po vojni posebno na spodnjem Krasu zelo razmnožili in razpasli. Pred vojno so dajale občine posebno nagrado za vsakega ubitega modrasa. Po vojni se menda to ne prakticira več, a zdi se, da bi bilo potrebno in koristno še v večji meri nego pred vojno. — Kom^n. (Pol;ske tatvine.) Izvanredno se vse čudi nad letošnj mi poljskimi tatvinami^, kar ni bilo pri nas tako v navadi. Če bi se to vršilo v tako mali meri, da bi se lastniki za to ne brigali, bi molčali. Toda tu je opasnost velika, da se te ne razširijo pozneje tudi na druge pridelke, posebno na grozdje. V varstvo naših poljedelcev, ki niti v najhujši vročini ne mirujejo in delajo od zore do poznega večera, je treba storiti s pristojne strani korake. da se to na najodločnejši način zatre. Nekateri kmetje so si nasadili večje množine čebule in česnika, ker se pri teh stvareh dobro in hitro zasluži. Njih podjetnost in preudarnost pa je dobila slabo plačilo, kajti nesramni uzmoviči so odnesli s polja cele žaklje tega pridelka, računajoč, da bo to tudi njim dobro teknilo, posebno še, če bo šlo vedno in povsod tako po sreči. Pravijo, da so odnesli ie stvari za več vreč, torej par kvintalov bo vseeno. Skromnejši so bili pa oni, ki so, seve ravna tako pod varstvom noči, izkopali krompir. Ta-le sicer ni tako drag, da bi se dalo mnogo zaslužiti brez morebitnih neprijetnosti. Izgleda, da ne pomagajo poljski čuvaji, da bi držali v strahu požrešne tatove. Čas pisanja grozdja se bliža in kaj bo pa takrat, če se ne ukrene že Sedaj najpotrebnejše. Sicer so bili nekaterim storilcem ie skoro na sledu, a čakati treba ugodnejšega trenutka, da pridejo na limanico, če se sami ne bodo pravočasno premislili ter opustili ta svoj nepošteni posel. Je pa tudi v interesu vsakega domačina, da pazi. da se tatvine ne ponavljajo, ker spravljajo njegov kraj v slabo luč, čeprav tudi po nedolžnem. Brez vsakega pomišljanja pa se , naj zasačeni krivci naznanijo županstvu. Ne mislite, da se s tem denuncira in da je to poniževalno; to ima popolnoma drug namen. — Kuraiorij cbrtno-nadaljevalne šole v Vrtojbi čuti prijetno dolžnost izreči svojo iskreno zahvalo načelništvu ugledne Ljudske posoiil-n ce v Šempetru pri Gorici za velikodušno podporo 1000 lir, ki jo je blagovolilo nakloniti naš: šoli. — Plemeniti dar nam je dokaz, da st ta zavod v polni meri zaveda važnosti, ki jo ima strokovni pouk v današnjih časih za naše ljudstvo, ob enem pa nam je tudi vzpodbuda za nadaljno delo na izpopolnjevanju naše šole. ki naj prinese naš. ukažeTni mladini čimveč koristi. — Predsednik. žice. Še vedno nepoznani ljubitelji brzojavne žice si hočejo najbrfe všpostavftr lastno brzojavno zvezo. Železniški upravi pa ne bo pre- .........._____ ostalo — ako pojde tako naprej — nič drugega,! ^ ^el™ Tržič Hi Nabrežiw»r* ki je eno, brezaicm br«»,av. , poldrugo m ^ ^ ^ ^daljen* od veliki trpini v najkrutejšem pomenu te besede. Le zamislimo se v položaj tajcega kmeta-delavca, ki mora hoditi vsak dan kakor da upel — Radi ene£a kvartioa vina. Kakor nam . uro air mu ^ «« dodatno poročajo k naši torkovi vesti pod gor- | njegovega doma] In ako hoče kaj prrfira-njim naslovom, ni dal povoda sporu kvartin j roti, ako hoče doseči s svojim delom« onr vina, temveč je čevljar Kristančič po noči vdrl (gospodarski cilj, ki si ga je .postavil in ki v stanovanje Alberta Okrogliča ter ga brez : mu ga vsiljuje njegov kočljivi gospodarski vsakega povoda ranil s čevljarskim nožem v desno roko. Okroglič 9e zdravi v bolnišnici. — Gorica. - Planinsko društvo. Novi člani del • bo razdaija ^ tako velika, pa četrtkih__i___. _______________u — ztA*.; se vpisujejo ob pondeljkih, torkih ter od 8. do 9. ure zvečer v Čitalnici. Vpisnina 2 L, članarina L 1 mesečno. Negoričani lahko pošljejo po pošti na naslov Planinskega društva, ul. S. Giovanni 7, I. — Tolmin. Preteklo nedeljo se je poslovil s težkim srcem od naših župljanov prečastiti gospod Alojzij Pavlin, dosedanji katehet na tukajšnji ljudski in meščanski šoli ter na treh višjih tečajih učiteljišča. Bil je dober katehet in izvrsten govornik, imel je lepe nauke za tolminske župljane, ki so ga radi imeli. Posebno ga bomo pogrešali pri petju, ki ga je kot dober glasbenik gojil med nami. Sicer je prebil v Tolminu marsikatero neprijetno uro, pa to ne radi nas, tolminskih župljanov. Pred tedni je bil imenovan za župnika v Kobaridu, kjer ga bodo gotovo ljudje ravno-tako vzljubili, kakor smo ga mi Tolminci. * — Iz Podrle. V nedeljo,16. t. m. priredi Podraška jčitalnica veseloigro v treh dejanjih «Stari grehii»; igra vzbuja skoz in skoz polno smeha. Vse, kar leze in gre, mora torej v nedeljo v Podrago. Priporoča se občinstvu, da gre na veselico žalostno, ker za eventuelno pokanje trebuhov odbor ne odgovarja. Toliko na znan e. Veselica se vrši popoldne. — Odbor. položaj, se mora vdati svoji kruti usodi in hoditi zvečer domov in zjutraj zopet na GosDOdarstto. Gospodarski položaj spoćiM Kun (Splošne razmere. - Letina. - Vejaa odškodnina.) Naš spodnji Kras obsega nekako vse občine zapadno od Komna, med katerimi so najglavnejše razen Komna samega sledeče: Mavhinje (s Sesljanom, Cerovljami, Vi-žovljami), Devin (z Medjevasjo m Jamlja-mi), Brestovica (z Valami in Klancem), Gorjansko, Sela (s Koriti in Hudim- logom), Vojščica, Temnica (z največjo vasjo Kostanjevico), Škrbina, Opatjeselo in Doberdob. Gospodarski teži najzapadnejši del spodnjega Krasa k Tržiču (Brestovica, Sela, Doberdob, Devin), kamor prodajajo omenjene vasi v prvi vrsti mleko. Iz Tržiča se tudi zalagajo- z večino potrebščin, predvsem pa z nakupom na drobno, ki ga — Nenadna smrt. V torek zjutraj je umrl v , j * u ' * i a __ Gorici v starosti 62 let znani goriški trgovec neznajnem odstotku, tako da imamo ; Edvard Sticsa. Ko ga ni hotelo biti v torek zjutrai ob navadni uri iz njegove sobe, so domači vdrli v njegovo sobo, kjer so ga našli mrtvega v postelji. Zadela ga je srčna kap. — Poglavje brez konca. V pondeljek smo poročali o smrtni nesreči, ki je doletela delavca Julija Brombini, ko ie izpraznjeval v So-vodnah neeksplodirano granato. Že naslednjega dne, t. j. v torek, popoldne sc je pripetila delavcu Licio Giacomini. ki je bil istotako zaposlen pri tvrdki Gentili & Rusignoli, zopet nesreča, povzročena po vojnem strelivu. Ko se je Giacomini hotel v Kalu pri Kanalu med delom približati kupu, v katerem je bilo nako-p čeno vomo strelivo, je zadel ob petardo, ki je eksplodirala ter ga ranila po celem telesu, zlasti pa na desni nogi. ^Zeleni križ» ga je prepeljal v goriško bolnico, kjer bo ozdravil v približno treh tednih. — Tatvina brzojavne žice. Na progi med Gorico in Dornbergom izgine vsako toliko časa po par sto metrov bakrene, brzojavne žice. V pondeljek je zopet izginilo na progi, med Dornbergom in Prvačino 450 metrov brzojavne ku, ki si ga je mogoče misliti, še vedno opravljajo večinoma mlekarice. V tesnih trgovinskih zvezah pa so vse te naši vasi tudi z Gorico, kar se je ohranilo kot nekak gospodarski običaj še iz predvojnega Časa, ko je bila Gorica važno šolsko in sploh kulturno središče cele nekdanje goriške dežele do samih vrat tržaškega ozemlja. H Gorici težijo skoraj izključno tudi sedaj po vojni vse one vasi, ki so bolj oddaljene od Tržiča, kakor Vojščica, Temnica, Kostanjevica in seveda predvsem Opatjeselo1. Politično spada ta rob slovenskega ozemlja k dvema različnima prefekturama: tako so bili Devin, Mavhinje in Doberdob priključeni k tržaški prefekturi, medtem ko spadajo vse druge vasi v področje goriške podprefekture (videmska pokrajina). Glede sodnih okrajev je delitev še večja (Gorica, Tržič, Komen). V gospodarskm pogledu so ti kraji slovenske zemlje večinoma poljedelski. Ogromna večina so prebivalci mali in srednji posestniki; veleposestniki se Lahko na prste seštejejo. Pa tudi take kmetije, ki zadostujejo same sebi, so zastopane le v neznatnem odstotku, tako da imamo v resnici tu v glavnem večino takih posestnikov, ki so pod silo prilik in neprilik napol kmetje in napol delavci. Na splošno pridelajo ti kraji da ali ne za poi leta živeža-(krompirja, pšenice, sirka, ajde). Vse ostalo morajo kupovati. Vsled tega so moški prfsaljeni kmetovati in si poleg tega iskati zaslužka, ki naj dopolni pridelek palja, tako da morejo preživeti družine in odštevati visoke davke. IznajzapadnejŠih vasi hedijo delat moški večinoma v Tržič, kjer je par tvornic, ki se v zadnjem času dobre* razvijajo, (ladjedelnica i. dr.). Velikega go»-spodarskega pomena za nekatere občine je tudi oživitev nabrežinskih kamnolomov, kjer najde zaslužka na stotine ljudi iz bližnjih in oddaljenih krajev. Toda vse to si nikakor ne smemo predstavljali v preveč rožičastih barvah. Predvsem je zaslužek precej pičel, a na drugi strani bi bili prebivalci teh krajev tudi pri najboljšem zasluž- makari če mora napraviti vsak dan po. štiri do pet ur hoda z doma na delo in obratno. Kjer so cestne zveze ugodne, si seveda olajšujejo to trpljenje s kolesi, toda povsod to ne gre, ker so tudi poti večinoma v zelo slabem stanju. Samostojne obrti, ki bi zadostovala za preživljanje družin, v teh krajih po vojni skoraj več ni. Pred vojno je cvetelo bični-karstvo (Opatjeselo, Brestovica, Kostanjevica), ki je bilo važen vir dohodkov posredno tudi za kmetovalca, ker je ta poslednji prodajal bičnikarjem kropivnice. Pa vojni pa ta obrt Ie životari, zakaj na eni strani ovira njegov razmah razlika v valuti, a na drugi tudi kroprvrric več ni v zas-destni množini, ker je vojna vihra pokončala večinoma tudi to drevje. Končno pa je tudi povpraševanje po bičnikih vedno manjše. Kar se tiče drv, so bile posledice vojne porazne in naravnost nepopravljive. Vojaštvo je deloma zase deloma iz taktičnih potreb iztrebilo takorekoč vse drevje, katero se le počasi obnavlja. Medtem ko so bila drva (gerivo) pred vojno za spodnje kraškega kmetovalca tudi važno bogastvo, ki ga je lahko pretvoril v denar, ko je bila potreba, je sedaj ta vir dohodkov popolnoma usahel, ker zadostuje sedanje grmičevje jedva za njegovo domačo rabo. Kar z drugim drevjem, se je zgodilo tudi z murvami, tako da ne more nikakor priti reja sviloprejk do novega razmaha, dokler ne zrastejo nove murve, ki bodo dajale tukajšnjemu kmetovalcu dragocenega mur-vovega listja v zadostni meri. V sedanjih razmerah bi ga seveda meral kupovati, ako bi hotel gojiti sviloprejke, kar pa se mu seveda ne izplača. Pred vojno so prodajali prebivalci teh krajev tudi mnogo sena, toda sedaj po vojni so cene senu zelo nizke, tako da se tudi ta trgovina ne more več izplačati. Vinogradništvo ni bilo v tem najzapad-nejšem kosu slovenske zemlje niti pred vojno posebno razvito. Tem manj bi se izplačalo sedaj v novih razmerah. Ako bi se hoteli prebivalci posvetiti tej panogi kmetijstva, bi m tirali opustiti ali vsaj skrčiti na najmanjšo mero pridelovanje krompirja in žita, kar pa bi se jim, kakor rečeno, posebno v novih razmerah gotovo ne izplačalo. Zato je slej ko prej odvisno večje ali manjše blagostanje tukajšnjega prebivalstva na eni strani od letine, na drugi pa od postranskega zaslužka. Razveseljivo dejstvo pa je vsekakor, " da se posveča po vojni vedno več pažnje živinoreji, poisebno' pa reji krav, radi česar sili mlekarstvo bolj in bolj v ospredje. Letošnja letina je bila do sedaj dobra, le za krompir je bilo vreme morda pre-deževno, tako da ni rodil, kakor bi bil sicer. Pšenica pa je obrodila izborno. Sirk in ajda sta še na njivah in njuna usoda je odvisna od tega, kakšen bo avgust. Ako ne bo dežja v kratkem, bosta kasni sirkj in ajda uničena, a zgodnji sirk se zna rešiti do polovice. V splošnem gospodarskem pogledu so ti kraji zelo zapuščeni. O zadružništvu ni ne duha ne sluha. In vendar je jasno, da bi si mogli prebivalci zboljšati svoj težki gospodarski položaj le z združenimi močmi. Ako bi se ne mogla ustanoviti zadruga v vsaki vasi, bi se lahko združilo po več vasi, ki bi potem skupno oddajale n. pr. mleko v Tržič, Gorico in celo v Trst, ker bi si z združenimi' močmi že mogli nabaviti nagla prevodna sredstva. Mlekaricam bi potem ne bilo treba nositi ure in ure daleč mleka na glavi in prestafati naravnost neverjeten trud, temveč bi ga oddajale doma. Tudi skupna mlatev bi se morala organizirati, kar bi tudi znatno olajšalo življenje tukajšnjega prebivalstva itd. Važno gospodarsko »vprašanje za te kraje je tudi voda. Spodnji Kras se mora preskrbeti v zadostni meri z vodo, ako naj mu bo mogoče, da ozdravi od ran, ki mu jih je prizadejala vojna. Vprašanje kraškega vodovoda se mora enkrat rešiti. Vlada bi se morala zavedati velikega «oci-jalnega in gospodarskega pomena, ki bi Merica Ferfolja Milan Gregorič poročena Orehovi je 8. avgusta 1925 Prvačina 691 KOČIJA, lepa, na pol zaprta, za par konji je na prodaj pri Josipu Biščaku v Šmihelu pošta Nadanje selo. 1131 HIŠA v Mariboru, s 4 stanovanji fn vrtom, v* neposredni bližini glavne potfe in gl«dj& šča, je na prodaj pod ugodnimi p ago h cacfr Ddkk, 1108 selitve. Pojasnila daje lastnik Ferdo Solkan pri Gorici. BABICA, autorizirana sprej«na ooMČe. Govori slovensko. Slavec, via GtuKa 29. 64 HARMONIJ, dobro ohranjen, je na prodaj. Pojasnila daje župnik v Vremah. 1132 PSA, volčjaka, voziček in konjsko vprego proda radi selitve Kerda, Volčjadraga. 1133 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50 pritličje. 1135 KOLO, dirkalno, «Wolsit» zelo dobro ohranjeno se proda. Via Galatti 8 vrata 11. , 1136 BOLJŠA primorska družina v Ljubljani sprejme na hrano in stanovanje dve učenki iz boljše tudi primorske družine. Dopisi naj se naslovijo pod «Ljubljana» na upravništvo Edinosti. 1137 DVA KOVAŠKA vajenca sprejme Ivan Kov-sca, Trst, Via Ferriera 31. 1127 RIJ, suh, brinjevo zrnje, krompir itd. kupujem. Pojasnila se dobijo stmo v nedeljah v gostilni Možetič v Kazljah. 1128 BABICA sprejema noseče na dom. Ljubeznjiva oskrba. Via Madonnina 10/11 1129 MERJASCA, plemenjaka, angleške pasme imajo v Zagradcu pri Repniču št. 1. 1130 MLAD URADNIK 23 let star, želi znanja v svrho iskrenega prijateljstva z inteligentno gospodično od 20. do 24. leta stro. Prednost imajo trgovke. Ponudbe pod sn» skom Din. 90— aa vstopnico, Din- 20.— za konzularni vizum In L 5.— za pattne in režijske stroške. ' (567) GOSPODINJE! Od prihodnje sobote dne 15. t. m. dalje boste lahko dobivale v naših novih prostorih v ulici Raffineria št. 4 : Mleko garantirano pristno od Kmetijske zadruge iz Klanca . . . . po L 1.40 za liter Calno maslo od Mlekarske zadruge iz Volč (Tolmin) ......po L 22.— za kg kakor tudi jajca, med, vino in slično, vse prvovrstne kakovosti in po najugodnejših cenah. Postrežba na dom! Izkoristite priliko! Kmetijsko - trgovsko druStvo Via RaffUiorla 4. Tal- 36-75. (587 ! n Prodale se 100-150 dunama (dunum 1000 m4) prvorazredne oranice, 8 km oddaljene od grada Banja Luka, na že-lezničkoj pruzi Banja Luka-Prijedor, te 500 dunama prvorazredne oranice u jednom kompleksu i 40 du-numa bukove šume 4 km daleko od Prijedora na Drž. cesti Prijedor-Banja Luka. Pogodnosti pri plačanju. Zemljište se u posjed u slu čaju pogodbe odmah predaje. Obratite se Dr. Anti Poli«cov advoka':«* u Banjo j Lud (Bosna) Jugoslavija. (58^ Kupci pozor! V jako prometnem kraju Julijske Krajine sta na prodaj radi takojšnjega odpotovanja in radi bolezni dve lepi, dobičkauosni hiši (s 15 sobami) v katerih se nahajata stara, znana gostilna in kavarna (v posebnih prostorih). Inventar je urejen nad 30 tisoč lir. Letni zajamčen) dobiček 15 tisoč lir. Jako ugodni plačilni pogoji. — Cena L 125.000. Ponudbe naj se naslovijo na upravništvo jx>d ..Dve hiši *■ (589) ZAHAVLA V žalosti potrti vsled smrti naše nad vse ljubljene sestre, nečakinje, gospodične Ank« Kyimšn-ove ki je bila v cvetu let rešena pozemskih nadlog, se zahvaljujejo podpisani vsem, ki so nam ob smrti drage pokojnice izkazovali svoje sožalje ter se v tako velikem številu udeležili v pondeljek njenega pogreba. Posebej izrekajo še zahvalo č. g. župniku Kosovelu, „Pevskemu in bralnemu društvu" v Standrežu za ganljive nagrobnice, g. A. Kozman-u za zednji pozdrav ob odprtem grobu, godbenemu krožku iz Mirna ter vsem darovalcem šopkov in cvetja. Bod povrni stotero! ŠTANDREŽ, II. avgusta 1925. Žalujoči ostaii . Danilo« brat. GisaSa, sestra. — Družine: Morar* Štandrež-Gorica. Kuzntin* StandreŽ. VifliitiSi Sovodnje. Gulin, Gorica. Briljante, bisere, drae&slfe platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenab. — Kupujemo tudi zastavne listke Portiri di Chiozza St. 19 tretje nadstr. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 573 (Dalje na IV. stranO 20 (one 1. Emaouele III. 20 SLOVENCI! V naši prodajalni dobite blago in " i izdelane obleke po najzmernejših cenah. g iHiiMHBamiiHiimiHidl i rn PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: (125) Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Črez nekaj tednov težkega in vztrajnega napora se je zrcalo končno razsvetlilo v mehki svetlobi in na ozadju se je pokazala čudna slika. Iz pestro pobarvanega jajca se je pokazala baronova padoba, zavita v valove raznobarvne megle. Očaran in ves nemiren od radovednosti je Pavel Borisovič opazoval čudno podobo ter se čudil g*banju in prelivanju barv. V prvem navdušenju je hotel steči k učitelju, da mu pojasni ta pojav. Toda bil je že toliko discipliniran, da je premagal nestrpnost in sklenil počakati naslednjega dne, ko je bil dan počitka. Ko je naslednje jutro pri zajtrku sporočil gospodu Zeraldu, kai je videl prejšnji dan, je gospod Žerald Kinehijaje pogiedal v obličje in oči svojega učenca, ki je sijal od ponosa in zadovoljstva. — Sprejmi moje častitke, sin moj. Ta uspeh dokazu je, da si delal v-ztrajno in odločno. Jutri pridem k tebi, in ko boš priklical sliko, preidem k razlagi. Ko je baron naslednjega dne priklical v zrcala čudno, jajčasto podobo, je gospod Žerald, ki je stal za naslanjačem, dvignil roko in iz njegovih prstov so šinili svetlobni trakovi, ki so se takorekoč pritrdili na zrcalo. Barve meglene slike so nato postale bolj jasne in slika je bila podobna reliefu. ;— Prišel sem, da pomagam tvoji slabi volji z žarki svoje zavedne volje in vlijem vsebino odseva tvojega astralnega «jaza», da ti morem razložiti ves pojav. To, kar tu vidiš, je zgodovina tvojega duševnega razvoja v preteklosti in sedanjosti, toda tu so tudi znaki razvoja v bodočnosti. Te barve, ki jih vidiš na odprti jajčasti cbleki tvoje bitnosti, sa posledica dolgih in vztrajnih stoletnih naporov in postopnega izpopoinjevanja. Predno pa ti pojasnim pomen barv tvojega a str al a, ti v kratkih besedah povem pomen prostih barv. Samo ob sebi se razume, da so njih premembe, prelivanja in zlivanja neštevilne, kakor so različne stopnje zmožnosti, popolnosti itd. človeškega duha. Tako na primer pomenijo črni oblaki v astralnem telesu sovraštvo in zlobnost; živordeča barva pomeni po različnih odtenkih jezo, ljubezen ali čuvstvenost; temnorujava označuje skopost, sebičnost ali ljubo« sum je; svinčenosiva kaže utrujenost in onemoglost. Ta barva kakor tudi ona skop osti imata čudno svojstvo, da razpolagata z vzporednimi trakovi in v tem slučaju napravi j a vtis, kakor da je njih povzročitelj zaprt v nekakšni astralni kletki. Oranžna barva kaže na ponos in častihlepje; zlatorumena, po stopnji bleska in čist ote, kaže slopnfo duhovnosti. Temnozele-na in siva barva sta barvi prekanjeno« t i in licemerstva, a njih svetlejši odtenki izražajo ista čuvstva, samo očiščena. Višnjeva barva znači v splošnem pobožnost, toda po stopnjevanju gostote pomeni tudi fanatizem ali po-božnjaštvo. — Na temelju teh podatkov bova sedaj proučevala tvojo dušo in stopnjo tvojega razvoja. Najprej poglej si te živordeče lise, ki so raztresene po vsej prostornosti jaj časte oblike. Ti znaki netikroćenega značaja kažejo, da si nagel in razdražljiv. Spodnji del podobe je ovit v oblačno maso temnorujave barve, v . ^ Pre^va slabotni sivozeleni barvni od tanek, m kaže preceejSnjo stopnjo sebičnosti in ljubosumja. Kujavina prehaja v rdečo liso, ki je spodaj temna, zgoraj rožnata; to dokazuje, da si še močno podvržen jezi in čuvetvenosti, toda da si tudi zmožen ljubiti, dasi zmerno. Na tvojo srečo je zgornji del jajca proti-u«ž Podnjemu neželjenamu delu; zakaj glava je obdana z vrsto Širokih žarkov, ki kažejo na neko stopnjo duhovnega razvoja in -rišfatfa stremljenja. Ta rumeni žarek z zlatimi odtanki pomeni tvoje veselje do učenja, očiščenja in napredka; višnjevi ftarek dokazuje zadostno pobožnost, da se motmi dvigniti k Božanstvu in izprositi Njegovo pomoč. Toda *—■— oranžna barva, to je potresena s aaHambi in rakavimi madeži, kvari vso podobo in izdaj* tvojo izredno nadutost, precejšnjo samozadovoljnost in H*fntr ljubezen, ki išče najprej lastno zadostitev, a od bližnjega zahteva popolnoma nesebično fuvstvo in samozataj*- vanje. To je v splošnih potezah pomen tvoje astra):ie podobe, o tanjših in začasnih odtankih bova govoriia pozneje. Zdaj pa pojdiva, da se odpočrješ v svežem zraku, kjer lahko nadaljujeva pogovor. Baron je molče slušial; ko sta se na terasi pcvsedla, je bil baron videti tako raztresen in zmeden, da se je gospod Žerald iz srca nasmejal. — Razvedri se, prijatelj, in povej, kaj te je tako silno ogorčilo? — Nisem mislil, da sem tako hudoben, — je zašepetal baron v zadregi in nekoliko srdito. — Jaz se ne čudim temu, zakaj tvoja aura je precej močno pobarvana z nadutostjo; toda ni vzroka, da se jeziš. Zmaga je že napol gotova, če je nevarnost poznana. Sedaj, ko poznaš svoje slabosti in jih moreš nadzorovati, ti je odprta svetla m razumna pot k izpopolnjevanju. V našem življenju igrajo misli glavno vlogo; to so nekakšni sli, ki raznašajo po auri psihiČhe spočetke. Ti veš, da vsaki vibraciji odgovarja določena oblika, a oblike, ki jih naše misli izobrazu-jejo, se nam kažejo v raznovrstnih in zanimivih podobah. To ti pokažem v prihodnjih dneh. Roteršild ga je goreče zahvalil, a v teku pogovora ga je Vprašal, če mu je nadaljevati začete poskuse, ali mu učitelj odkaže drugo delo. — Da, začela bova z drugimi poskusi, — jo od-0ovoril gospod Žerald. — Ko si se zdaj naučil opazo- astralno luč, moraš se naučiti še, da jo boš pa svoji volji osredotočil in gospodoval z njo; kakor si ie poskusil, so ti tokovi pokorni človeški volji, V lrstu, dne 13. avgusta 1925. ga imela ta naprava, ako bi redno pošlo* vala. Zato bi »e morala končno odkriti za zadosten in reden prispevek s svoje strani. Namesto tega pa se žal odločilni činitelji obotavljajo in leto® smo doživeli celo še to presenečenje, da je vlada znižala svoj izredni prispevek od 25.000 na 10.000 lir. Tako je življenje tega dela našega ljudstva polno muk, skrbi in negotovosti. Vojna je bila zanje velika nesreča. Toda ne največja! Bliža se mu še večja, nepopravljiva — katastrofa. To je večno vprašanje vojne odškodnine. Ako se ne odvrne preteča nevarnost, se bo lahko reklo, da je prišlo prave uničenje teh krajev še le z vojno odškodnino. In to kljub temu, da so vasi, ki so bile po vojni razdejane, večinoma že vzpostavljene. Vojni oškodovanci dobivajo namreč že par mesecev sem od finance obračune o likvidaciji, na katerih je tudi redna postavka terjatev, ki jo ima napram oškodovancu denarni zavod, ka--teri je dal predujem. Pisec teh vrstic je videl štiri take obračune, štirih posestnikov, ki dolgujejo banki skupno nad 100.000 lir, eden okoli 25.000, drugi okoli 30.000, tretji 33.000 in četrti 15.000 lir. Ljudje te zbegani in preplašeni povprašujejo, da jim razložiš, ali bodo res morali plačati ali ne. In če jim poveš, da je tu zakon, ki pravi, da jamči vojni oškodovanec za razliko med predujmom in likvidirano vojno odškodnino, se ti do solz zamislijo, da potem vzkliknejo z glasom obupa: «To ne more biti; to bi bila sleparija, mi smo se pogodili. da se nam sezidajo naše hiše za vojno odškodnino itd. In zares se je treba tu ivprašati, ali bo ta zakon držal. Odgovor je le eden; ne more držati, ker bi bile njegove posledice katastrofalne. Naj to pojasnimo le na enem samem primeru: Občina, iz katere so oni štirje omenjeni oškodovanci, šteje 70 Številk in pri vsaki hiši bo prebitek nad vojno odškodnino. Povprečno bi moral znašati okoli 10.000 lir na hišo. Vse£a vkup bi torej dolgovala cela vas banki gotove nad 700.000 tir! Vseh prebivalcev šteje ona vas okoli 350. Take dobimo torej sledečo sliko; Vsakemu posestniku je vojna razdejala vse: hišo, zemljišče, živine. Z vojno odškodnino so mu sezidali večinoma manj, nego je imel prej, a kot nagrada za to, da mu je vojna vse razdejala, da je moral v begunstvo, da je trpel po barakah, životaril in umiral, bi še prišlo po 10.000 lir na hišo ali 2000 na glavo dolga! In to poleg tega, da je vojni oškodovanec udarjen že z benečijskimi obveznicami, ki jih mora sprejemati a la pari. medtem ko veljajo v resnici le malo nad dve tretjini nominale! Če se vzame vse to v pretres, mora pač vsakdo uvideti, da je omenjeni zakon neizvedljiv, ako se noče upropastiti vse kraje, ki so bili po vojni razdejani. In kar velja glede kršnega in nerodovitnega spodnjega Krasa, velja (morda v nekoliko manjši meri) glede vseh drugih krajev, ki so bili razdejani. Vprašanje je povsod isto: kmet, ki se jedva živi, ki z muko in naporom odšteva davke, ne bo mogel placenti teh prebitkov. To je izključeno in za-i >- se mora to vprašan-je drugače rešiti, ako se noče doživeti, rekel bi, škandala, da bo vzpostavitev po vojni razdejanih krajev pomenila popolno pogubo teh kra-j . s a ia način vprašanje ni več krajevno, temveč zadobiva občedržavni značaj, kar b.) nalagalo državi dolžnost, da' sama poseže vmes. Najbolj so prizadeti seveda oni kraji, ki jih je vzpostavila Cerg, in zato je mnogo odvisno od izida likvidacije te zadruge. Vsekakor pa je to vprašanje eno najmuč-nejših in na^kočljivejših vprašanj, od katerega bo odvisno bitje ali nebitje velikega dela naše dežele. «Edinost» je že I. 1923. opozarjala nanje in napovedovala nevarnost. ki zadobiva sedaj konkretne oblike. Zal da se tedaj prizadeti niso zavedali resnosti položaja. Sedaj pa je brez dvoma prišel hip, ko bc treba začeti resno akcijo, da se vojni oškodovanci rešijo nevarnosti. Misi im, da bi bil tu na mestu predvsem nastop vseh prizadetih občin, oziroma občinskih svetov, ki bi marali nemudoma zavzeli stališče in poučiti pristojne oblasti c pogubnem položaju, ki bi neizogibno sledil. Ta akcija naj gre sporedno z akcijo naših političnih organizacij in naših poslancev. Vlada se mora obvestiti vsestransko in z vseh poklicanih mest o pogubnosti takega položaja, zakaj tu ne gre le za gole bančne račune, temveč za gospodarsko bodočnost celih ozemelj. F. P . dragoceno kožuhovino. Baš ta okolnost je pagativne elekrtrile«, ki pfeie in kroži okoli koli- kriva, da jih danes ni več. Najmanj 200-000 kož so prinesli lovci od tam, ki bi po današnjih cenah bile vredne preko šest aižlijonov dolarjev, Poslednjega tulnja te vrste so videli na otoku v letu 1892. Številne ekspedicije so pozneje brez uspeha iskale na otoku to živaL Toda slonovskih tulnjev, katerih kožuhi niso posebno uporabni za milijonarske dame, j s na Guadalupu jako mnogo. Toda tudi njim so lovci na kite napovedali iztrebljevalno vojno. Spoznali so namreč, da se da iz njihovih trupel izločiti precejšnjo količino olja, ki bi bilo marsikje uporabno. Potem je začelo pobijanje, ki se je končalo šele tedaj, ko se lov vsled malega števila živali ni več izplačal. Mislili so že, da so slonovske tulnje povsem zatrli, a usoda je hotela, da jih je vedno nekaj ostalo, ki so svoj rod zopet razmnožili. Ekspedicije, ki so o tem pobijanju sporočale mehiški vladi, so vplivale na slednjo v toliko, da je tedanji predsednik Obregon proglasil otok Guadalupe za državno rezervacijo. Brez izrecnega dovoljenja se zdaj ne sme nihče na njem izkrcati. Pobijanje slonovskih tulnjev je strogo prepovedano in istotako jih ne sme nihče vznemirjati na kakršenkoli način. Zakon ne vključuje samo otoka nego tudi tri milje širok pas morja okoli. Visoke kazni so bile določene za kršitelje tega varstvenega zakona. Ko se človek nahaja med slonovskimi tulnjit se mu zazdi, da se je pomaknil nazaj v dneve jura in da živi sredi velikanskih dvoživk tistih dni, ko se je tvoril v zemlji premog. Slonovski tulnji se ne golijo tako kakor navadni sesavci, ki ob gotovih časih izgubljajo dlako. Mesto tega se jim v velikih ploskvah lušči koža z dlako vred, prav tako kakor se .zgodi od solnca ožganemu plavalcu. Po olu-ščenju je barva kože na skrajno hrapavem in zgrbančenem vratu svetlo rožnata, kakor so cvetovi pelargonij. Po ostalih delih trupla so živali svinčeno sive barve. Gibljivi rilec, ki pri odraščenem samcu do,-seže dolžino štiridesetih centimetrov, služf neki samo za trobentanje; ni opaziti, da bi bil v čem drugem koristen. Ko pa obide žival «muzikalno navdušenje*, vrže glavo vznak, rilec spodvije v gobec in ga napihne kakor balonček. Izpod tega resonatorija pošilja potem v svet grozovite glasove, dokaj podobne tulečim sirenskim sto metrov oddaljenega par-nika. Rilec pri samici je nepopolno razvit in to bi dokazovalo, da je pri nabiranju hrane nepotreben. Navzlic temu, da je že marsikdo opazoval življenske navade teh nenavadnih živali, ni vendar bilo še nikogar, ki bi mogel povedati, od česa živijo in kako nabirajo živež. Ta žival je pač ena izmed naravnih skrivnosti. Tudi ga ni bitja bolj brezbrižnega na svetu kot je slonovski tulenj. Njemu ni življenje drugo kot ena sama dolga doba lenega dremanja. Za obiskovalce iz tujih dežel se niti najmanj ne zmeni. V ameriškem zemljepisnem mesečniku «The National Geographic Magazine« (Washing-ton) poročata G. Dallas in A. W. Anthony sledeče o teh živalih: «Slonovski tulnji leže v velikih čredah raztreseni po obali. Človek misli na prvi pogled, da so mrtvi, pozneje se pa prepriča, da samo počivajo. Za nas se niso zmenili prav nič, ko smo hodili med njimi, skakali preko njih in jih fotografirali od vseh strani, niti tedaj se niso vznemirili, ko jim je ta ali oni član naše ekspedicije pritisnil na hrbet odmevajočo klofuto. Baš ta tako popolna odsotnost bojazni pred človekom je bila vzrok, da so tako lahek plen lovcem, ki so jih pobijali zaradi njihovega olja. V začetku smo se čredi, ki je Štela 264 živali, približali z veliko previdnostjo, ker smo se jih bali vznemiriti, pozneje smo pa spoznali, da bi lahko streljali s kanoni okoli njih.» F- M« Deut milijuni ksijskil etii v kamtiln Proti koncu poslednjega stoletja je angleški fizik Sir Oliver Lodge objavil presenetljivo vest, da je ves eteralni prostor do skrajnosti nasičen z energijo ali skrito silo, ki je nedoumljivo orjaška. Po njegovi domnevi je okoli štirideset biljonov konjskih sil v vsakem ku bičnem centimetru prostornine. Teorija ie ostala teorija, ki so jo nekateri znanstveniki podpirali, drugi pia pobijali. To in ono Sorodniki predpotopnfh živali Jako prijetne kožuhe nosijo nekateri prebivalci otoka Guadalupe. Barve so ti kožuhi krasne, lepo rožnate kakor so cveti geranij (pelargonij) Poleg tega imajo še druge dobre strani ti kožuhi, zelo mehki so na primer in za vodo popolnoma neprodirni. In izključno samo ti nam malo poznani prebivalci zgoraj omenjenega otoka se postavljajo z njimi. Potem se Zgodi tudi to: srečni lastniki teh kožuhov jih znajo spredaj na gobcu spodviti v odprtino dokaj obširnih ust, pa jih tam napihnejo tako, da jim neprimerno močno narastejo. Izpod tega resonančnega meha pošiljajo potem v svet strahovite glasove, kakršnih niso navajeni navadni morski psi. Ti kožu-harjr, veste, spadajo v družino morskih piov, a se od slednjih razlikujejo zlasti po svoji telesni ogromnosti. Angleži jim valed tega pravijo »slonovski tulnji*. Njihov dom je na severni zemski polobli samo otok Guadalupe v Tihem oceJi/hu. Guadalupe leži kakih 200 milj jugozapadno od kalifornijskega mesta San Diego, in je dvajset milj dolg, šest pa iirok. Otok je vulkanske formacije in zelo pust kraj na naši zemlji. Naseljen je samo z nenavadnimi vrstami iivali, ki se tudi ne počutijo dobro, ker izumirajo čedalje bolj. V prejšnjih časih je bil otok gosto obljuden z neko vrsto morskih psov, ki je dajala zelo Toda devetnajsto stoletje je prišlo h koncu, ki ga je okronalo z odkritjem radioaktivnih tvar in. Raziskovanja znamenite poljske znanstvenice gospe Curie »(rojene Sklodowske), potem Rutherforda in drugih so pokazala, da en sam gram skrivnostnega radija, ko se tekom dolge dobe spremeni v svinec, odda iz sebe velikansko množino treh miljonov konjskih moči. Tako je tu človeštvo nenadoma dospelo do takih količin energije kot jih je predvideval Sir Oliver^odge. Če bi naše solnce proporcijonelno imelo v sebi toliko radio-aktivnih tvarin kot jih ima naša zemlja, potem je rešeno vprašanje, odkod jemlje solnce svojo orjaško energijo, ki ne kaže, da bi se tekom tisočletij kaj zmanjšala. Solnčna toplota se po tem- pojasnil« poraja zopet in zopet po vsakem izginjanju tvarin v nič. Na podlagi tega je zavržena, vsaka domneva, da se bo solnce nekoč ohladilo in da bo živ$je-nje na naši zemlji uničil neskončen mraz. Raziskovanje je šlo dalje. Dotaknilo se je temeljnih vprašanj, ki se nanašajo na pojme o času in prostoru. In tako se je v prvih desetih letih dvajsetega stoletja porodila in oblikovala teorija o relativnosti, s katero je tafo> tesno zvezano ime nemškega znanstvenika Einsteina. Temeljni zakoni, ki se nanašajo na pojmovanje energije in tvarine, se razširjajo v nov, obširnejši zakon, ki pravi, da sta energija in tva-rina le dve različni obliki nekega še nepoznanega bistva. Tvarina lahko izgine tako, da ne pusti za seboj popolnoma ničesar in se po določenem zakonu proporcije zopet pojavi kot karkoli. Breztelesna energija se lahko spremeni v maso. En gram katerekoli tvarine, naj bo vocfca ali zrak, pesek ali vrtna prst, mora v soglasju z novo teorijo zapustiti za seboj 34 milijonov konjskih moči, če hoče izginiti in tako se drugo vprašanje, druga uganka približuje sVoji rešitvi. Kaj nastane iz tiste energije, ki jo v nedoumljivih množinah neprestano pošiljajo v vesoljstvo nešteta solnca? Jako blizu smo možnosti odgovora na to vprašanje. Nekje v neskončnem1 mrazu vsemira se bo ta energija spremenila zopet v maso in bo dobila morda obliko svetlikajoče se spiralne nebtde, iz katere se bodo rodili novi svetovni sistemi. Napredujoče znanje rešuje doslej nerešene uganke sveta. Atom, ki je bil tako dolgo smatran kot najmanjši nedeljiv delec tvarine, se sedaj razodeva kot jako komplicirana stavba; nič več ni neizrečeno droben enoten prašek P^č. pa pravcati solnčni in planetarni sistem neiz- j me me drobnosti. Elektron, ki je količina ne- i čine pozitivne •UAbJrike, predstavlja tako en atom vodika. In jako živahno kroži ta elektron okoli svojega jedra {količine* pozitivne elektrike), kajti nrČ manj fcert šest biijonov poti okoli njega napravi v teku ene sekunde, Silovita ie tista vez, kri fa drži k jedru, da ne odleti In dim večja je kompliciranost takega drobcenega svetovnega sistema, tem večja je atomska teža tvarine, ki jo sestavlja. Uranijev atom ima na stotine planetov; ki drvijo okoli svojega pozitivnega jedra na sredi. Struktura tega atoma je tako komplicirana, da ga sama uničuje. Tekom dolgih miljonov let odjetajo iz njega cela solnca in kompliciranost je vedno manjša. To pojasnjuje zakaj radio- aktivne tvarine neprestano razpadajo in oproščajo pri tem atomsko energijo, ki jo opazimo. Toda kakšna sredstva posedujemo, s katerimi bi mogli kontrolirati ta orjaško močni vir atomske energije in ga izrabiti v našo korist? Če je hipoteza pravilna, tedaj bi prosti elektroni, ki bi jih z njihovo svetlobi podrobno hitrostjo namerili proti svetovnim sistemom atomov, povzročili prav tako sorazmerno katastrofo v njih, kakršno bi napravil roj kometov, ki bi nenadoma pribrnel na pot našega solnč-nega sistema. Po edine električne količine bi bile iztrgane iz sistema, kakor bi v slučaju našega solnčn. sistema lahko roj kometov iztrgal iz njega ^planet Jupiter ali Saturn ali Venero ali našo zemljo in ga odnesel s seboj. Ta je zaključek teorije, ki jo je eksperiment čudovito potrdil. V zraka izčrpani katodni cevi so razbili atomski sestav dušika in ga predelali v priprostejše oblike vodika in helija. Istotako so zdrobili atomski sestav klora in napravili iz njega dva doslej povsem nepozna-, na nova atoma. Samo do tu smo d&nes prišli. Preostaja nam pa upanje, da bo današnja doba znanosti korakala še više in dalje in da morda vi bo dolgo, ko bo mogoče namenoma in pod kontrolo zdrobiti atomske sestave različnih tvarin. Prišli bomo tedaj do neizčrpnih virov energije. Kakor pest velik kamen, ki ga bomo atomsko uničili in spremenili v nič, nam bo dal količino sile, za kakršno mora dnnes več stotin premogarjev kopati globoko pod zemljo noč in dan skozi mesece dolgo. Skratka energijo, ki i o danes dobimo iz stotin ton premoga s tolikimi stroški in s tolikim trudom, bomo pozneje dobili iz neznatnega kamenčka, ki ga vrže otrok za ptičem. Isčrpek iz «Die Woche» — F. M. Ali veste da bi z disiategracijo (razpadom) iste koli-bili iz njega potom atomskega razpada, razsvetljavah z električnimi lučmi 21.666 hiš skozi eno leto?; da bi z ddsintegracijo (rapadom) iste količine zlata dobili dovolj moči za pogon velikega parniika okoli sveita? Alkimisti starih časov so poskušal napraviti zlato iz cenenih tvarin; moderni alkimisti ga pa poskušajo uničiti in porabiti namesto njega njegovo energijo. Kar bi od zlata ostalo bi bila neka svincu podobna kovina. Aitomska energija enega grama zlata je tako velika, da bi gnala navaden aeroplan raz naše »emlje na luno in nazaj šestintridesetkrat preden bi se izčrpala. F. M. BJIROVI Objava v it. 178, da je daroval g. Ivan Zw6lf v Postojni L 47.— za Šolsko društvo se mora glasiti pravilno: Ob priliki izleta na sta-rovaško gmajno se je nabralo na predlog g. Josipa Vadnu L 47.— za «Šotsko društvo*. Spominjajte se «5ohfeetfa draštva*; kulturno •svoboja naš naraščaji Ker g. Alojzij Kodrič ni hotel olačila za izročeno seme, daruje Ivan Cink Lit 10.— Gregor Trkman daruje 50.— lir; Albert Do-mladiš Lit 100.0. Srčna hvala vsem! ■orana poročila« ( Zurich, 12. avgusta. Italija 18.5975; London -25u02; Pari/. 24.175; New-York 515; Beograd 9.31'/4. Naia zavarovalnica^ UNION" le naften mirna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Mtljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via BarzelUiu št. 2, 1. 43 J m Vipavsko, istrski refoik in kraški, teran. Na debelo in za družine Vtaie XX —ttS M-brt M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via «iuliMl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik C47) ml Stranca r. m fcVNIK 0« L NERMOUA specijalist za zobne In ustne bolezni sprejema v Gorici no Tromlku ft. 5, II. od »-12 in od 3-5 (67) H. Petrii v Postojni priporoča za biriRO svojo veliko zalogo raznovrstnih ur In IlatMiM po najnižjih cenah, kakor tudi prave šivalne Stroje na obroke. (559) ft llioiariita illlil Trst, Via Scalinata 2 PODRUŽNICA Via Arcata tO I z veliko Iztero MoMov in kap j Najnižje cene. (586)^ Pravimo Vam samo to: Predno kupite (48) Pohištvo oglejte si nolKtlo Izbere pri M. STEINER Vin Geppa 15 In 17 Via tem 15 in 17 AUTOMOBILNA PROGA Trsl-Lokew-Dlya8a-$enože Pazite na naslov! Priporočljive iwdke « ,fA