Leto II Poštnina pavšalir&na. Bi 18. ^ Ljubljani, dne 29. aprila 1920. Glasilo »Samostojne kmetijske stranice m S§©¥@t?iIo". Izhaja vsak četr to k. Naročnina: celoletno.........E25* — polletno.........»18* — Posamezna Storilka....... — Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm hiser&tnega stolpiča stane male oglase........KI' — oradce razglase......» 1'60 reklame.........» — Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Miklošičevi cesti št 16. Resna nevarnost za kmetski shn. Živimo; v izrednih, skrajno napetih časih, ko mora biti kmet čuječ in pozoren, ko mora videti in slišati vse, kar se godi okrog njega. Po vojni se je kmet prvi med vsemi stanovi oprijel svojega dela ter začel delati s tisto vnemo, kakor pred vojno. Ni se dosti brigal, kaj se godi in pripravlja okrog njega. Taka marljivost je sicer vse hvale vredna, toda brezskrbnost je zgrešena. Med tem ko smo bili kmetje zatopljeni v svoje vsakdanje delo in v stanovske skrbi, pripravljala se je okrog" nas nevarnost, ki ogroža našo svobodo ter nas hoče zasužnjiti na lastni zemlji. Organizirano delavstvo hoče izvesti po bolj-ševiško takozvani komunizem. Komunizem ima za cilj, vzeti kmetu zemljo ter jo proglasiti za skupno lastnino. Kmet bi moral sicer zemljo še nadalje obdelovati, a pridelke bi moral oddajati za skupno porabo, kakor bi določevala komunistična vlada. Posledica bi bila, da bi moral kmet delati kot suženj, kot vprežna živina na komando komunistov (bolj-ševikov). Ko bi se kmet izgaral ter onemogel, spravili bi ga v sirotišnico. To pretečo nevarnost moramo imeti danes vsi kmetje pred očmi! A kaj nam je storiti? Nič druzega kakor to, kar so storili delavci. Združiti se moramo, trdno organizirati v svoji ..Samostojni kmetijski stranki". Združeni se mo_ rento in moramo postaviti v bran .vsaki krivici, tudi boljševiško-komunistični. Svojo samostojnost moramo braniti. Ako smo kmetje cele države združeni, moremo preprečiti vsako krivico, Delavcem povemo: Mi hočemo biti gospodarji svoje zemlje! Proti velekapitalu, proti izkoriščevalcem obeh delavnih stanov t. j. proti kmetu in delavstvu pa si bomo podali roke. To pa se more zgoditi le tedaj, ako smo kmetje tako tesno združeni, kakor so delavci. Ako pa ne bomo združeni, nas bode pogazila moč dosedaj vladajočih gosposkih stanov. Za svarilen zgled nam bodi Rusija, kjer je zmagal boljševizem, odkoder se danes širi po celem svetu. Kmetje, bodite torej čuječi in poslušajte naš glas t. j. glas tistih vaših tovarišev, ki pazna gledajo in poslušajo, kaj se godi okrog nas 1 Opustite gosposke stranke ter se združite v svoji ..Samostojni kmetijski stranki"! Spregle-dajte že enkrat, da „Kmečka zveza" ni vaša stranka, temuč gosposka, ker jo je ustanovila gospoda zase, ki je vedno izdajala narod, da je prišel pod oblast mogotcev. Ta gospoda se sedaj že dobrika komunistom. Treba je samo čitati mariborsko „Stražo". Boji se kazni razjarjenega ljudstva, zato pa že izdaja kmeta ter odobrava komunizem. Kaj je tej gospodi mar kmetska svoboda? Baš take svobode se ena najbolj boji, da bi se kmetje združili kakor delavci, ker potem bi ta gospoda izgubila komando nad ljudstvom. Naša stranka je že mogočno organizirana ne samo v Sloveniji, temuč ima že dobre zveze s hrvatskimi in srbskimi stanovskimi organizacijami. Potrebno je le, da so naši ljudje, naši krajevni odbori bolj čuječi. Vedno je treba sklicevati seje, da se člani med seboj pouče, da smo za slučaj vsake nevarnosti takoj pripravljeni, da se vsakemu nasilju postavimo v bran. Osrednje vodstVo oddaja potrebna navodila na vse odbore. Odbori naj seznanijo takoj svoje člane s temi navodili. Kjer še nima naša stranka krajevnega odbora, naj se ustanovi takoj. V ta namen ni treba posebnega, shoda. Pokličite skupaj občane, sestavite odbor ter ga naznanite našemu tajništvu. Nov odbor naj začne nemudoma delovati. Kmetje, čujmo in delajmo, ker časi so zelo resni! Matija Gubec. Strankine vesti. Opozorilo vsem pristašem. Dne 19. t. m. je prejelo naše tajništvo od pred-sedništva deželne vlade dopis z dne 17. t. m., št. 4561, v katerem je rečeno, da so naši pristaši „z obsojanja vredno brutalnostjo preprečili že večje število shodov .Kmetske zveze' in .Slovenske ljudske stranke'" ter da „poročila trdijo, da je bila v krogih SKS. izdana parola, onemogočiti vse shode ,Kmetske zveze', oziroma SLS.". To zadnje je seveda neresnično in smo glede tega predsedništvo deželne vlade primerno zavrnili ; kar pa se tiče „z brutalnostjo preprečenih shodov", smo predsedništvo poučili, da je vsak neljub dogodek pač izzvan od pristašev SLS., ki radi kličejo na pomoč tudi socialiste in komuniste. Zavrnili smo postopanje vlade, ker hoče s svojim dopisom pristransko samo naše pristaše slikati za nekako javno zlo in jo opomnili, da inkvizicijo in divjaštvo vganjajo le pristaši SLS., ki nam hočejo vsako prireditev onemogočiti, ki nastopajo proti nam z revolverji in ki so sklenili, nas tako daleč izzivati, da bi koga pobili, zlasti kakega duhovnega gospoda. Zahtevali smo, da postopa vlada nepristransko in objektivno ter da pozove v prvi vrsti vodstvo SLS., da svoje pristaše opozori glede shodov in jih pouči. Ker je deželna vlada razglasila (glej Uradni list z dne 23. aprila 1.1.), da se morejo v zmislu še veljavnega zakona o varstvu volilne in zboro-■valne svobode tisti, ki kak shod motijo, ga onemogočijo ali preprečijo, kaznovati z zaporom do treh, odnosno šest mesecev, opozarjamo svoje pristaše, da se zadrže povsod trezno in se ne puste izzvati od nasprotnikov na kake pretepe in podobno. Ako pa bi kdorkoli motil naše shode, popišite pojav, navedite priče ter javite zadevo našemu tajništvu. Vsem našim odborom in organizacijam. Sklicujte pogosteje seje krajevnih, okrajnih in drugih odborov! Mnogo je stvari, o katerih se je tre&a pogovoriti in o marsičem je treba sklepati. | Opozarjajte vse kmetsko ljudstvo na pot-rebo močne kmetske organizacije in' vzorne discipline. Sicer skrbno premišljeni, a vendar ponesrečeni železničarski štrajk vsekakor jasno kaže, da je isti služil le za plašč, pod katerim so hoteli ko-I munisti (boljševiki), ako že ne takoj sedaj, pa pozneje dobiti vso državno oblast v svoje roke i ter da so hoteli sedaj preizkusiti le svojo moč. | Bodimo čuječi, ker ta poizkus prav gotovo ni zadnji. Ravnajte se po že doslej znanih vam navodilih in bodite vedno pripravljeni! Komunistom smo že povedali, da: „Roke proč od nas in naše zemlje 1" Tako mora biti! Ne dovolimo, da bi nam oni zavladali, nam ukazovali in jemali našo lastnino! Skrbite, da se po vseh občinah takoj ustar nove krajevni, po sodnih okrajih pa okrajni odbori SKS.! Ker je čas resen in hiti, zato delo naše organizacije ne sme niti za trenutek poči-vatl! ' * * * Tiste, ki se ne obnašajo tako kot zahtevajo predpisi naše stranke, opozorite na naš program! V stranko sprejemajte le poštene in pametne, zavedne in delavne ljudi. Takih ljudi, ki ne delajo drugega kot samo hujskajo proti duhovščini, v naši stranki ne potrebujemo! Ako se nočejo pokoriti, predlagajte, da. se jih izključi! Ustanavljajte knjižnice, bralna, izobraževalna in pevska društva! Pridobivajte somišljenike in naročnike na „Kmetijski list"! Opozarjajte mladino, naj štedi z denarjem, da se bo tudi ona mogla udeležiti naše velike kmetske slavnosti, ki jo poleti priredimo na Bledu. Stvorijo naj se tudi moški in mešani pevski zbori, ki se naj naučijo peti lepe narodne pesmi. Pripravijo naj se narodne noše. Takrat se bomo zbrali na Bledu kmetje iz vseh krajev Slovenije. Dopisi. (Dobrova.) Gerentski sosvet na Dobrovi je razpuščen. Nič bi ne imeli proti razpustu, ko bi se bila vlada ozirala na to, da bi postavila na krmilo občine može, ki bi bili v resnici sposobni, voditi občino v blagor občanov, in imeli zaupanje pri ljudstvu. Toda vlada je klicala v novi gerentski sosvet vse tiste može (kimovce), ki so gospodarili v občini od leta 1912. ter spravili občino skoro na boben. Čestitamo vladi k tej modri odredbi! Za gerenta je bil imenovan po zaslugi g. Petra Hauptmana, občeznanega diplo. mata in zadrugarja, Jože Bizjak, posestnik na Draževniku, ki je tudi eden izmed tistih kimov-cev, ki se je zadovoljil s tem, da je bil za štiri leta skupaj samo enkrat sestavil letni račun občine. V sosvet pa so bili imenovani možje, ki so kot odborniki prav tako mirno gledali, kako je župan Jurež vsa leta javno zapravljal občinski denar. No, pa kaj gerent in sosvet? Te se potrebuje itak samo za kimanje, občino pa bodo vo- „ Jugoslovanska Matica'4 je naše prvo in najvažnejše društvo. dili na račun nas kmetov in vseh davkoplačevalcev gospod organist in vsemožni ,.mežnar". Sami trdi kmetje! Tovariši občani, ki še niste v vrstah naše političnogospodarske stranke! Ali je »o nasilje vam prav, po katerem bi nam še vnaprej vladali v občini taki možje, ki glede občinskih stvari niti imena „mož" ne zaslužijo, ki so ae izkazali za mojstre samo takrat, ko je bilo treba iz strahu prikimati tistim, ki nočejo vpoštevati ljudstva. Pristopite v naše vrste vsi do zadnjega, ki se ne marate prištevati med strahopetne kimovce, kajti mi vodimo neizprosen boj proti tistim, ko so nas dosedaj slepili in ki nimajo blagor ljudstva samo na jeziku, v resnici pa jim je le za nadoblast tega sveta in za komando nad nami. Zahtevamo odločno, da se mora vpoštevati naša kmetska in delavska volja, ne maramo biti sužnji gospode, ki se neče zavedati, da živi od naših žuljev med nami in zaradi nas. Vlada ie postavila na krmilo občine naj nezmožne j še može, ki so vsi razen dveh postavljeni zoper voljo Arečine volilcev! A zavedamo se, da je blizu čas, ko bomo tudi te visoke gospode, če tudi sede na najvišjih vladnih mestih, s katerih nam groze z vojaštvom in bajoneti, naučili, da je treba vpoštevati voljo ljudstva, ne pa samo nekaj po gospodi preslepljenih strankarjev, ki ne vidijo, da pljujejo v svojo lastno skledo. Kakor je izginila naša najgrozo-vitejša, tisočkrat prokleta1 zatiralka Avstrija, tako morajo izginiti s političnega površja tudi njeni najzvestejši priganjači. Kajti: Božji mlini meljejo počasi — a gotovo. — Samostojni do-brovski kmetje. Naročnikom, katerim so bile z sacSnjo številko posSane položnice, sporočamo, daznači to, da jim je naročnina s tistim dnem potekla, Obnovite tedaj naročnino takoj, da se Vam I13t ne ustavi! S Pokrajinske vesti. (Štrajk železničarjev.) Ni več dvoma, da je bil štrajk železničarjev pripravljen in plačan iz Inozemstva od sovražnikov naše skupne države. Le tako nam je umljivo, da je izbruhnil štrajk ravno .v trenutku, ko je prišla naša državna politika v najhujšo krizo, ko bi naj začel vrhovni •vet razpravljati o naših mejah, posebno o tem, komu naj pripade Reka. Strajk so napovedali komunisti ter pritegnili z grožnjami in nasilstvi zraven tudi trezne in zadovoljne tovariše. Izmed vseh delavskih slojev imajo pač železničarji najmanj vzroka za štrajk, ker so razmeroma najbolje plačani, bolje kot marsikateri višji uradnik, ki se je drago šolal po 12 do 16 let. Uradno se je objavilo, da imajo strojevodje mesečno 1400 do 3300 K, kurjači 1300 do 2700 K, vlako-vodje 1865 do 2460 K, strokovni delavci 2100 do 2788 K, navadni delavci pa 1100 do 1900 K. Vrhu-tega pa imajo cenejša živila, brezplačno obleko, brezplačno zdravniško pomoč, brezplačne vožnje za rodbine itd. A koliko je postranskega zaslužka, to pa itak vemo. Ako bi nam kmetom in našim delavcem bilo treba delati le po osem ur na dar; ver bi imeli le desetino teh dohodkov, molili bi vsaki dan kleče za zdravje in procvit Jugoslavije. (Krvavi dan v Ljubljani.) Komunisti so izsilili generalno stavko, ki je trajala tri dni (sobota, nedelja, ponedeljek). V soboto zjutraj se je zbralo v Udmatu več tisoč štrajkujočih, ki so hoteli vdreti v mesto. Bilo je zelo sumljivo, ker »o prišli na pomoč najbolj razupiti trboveljski rudarji. Varnostnim oblastim je pač bilo jasno, da se te velikanske množice niso zbrale z nedolžnim namenom, da gredo Ljubljančanom voščit „dobro jutro". Zato so z crožniškim kor-donom zaprle dohod v mesto. Množice pred kor-donom so naraščale, kričale in grozile. Ko se je začelo na orožnike streljati ter sta bila dva orož-aika ranjena, ko je nahujskana masa orožnike obkolila od vseh strani ter jih hotela razorožiti, bili so orožniki primorani streljati. Učinek je bil grozovit. Padlo je nad 40 oseb, med katerimi je bilo 13 oseb takoj mrtvih, ostali pa večinoma težko ranjeni. Izmed ranjenih jih je pozneje še več umrlo. Med mrtvimi je tudi petletna deklica, ki jo je neprevidni oče vzel seboj ter jo držal na rokah. Pobesnela množica je celo napadla vikarja Kalana, ki je prihitel umirajoče previdet. Duhovnika so pobili na tla ter ga do krvi pretepali. Takih sirovosti še zamorci ne uganjajo z našimi misijonarji. Obžalujemo žrtve, ker so med njimi tudi nedolžni, toda red in ugled države se morata vzdržati za vsako ceno. Take svobode ni v nobeni državi na svetu, da bi par prekucuhov smelo počenjati, kar bi hotelo. — Namen štrajkujočih komunistov je postal jasen: pod pretvezo zboljšanja plač so hoteli doseči državni prevrat ter doseči cilj ruskih boljševikov. Za mesti bi prišla na vrsto dežela. Toda temne nakane se jim niso posrečile v mestih, še manj uspeha pa dosežejo med kmeti! (Gostilne zaprte, shodi prepovedani,) to so bile prve posledice nagajivega štrajka železničarjev. Kmetje baš ne jokamo za gostilnami, ker za obisk nimamo časa, ne preveč denarja, a najbolj pogrešajo gostilen ravno štrajkujoči „re-i veži", ki so si ob bori plači privoščili redno vsaki dan precejšnje merice. Nam se smilijo edino najemniki gostilen, ki nimajo sedaj nikakih dohodkov, a najemnino morajo plačevati, prehranjevati rodbino in posle. (Iz državne službe je odpuščen) dr. M. Le-mež, ki se smatra za voditelja komunistov. Imenovani je sin slovenjebistriškega odvetnika doktorja Urb. Lemeža. (Cene mleku za Ljubljano.) Poverjeništvo za kmetijstvo je sklicala nedavno posvetovanje, da se določi cena mleku. Zastopniki kmetovalcev so odločno vztrajali pri zahtevi, naj bo tržna cena 6 K, na dom dostavljeno pa 7 K za liter. Kmetijski svetnik' g. Rohrman je dokazoval, da bi bile take cene vendar pretirane, ker produkcijski stroški z 10 % dobička ne znašajo čez 4 K. Ker se ni mogel doseči sporazum, se je sklenilo, naj se izvoz močnih krmil sploh prepove, a poverjenik je apeliral na kmetovalce, naj skušajo z ozirom na cenejšo preskrbo močnih krmil in zeleno krmo, obdržati nizko ceno, ker bi s po-viškom bili hudo prizadeti nižji sloji in uradniške rodbine. K temu pripomnimo: Kmetje gotovo nismo oderuhi ter imamo srce za revne sloje v mestih, h katerim spadajo tudi uradniki z večjo rodbino. Merodajni činitelji naj delajo na to, da se primerno znižajo cene našim potrebščinam, posebno obleki in kmetijskim strojem, potem bomo šli s cenami naših pridelkov prostovoljno navzdol. Nagi in bosi pa kmetje ne moremo hoditi, pri vsem sočutju, ki ga imamo z mestnimi trpini. (Jugoslovanska Matica.) Za 25. t. m. določeni ustanovni občni zbor glavne podružnice v Ljubljani je preložen na nedoločen čas, ker so vsa javna zborovanja prepovedana. (Za Golo in Želimlje pri Ljubljani) so si v našem krajevnem odboru organizirani člani ustanovili podružnico kmetijske družbe, obenem pa tudi izobraževalno društvo. Začasni predsednik je tov. Zeleznikar. Želeli bi, naj se vsi naši krajevni odbori enako živahno gibljejo ter poskrbe svojim članom poleg strokovne organizacije tudi priliko za izobrazbo, pouk in zabavo. (Vera, duhoven in politika.) Pod tem naslovom je napisal „Slovenski gospodar" velik' članek kot odgovor ..Kmetijskemu listu" glede duhovna in vere. V vsem članku ni najti kake stvarnosti, pač pa obsega članek le polemiko z našo stranko. V članku tudi ni mogoče priti na kak sled, iz katerega bi se dalo spoznati, da pisec sam misli na kakšno resnost ali stvarnost. Kakor vsa pisava tega lista, tako je tudi ta članek spisan samo v slepilo tistih ljudi, ki čitajo le „Slovenskega gospodarja". Kar so kdaj izjavili socialni demokrati in liberalci, to očita danes »Samostojni kmetijski stranki". Vsakdo pa ve, da naša stranka ni proti duhovnom in proti veri, in da priznavamo mi duhovnom državljansko pravico, ki se je naj poslužujejo kot državljani zunaj cerkve na shodih, ne pa na prižnicah in v spovednicah. Zastopniki naše stranke bodo gotovo vedno glasovali proti predlogom, ki bi skušali škodovati veri. To pa tedaj, ko bo res potreba. Mi 6mo proti onim duhovnom, ki obre-kujejo našo stranko, češ da je proti verska, samo z namenom, da nasprotujejo samostojni združitvi kmetov v svoji lastni stranki, nikakor in nikoli pa nismo proti veri in duhovnom, ki izvršujejo dolžnosti svojega poklica, temuč le proti duhovnu-politiku, v kolikor nasprotuje aafi stranki. Sicer vemo, da z ljudmi pri „Sio-venskem gospodarju" ni mogoče govoriti resno, ker so prenesramni in za kaj pametnega sploh nedovzetni. ..Slovenski gospodar" je list, ki Tt doma zavija vsako resiro stvar, da preslepi svoje bralce. 7'oliko v odgovor samo zato. da ne bi kdo mislil, da so nas ugnali v kozji rog. (Prelevili so se zopet naši klerikalci.) Sedaj so se zopet degradirali iz VSL. v SLS. (Eseles), kjer bodo menda tudi ostali, (lasi bi jim bolj pri-stojal MKS. (Mekeles), vsaj so nedavno v Mariboru sklenili, da so mednarodna stranka, ki hoče vkleniti vse narode sveta v klerikalne verige — seveda, če se bodo dali. (Darilo.) Za pogorelce v Predtrgu pri Radovljici je poslal okrajni odbor SKS. v Skofji Loki 618 kron našemil upravništvu. Presrčna hvala! (Izgubil je v Novem mestu) dne 20. t. m. posestnik Jakob Pugelj iz Hudega listnico z okrog 6000 K. in sicer na potu od Pavserjeve trgovine do živinskega sejmišča. V listnici je bil lastnikov sprejemni list za SKS. Ako je najditelj poštenjak, naj najdeno vrne proti nagradi lastniku ali p« županstvu v Prečni. (Redek slučaj.) Posestniku in kovaču Janezu Jančarju v Besnici pri Ljubljani je povrgia eaa ! koza pet in ena tri mladiče, ki so vsi zdravi. (Prošnja na vse vojne ujetnike, ki so se i vrnili iz Rusije.) Janez Knafel, k. u. k. Inf.-Reg. ' Nr. 97, 6. Ers.-Komp., je bil meseca maja leta 1915. ujet. V ujetništvu je bil tri leta v Rostovu ob Donu, Gulaja. Sedaj pa ni več glasu o njeni že 16 mesecev. Komur bi bilo o njem kaj znanega, naj sporoči to proti povrnitvi stroškov njegovi ženi Ani Knaflovi, posestnici na Ulaki. , pošta Nova vas pri Velikih Laščah. (Iz Razborja pri Slovenjgradcu) nam pišejo : da je župan glavni husjkač zoper kmetsko edinost. Velika večina posestnikov je pri naši SKS.. toda župan, ki bi se za vsako ceno rad obdržal na svojem stolčku, lovi na vse načine posestnika v „Kmetsko zvezo", tudi z obljubami sladkorja in koruze. Vse spletke bodo zaman, ker naat trezni kmetje niso otročad, ki bi tekala za sladkorjem. (Naši hrvatski stanovski tovariši) so imeli pretečeno soboto v Zagrebu glavni kmetski zbor. na katerem se je stalno ustanovila kmetska zveza (Seljački savez). Drugi dan je imela nova 'veza istotam splošni kmetski shod. Glasilo hrvatske kmetske zveze je ,,Seljačka snaga" (Kmetska moč), ki izhaja enkrat v tednu ter velja na leto 48 K. Našim somišljenikom, ki čitajo hrvatsko, priporočamo imenovani list. Uprava je v Zagrebu, Mihanovičeva ulica br. 14. — O našem taboru v Brežicah je prinesla „Se-ljačka. snaga" zelo navdušeno poročilo. Politične vesti (Naše jadransko vprašanje je zopet odstavljeno) z mirovne konference ter pride na vrsto šele meseca maja. (Tudi na Hrvatskem je prepovedano točenj« alkoholnih pijač) vsled proglašenja sploša« stavke. (Italija se dobrika Avstriji.) Odkar je bil predsednik avstrijske republike dr. Renner * Rimu, pišejo italijanski časopisi zelo navdušeao za Avstrijo, ki jo imenujejo najožjo prijateljico med vsemi sosednjimi državami, kateri je Trst določen za pomorski promet. S takim dobri-kanjem hoče Italija postaviti jez med severne in južne Slovane, toda Slovani se take ovire ae bojimo, ker je Avstrija na nas vsaj toliko navezana, kakor na gostobesedno, toda gospodarsko slabo Italijo, Italija more dati Nemcem le kar sama dobi iz Amerike. (Novi italijanski udarec proti Jugoslaviji.) Italijanska vlada je sklenila z Avstrijo gospodarski dogovor, v katerem je Italija prevzela dolžnost, da zgradi s par sto milijoni lir železnica iz Trbiža preko Predila, Bovca, Kobarida, Čedada v Tržič in Trst, po kateri železnici se bodo dovolile Avstriji posebne olajšave v tarifih. Z nova železnico se hoče Italija izogniti prometu po Jugoslaviji nele za Avstrijo, temveč tudi za Češko in Poljsko. Nova proga bo za zunanji sve» dosti krajša kakor sta južna in bohinjska žele*- Spoštnjmo vse potrebne stanove, a ljubimo v p*-vi vrati svojega! ¥sem našim odborom in članom SIL S. Seč-aj razpošiljamo vsem našim odborom zavitke pravil in položnice za vplačilo delnic za našo gospodarsko organizacijo „El*oraoma,lika, kjer je doma najširša svoboda, vendar je švicarska vlada prepovedala nameravane velike shode komunistov dne 24. in 25. t. m. Prepoved je utemeljena s tem, da so cilji komunistov nevarni javnemu redu. (Kako je pod boljševiki na Ruskem?) V Rusiji vladajo boljševiki, ki so najvišji vzor našim komunistom. Poglejmo, kako gredo tam cene .,a bodočnost, ako bodo po vojski, ki je razmere tako silovito spremenila, ostali pri tistem »•činu gospodarstva, kakršnega so se naučili svojih očetov. 2e pred vojsko je slovenski kmetovalec težko izhajal, ker je moral svoje pridelke prepoceni prodajati in svoje nujne potrebščine predrago plačevati. Ves dobiček iz predelovanja njegovih pridelkov in iz prodaje kmetijskih produktov Ho imeli tovarnarji in prekupci. Danes pa grozi slovenskim kmetovalcem še ta nevarnost, da ne bodo mogli uspešno tekmovati s svojimi hrvat-•Acimi in srbskimi tovariši, ki na svojih širnih in rodovi) nih planjavah pridelajo z manjšimi stroški večjo množino pridelkov, kakor jih morejo slovenski kmetovalci. Rešitev slovenskega Vmetovalca je samo v umnem gospodarstvu, alasti pa v industrializaciji poljedelstva, ako jo ifcvedejo naši kmetovalci sami po svojih zadru-Najboljši začetek industrializacije polje- delstva pa kaže napraviti s tem, da se ustvari v Sloveniji sladkorna industrija. Dasi je danes I cena kilogramu sladkorja že nad 50 kron, ga je vendar še za to ceno težko dobiti. Godrnjanje in jeza na Cehe, da nam ne dado sladkorja in da je amerikanski sladkor drag, nam ne pomagata. Treba je, da si zavihamo rokave in se sami po-| primemo dela. Za ustanovitev sladkorne tovarne imamo v ! slovenskem in hrvatskem Posavju najboljšo /emljo. Od Sevnice do Savskega Marofa, od ■ Krškega do St. Jerneja, Čateža in Velike doline ■ bi lahko imeli štiri do pet sladkornih tovarn, i Zemlja v Posavju je povsod dobra za sejanje | sladkorne pese, po nekaterih krajih, zlasti v oko-j lici Dobove, pa prvovrstna, kakor je na Češkem lin Moravskem ni nikjer boljše. Tudi na Češkem | in Moravskem niso bile za kmeta razmere nič | boljše, kakor so dandanes za slovenskega kmeta, preden se ni ustanovila sladkorna industrija. Na Češkem so imeli dedje tripoljsko gospodarstvo, in sicer ozimino, jarino in ledino, ter so pridelo- ■ vali na 50 oralih okoli 100 stotov žita in 50 stotov | krompirja. Kultura sladkorne pese je dala povod 'popolnemu preobratu v poljskem gospodarstvu, j Vpeljalo se je kolobarjenje p 1 i t vokor e ni čn i h rastlin z globokokoreničnimi okopavinami (s krmsko, potem sladkorno peso). Pričelo se je j z globokim oranjem v jeseni in z uporabo umet-| nih gnojil. Zato so 'se pa pridelki za tri- do i štirikrat povečali. Kmetje so mogli začeti tek-i inovati s tujino (z Ogrsko, Rusijo), vsled česar sta začela prihajati od leta do leta večje blagostanje in večji napredek v kraje, kjer se je uvedlo to umno gospodarstvo. Kultura sladkorne pese se je s časom razširila po vseh čeških deželah in češke zemlje imajo od te kulture svoje slo-! veče blagostanje. Tajnost, zakaj si je priborila pesa svoje odlično mesto, obstoji v tem, da vsebuje pesa izmed vseh rastlin največ solnčne energije, katera je gibajoča sila organizmov. Ta sila je utajena v ogljikovih vodanih, torej v t ustnem sladkorju, ki je lahko prebavljiv in zelo okusen. Primerjajmo sladkorno peso s pšenico, katera je bila vedno najvažnejša rastlina pri prehrani ljudstva! V najboljšem slučaju daje pšenica 35 stoto v zrna na 1 ha, pesa pa povprečno v najboljšem slučaju na 1 ha 350 stotov korenstva, ki ima povprečno 15 odstotkov sladkorja (na Slovenskem tudi 18 odstotkov), kar da 52 do j 50 stotov sladkorja, ki je naravnost prebavljiv j in redilen. Pšenica (katere škrob pa ni naravnost : prebavljiv) daje za ljudsko hrano kvečjemu 180 odstotkov moke. Ako računamo moko v isti vrednosti s sladkorno peso, vidimo razliko 28 stotov moke proti 52 do 55 stotom sladkorja (ob današnji vrednosti: 16 kron za kilogram moke, 50 kron za kilogram sladkorja, 448 kron proti 2725 kronam). Ker se pa pri nas sladkorna pesa ne seje, predstavlja to za nas izgubo 24 stotov ogljikovih vodanov na 1 ha površine. In kako je mogoče to grozovito nakupičenje eneržije? Čisto naravno zato, ker raste sladkorna pesa od spomladi (od druge polovice aprila) do jesenskega mraza, pšenica pa le od spomladi do meseca avgusta; pesa zbira tedaj r;a ta način dalj časa solnčne žarke, ki jih kupiči v koreninah v obliki sladkorja. Poleg tega ima kultura sladkorne pese tudi to važnost, da nam daje velikanske množine krme (šavja, cime, listja), tretjino teže pese same. Sladkorna tovarna vrača kmetovalcu 40 do j 50 odstotkov pesnih izrezkov in 5 odstotkov japnastega gnojila od dobavljene množine pese. Sladkorna tovarna daje še vrhutega velike mm»-žine melase, katera je izborna sladka krma ia iz katere se more pridelovati špirit. Ostanki od špirita pa dado kalijevo lužnino, iz katere •« napravijo kalijeva umetna gnojila. Zemlja po sladkorni pesi je čista, brez plevela, rahla in najprikladnejša. za sejanje ječmena in drugega žita. Države, katere imajo vpeljane močno razvite sladkorne industrije, kakor Češkoslovaška. Nemčija, Francija, 'stoje v poljedelski kulturi na zelo visoki stopnji. Razloček med krajem, kjer je sladkorna tovarna in kjer je ni, je kakotr noč in dan: Kjer so sladkorne tovarne, tam vlada blagostanje in z njim samozavest ljudstva in kultura; kjer jih pa ni, sta doma klavernost in skrb za vsakdanje življenje. S tem sem hotel razložiti pomen kulture sladkorne pese. V nadaljnjem hočem na kratko opisati, kako se prideluje sladkorna pesa od setve do spravljanja. Ta naloga ni lahka, ker je kultura tako vele-ivaine rastline za svetovno narodno gospodarstvo velika znanost, o kateri obstoja ogromna literatura v vseh svetovnih jezikih. Gospodarstvo in gospodinjstvo. (Predavanje o vinogradništvu.) Tekom prihodnjega predletnega časa bo predaval višji vinarski nadzornik B. Skalicky v sledečih krajik „o poletnem zatiranju trtnih škodljivcev": V nedeljo dne 2. maja ob osmih zjutraj vBrusni-cah; v nedeljo dne 9. maja ob štirih popoldne v Prečni; na praznik dne 13. maja ob štirih popoldne v Semiču; v nedeljo dne 16. maja ob osmih zjutraj v Smihelu; na praznik dne 24. maja ob štirih popoldne v St. Janžu; v nedeljo dne 30. maja ob osmih zjutraj v Boštanju; dne 6. junija ob osmih zjutraj v Mirni peči; vse po novem letnem času. V interesu vinogradnikov je, da se teh predavanj v obilnem številu udeleže. (Važni kmetijski tečaji.) Kmetijska šola na Grmu priredi meseca maja sledeče dvodnevne tečaje: I. Perutninarski tečaj; 7. in 8. maja. II. Živinorejski in mlekarski tečaj: 14. in 15. maja. III. Sadjarski tečaj; 17. in 18. maja. IV. Tečaj za pridelovanje krme; 20. in 21. maja. Poduk se začenja vsakokrat ob 9. uri dopoldne ter bo pri vseh navedenih tečajih združen s praktičnim razkazovanjem na šolskem gospodarskem polju. Kdor se želi udeležiti katerega teh tečajev, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu in sicer za perutninarski tečaj do 1. maja, za živinorejski tečaj do 8. maja, za sadjarski tečaj do 8. maja. za tečaj za pridelovanje krme do 12. maja. Revnejšim udeležencem tečajev da ravnateljstvo v omejenem številu prenočišča na razpolago. (Izvoz živine iz Hrvatske) v inozemstvo je hrvatska vlada prepovedala zaradi težkoč v prehrani doma. K nam v Slovenijo se sme izvažati iz Hrvatske le klavna živina, ki je za prehrano prebivalstva v Sloveniji potrebna, toda najstrožje je prepovedano izvažanje živine od nas naprej čez mejo. (Davek na vojne dobičke.) Tozadevni zakon je potrjen ter se začne takoj izvrševati. Za podlago so dohodki v letih 1914. do 1919. Ako se v teh letih povprečno ni pridobilo na leto nad 40.000 K več kot povprečno v štirih letih poprej, se davek ne sme predpisati. Kdor pa je v letih 1914. do 1919. pridobil skupno nad 120.000 K ali samo v letu 1919. več kot 60.000 K, zapade obdavčenju. Nadalje se obdavčijo letni dobički: 40.000 K s 30%, do 80.000 K s 35%, od 80.000 kron do 160.000 K s 40%, od 160.000 K d® 240.000 K s 50 %, od 240.000 K do 400.000 K s 60 %, od 400.000 IC do 800.000 K s 70 %, od 800.000 K do dveh milijonov kron z 80 % in od dveh milijonov kron višje z 90 %. — Med kmeti bodo pač redki, ki bi jih novi davki mogli zadeti. (Državne menjalnice) se ustanove v Mariboru, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Dubrovniku iu Kotoru, ki bodo posebno našim vračujočim se Amerikancem izmenjavale dolarje po najugodnejšem kurzu. (Državno posojilo) se začne kmalu izplačevati, tako da se boni ne bodo podaljšali. StaztUG naš, bratje, in pogum sovrage vse premaga. razpečevalnica gospodarskih in gozdarskih pridelkov in potrebščin, d. d,f vabi na podpis delnic. Za enkrat se jih izda 10.000 komadov po K 200-—, torej za 2 milijona. Vsakdo jamči ie z delnico in nič vsč. Vsak delničar ima en glas. Sredi maja se vrši ustanovni občni zbor, na katerem bodo delničarji kot sogospodarji družbe izvolili vodstvo vsega podjetja. Naj ne bo zavedne slovenske hiše, v kateri bi ne bilo delnice podjetja našega kmeta, delniške družbe ,,EKONOMA". Pojasnila in položnice za vplačilo daje pripravljalni odbor ,,EKONOMA*1 v LJubljani, Sodna ulica št. 3. •jO«j . sladkorni bolezni, boleznim Jeter in ledvic, * • Vlit« oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarja želodca in črevss, žolčnemu kamna, liemoroiaom lo bolezni mehurja, pntiki in debelosti je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineialna roda „Rog£LŠka Slatina'*. Rogaška Slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hidroterapija, elektro-terapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli Z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parno, zračno, solnčne kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož,- med njimi absoivirani konservatoristi). — Za vsakovrstne zabave je poskrbljeno tako, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni renčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Sezija od 1. maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeva ulica St. 2. fliu j Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajeva, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; ekspozitura v Ptuju. I OelniSka glavnica z rezervnimi zakladi okrog 50,090.000 kron. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. I Sprejema vloge na knjižice in tekoii ražun Telefon Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestovanju. St. 261. valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. (Srebrni denar pride i z prometa) na Nemškem. Zamenjaval se bo še do konca tega leta. (Čistite sadno drevje!) Sedaj je mrčes naj-požrešnejši ter se najhitreje plodi. Gosenice je treba streti, listne uši poškropiti zjutraj s tobakovo vodo, krvave uši se maste z ostro krtačo, pri mladem drevju pa kar z roko. Stranske poganjke na drevju je treba odščipavati nad četrtim listom. Mlado drevje, ki ravno odcvetava, je treba v suši zalivati, toda ne ob solncu. Izjava« Podpisani Blaž Sebenik, posestnik v Plešivci št. 51, izjavljam, da obžalujem vse žalitve, ki sem jih kadarkoli izrekel proti Ivanu Remškarju in Ani Remškarjevi na Brezovici št. 6, in se za-vežein plačati za tjiskovni sklad ..Samostojne kmetijske stranke" 100 kron; Priznavam, da so bile moje besede brez vsake • utemeljene podlage, in se zgoraj imenovanima j l zahvaljujem, da sta mi odpustila in od zasebne i obtožbe odstopila. Ta izjava naj se na moj račun lazgia« v »Kmetijskem listu", ,,Domoljubu" in ..Slovencu" ter pred cerkvama na Brezovici in v Polhovem gradcu. Na Brezovici, dne 21. aprila 1920. Blaž Sebenik. elektrotehnika — tehnika baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetiljke vseh veliKosti po najnižjih dnevnih cenah: J. Pogačar v Ljubljani na Mestnem trgu št. 25. Mali oglasi. Sedlarski ucensc §e sprejme. Teč pove Ivan Čeme, sedlar v Zg. Šiiki. Primešaj krmi Mastin! Enkrat na teden primešaj krmi pest redilncga praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko ee uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa ga primešaj dvakrat. Dietetični prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat preizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali vola. — Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ca naročite po pošti. 6 zavojev Mastina stane K 20' 60 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. En lonček po pošti K 10 50. Lekapna Tpnkoci t Ljubljani (Kranjsko) zraven rotovža. KFan^n^li je nova, še nerabljena ve-11 dpi UUdj rlžnagnojničnasesal- ka, štiri metre dolga (od tvrdke K. K Jež^k) pri posestniku Francu Škerlecu v Vičan-tih, pošta Velika Nedelja na Štajerskem. Vomailiam po dogovoru nekaj krom-£lfale oglase« 24 K, polovica tega prostora 12 K. Najmanjši oglas 8 K. I)epar pošiljajte vedno naprej! 1 ^^ Knpim hrastove, i L \ bikove in smre-| | kov« Mode za žago §1 1_E1 _ Ponudbe s ceno na na slov: IVAN ŠIŠKA tovarna parket in parna žaga t Ljubljani, Metelkova ulica št. 4. Pf3 Vpoštevaj te oglase (inserate) i »Kmetijskem listu"! *1Pi mr* Vsena naročnikom, katerim j© naročnina potekla in M je niso obnovili, se s prihodnjo številko list ustavi. Prodajam kupim v vsaki množini. vse vrste žganja, pristno staro vino, vse špecer^sko in kolonialno blago po najnižjih cenah. - Trgovina M. Rant v Kranju, Jugoslovanski kreditni med ? Ljubljani Marijin trg 8, Wolfova nlica 1 -— Podružnica v Mnrski Sobofe obrestuje hranilne vloge in J® / bree odbitka rentnega davk*. vloge na tekoči račun s čistimi M/ Ustanovljen septembra 1918. Prometa v prvih treh mesecih Neposredno pod drž&vnist nad 10,000.000 kron. ® / V nadzorstvom.