Gospodarske stvari. Branimo si viiiograde in sadunosnike mraza ali slane! Spomladanski tnraz ali slano prištevamo najnevanrišini sovražnikom svojih vinogradov in sadunosnikov. V kratkih urah so cele pokrajine poškodovane. Veliko milijonov dobodka je nagloma uničenih. Prav zavratno se bliža ta sovražnik v jasnib nočeb, predeu solnce izhaja, raladim rastlinam, nježuemu brstju in rablemu cvetju. Nagloina zamori premlado življenje rastlin; ob enem pa tudi nemilo pobere upanje pretnnogib rodbin. Naglo kakor blisk se diugi dan razlaga žalostna novica, da je slaua po vinogradih že pobrala in upanje na sadovne pridelke pokonSala. To je res žalostno za vsakega posestnika, katerega zadene. — Ali našel je se pomoček! Treba ga je le previdno in zdatno porabiti. Iz mnogoletne skušnje namreč poizvemo, da slana le tedaj nastane, kedar je po noci — jasno. Tedaj se toplota, katero ima zemeljn.o povišje, naglo v zrak pozgubi. Rastline so brez pomoči zoper slano. Oe pa je oblačno, tedaj se slane ni bati. Megleno ali oblačno nebo je zemlji in njenim rastlinara varna odeja. Kaj pa je storiti, če ove odeje ni, če je nebo vedro in jasno? No, tedaj se pa mora skrbeti, da se taka oblačna odeja pripravi na — umetni nacin. To se pa stori s kurenjem ali prav za prav s kadenjem. Tukaj se ima najprvlje gledati na to, da napravljeni dim ostane blizo zemlje, da se na njo vleže. Dim tedaj ne sme biti — topel ali vroč. Marve5 diiu mora biti, kolikor le mogo5e, težak, mrzel in gost. Topli in vroči dim kmalu izpuhti po zraku in ne pomaga nič. Težki, mizli in gosti dim pa se vleže na zemljo in njo obiani slane. Zato ne velja tukaj kuriti z rečmi, ki dajajo veliko toplote in delajo močen platiien. Ne kuriti, kaditi pomaga zoper mraz. Skusnje so učile, da tukaj najbolj izda plevel, dračje, šota, premog, posebno 5e se te tvarine ohranijo bolj mokroktne ali vlažne in 5e se z navadno ali pa z žgano smolo polijejo. Vendar vse to pomaga malo, ali večjidel ni5, ako se Ijudje ne zdrnžijo. Če samo eden ali dva v eni okolici kurita, tedaj to malo kedaj pomaga. Lahek vetrič odnese narejen dim na sosedovo zemljišče, med tem ko na lastnem slana trto in drevje pokrije. To je tudi pri nas glavni vzrok, zakaj kurenje zopet popuščajo tudi tisti, kateri so ga poprej bili vajeni. Ako tukaj doseči bočemo kaj zdatnega, je potrebno, da vsi posestnikiene okolice vzajemno postopajo. Vsak bi naj kuril in kadil! Na Neinškem vsaj delajo tako ! Zakaj pa tedaj mi nebi enako poskusili? Oudi se vinogradniki poprej pogovorijo. Vsak se zaveže kuriti. Mesta, kder se ima kuriti že za naprej določijo. Posebni čuvaji, ki po noči bedijo, naznanijo s strelbo trenutek, kedar živo srebro na termometru za5enja naglo padati, kar je znainenje, da ss slana bliža. Sedaj začnejo vsi kuriti in kmalu vso okolico zavijejo v gost dim — nesreča je odbita. V Alzaciji 80 združene vse srenje v eno tako branilno družbo. Zato pa tudi veselo grozdje berejo in mnogo lepega sadu prodavljajo, med tem ko drugi žalostni mimo svojih praznih vinogradov in sadunosnikov bodijo. Gospodarska dela meseca majnika. Vhiši in dvoru. Skednji in žitnice se morajo dobro seznažiti in prevetriti, zrnje premetati. Meseca majnika se dela najboljši puter iu iz njega potem maslo. V kleti. Na vino je treba gledati, zdaj začne drugokrat vreti. Rletna okna se morajo zadelati in z drvjem založiti. — V hlevu. Hlevi se morajo marljivo snažiti, gnoj vsak dau izkidati, konji in goveda se morajo večkrat skopati in ovce ostriči. — Konec tega meseca povrženi prasci se puščajo za pleme, svinjo se o veliki vročini ne smejo vunj goniti in se morajo večkrat kopati, kar jim zlo koristi. Mladi petelini se morajo kopiti in gosem daljše perje izpipati. — V vrtu za zelenje. Zeljne sadike se morajo presaditi, k fižolu se pristavlja kolje, polctna endivija se veže in kodrasto zelje se seje. Konec tega meseca se špargel ne sme vcč porezovati, vse se mora na vrtu skrbno okopati, pleti, gosonice in druga mrčesa pobirati. V sadovnjaku. V drevesnici se morajo odstraniti obeze na požlahtnjenih drevescih in postranske vejice na mladih drevesih odtrgati. Drevesa se še lahko cepijo in okulirajo in sicer vsikdar ali na vzhodni ali večerni strani. Posajena drevesa se morajo marljivo polivati, živi ploti se obrezati. V vinogradu. Dokler trs cvete, se ga ne smeš dotakniti, ko pa je odcvel se začne vez in druga kop, tudi vlačence se ta mesec lahko posadijo. V hmelniku. Hmel se mora k drogom napeljati in če je dosti plevela, okopati. Napolju in senokosah. Pozni lan in vodena repa naj se seje, zeljne sadike, ki so izostale, se morajo posaditi, sladko korenje in krompir se mora okopati, in prabe tretjikrat preorati. Seno se pokosi in na senokoše brž voda napelja. Pri ribnikih. Karpi in lini mečejo ikre. Iz žlemnatih ribnikov se naj odpravi žlema. Pri uljnjaku. Na roje je treba pridno gledati in ogrebati. Ta mesec bučele posebno veliko strdi nanosijo, zato je mnogokrat potreba panje podložiti ali nadložiti. V logu. Drevesnice se morajo dobro varovati, brestovo seme nabirati, če je kaj posekanega lesovja ostalo, se mora pospraviti. Na gozdne požare je treba marljivo gledati. Lov. Ptice roparice in mlade divje race se streljajo in na zanjke lovijo. Mešan gnoj (kompost) najboljše gnojilo za travuike. Ker je mešan gnoj najprikladnejši iu najboljši gnoj za travnike, si mora kmetovalec, kolikor je najbolj mogo5e prizadevati mešanega gnoja nabrati in pripraviti. S pomočjo dobrega mešanega gnoja se zamorejo tiavniki naprej in naprej v srednjem pridelku vzdržati in tako je mogoče ves hlevni gnoj njivam ohraniti. Za mesan gnoj se da porabiti: pepel, kar ga je v gospodarstvu, uaj bode od lesa, ali sote ali premoga, na dalje vse druge snovi, ki se večjideij brez velikega truda in stroškov pripraviti dajo, kakor apno, gips, lapor, listje, blato iz jarkov in globel, smetje iz ulic in dvora, plevel in posebno stranišnik, kakor se po straniščih nabaja, sploh vsi rudninski rastlinski in živalski odpadki, kakoršnih je dosti brez truda in brez stroškov lahko dobiti. Tudi prst je imeniten del mešanega gnoja. Vse te stvari se zmečejo na kup in se prepuste gnjilobi, da vse sprhne in tako po 5asu rahlo, prhko, skoz in skoz jednakomerno snov napravijo. — Važno je, da se mešan gnoj prav dolgo ležati pusti, da popolnoma pregnjije; ker sicer včinek in poraba po travniku raztrošenih snovi ni popolna. Razkrojenje nakupičenih stvari se še bolj poBpešujo, 5e se njim stolčenega apna in zidnega razsipa primeša; poeebno pa s tem, če je cel kup vedno nekoliko v mokrem in vlažnem stanju. To se najprej doseže, ako se ob topli letni uri 8 tekočim stranisnikom, gnojnico ali pa z Todo poliva. Od časa do časa je dobro kup mešanega gnoja prekopati in premetati, kar celo zmes zrahlja, in še bolj razkroji. V ninogih razmerab je tudi dobro, ako se kupu mešanega gnoja od časa do časa nekoliko centov koščene moke ali vsaj na drobno stolčenih kuhinskih kosti prida. Kako dolgo je živina za pleme? Žrebec od 5—15. leta, tudi do 20. Kobila od 4—12. leta. Bik 2—7. leta, krava od poldrugega do 8. leta. Merjasec od 1—3. ali 4. leta, svinja do 8. leta, oven od 2—6. leta, ovca 2—8. leta. Plesnjiva klaja ali krma živini na mnogi način škoduje. Začne njo po trebuhu grizti in trgati in napenjati. Blato postane vodeno in jako smradljivo. Pogosto še pristopi vnetje, 5rni prisad, Tučec in smrt. Časih tudi kr5 tako živin5e lomi in vije, kakor da bi mu bil kdo 8 strupom zavdal. Breja živina, ki žre plesnjivo krmo, tudi rada povrže. Neprevidni gospodar ne pomisli na take žalostne nasledke. Mnogokrat še sam ne ve, da polaga plesujivo klajo. Kajti plesnjivec se časih bitro ne vidi posebno pri močno steblastib rastlinab in pii slabo iztiskanib prgah. Zato se ima tukaj paziti, krma na subein držati, in ali pred vetiorn popolnem zapreti, ali pa večkrat močno prevetriti. Koliko košta 1 oral novo nasajenega vinograda? Ravuatelj vinorejske šole v Mariboru račuui: 1. za globoko prekopanje zemljišča, od vsakega O sežnja po 12 kr., skupaj: 170 fl. 2. za ravnanje in priredjeiije. jamic za trte: 10 fl. 3. za 8000 obkoreninjenib rozeg po 15 fl. za 1000, skupaj : 120 fl. 4. za sadenje rozeg: 20 fl. 5. za popravilo v prvem letu 10 fl. in 6. za kolje, 15 fl. za 1000, skupaj: 120 fl. Tedaj pride 1 oral novine na 450 fl. gotovih denarjev brez tega, kar je vredno zemljiš5e.