Tečaj XXXV. narodne v m zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tis k arni ci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po&iljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V ' Ljubljani v sredo 27. junija 1877. O b 8 e g : Prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski in pa manevri „Tagblattovcev Gospodinje veasih najveće sovražnice kmetijskega napredka Gospodarske skušnje naše sadjereje Slovanski svet Naši dopi Tečno8t gob za živež človeški. Novičar. Nekaj , kar se tiče tudi Prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski sanjalo ni o deželnih zborih in da so se přiklade in pa manevri Tagblattovcev (Dalje.) Ljubljanski turski list, drugače „Tagblatt" ime- novan . --«V, ~fc3---,,--&----------V » w J , «m J^X» napada in grdi s svojimi spisi pod naslovom polnoma na strani vlade stali. za normalno-šolski zaklad morale vpeljati vsled novih šolskih postav, katere so se po pritisku vlade ne le za Kranjsko, ampak po vseh deželah vpeljale in zoper katere se poslanci nam nasprotne stranke niso nič ugovarjali, ampak proti narodni stranki po- Tudito „Tagblattovci" ne „In zwôlfter Stunde" narodno večino deželnega zbora narodnemu deželnemu zboru očitajo, da je vodjo deželne vino- in sadjerejske šolena Slapu definitivno v službi potrdil, vsaj so tudi službe ljudskih učiteljev definitivne tako zlobno, da človek ne vé, čemu bi se bolj čudil: nesramno8ti tega lista, ali slovenski krotkosti in po- ali Oil AÍVOIC4UÍUVOI1 KVt^» C* A ft OIVT V/UOAXI »1 Vl/ttVUH ftU J/V JJUtl Ulij V ,J ° VUUi OXU£iPJV i. j UUOIVlii UV^Il^lJU V U^lXlil U V ilV^ trpežljivosti, ali pa prizanesljivosti državnega pravdnika. torei le služba vodie in učitelja Slapské sole bi ne smela Kakor besen s rokami maha in z nogami brca „in definitivna biti, ker je prav čisto narodna! Hudo zwôlfter Stunde" okoli sebe v strahu, da ne bi v pri- bode narodne nasprotnike deželna podpora za drama-hodnjem deželnem zboru zopet narodni poslanci ve- tiČno društvo, podpora nemškemu gledišču njim je t In še celó v slovensko uradovanje pri Čine imeli, ki bi pravice in svetinje svojega naroda pa prav branili, ki bi se poganjali in borili za narodno omiko deželnem odboru se „Tagblatovci" zaletavajo in nekako in za povzdigo narodnega blagostanja, ki bi zahtevali prikrito izrekajo misel, daporočil na deželni zbor *" u.^uov»^«, enakapravnost slovenskega jezika v šolah in uradnijah. Blagor dežele > ki ga imajo „Tagblattovi" hinavci vedno 9 ni treba v obeh jezikih tiskati, ces > na jeziku, je lažnjiva krinka, pod katero skrivajo svojo vladože jnost nad ljivost da to je zaprav- y zadostilo bi po njihovih mislih , da bi se y slovenskim narodom. „Tagblatt" kriči da vse delovanje narodnih voditeljev meri le na sebične svrhe, na narodni cilj ! Uno je laž, to pa je sveta dolžnost na slovenski! enem jeziku tiskala, se veda, da v nemškem, nem-škega jezika pa nezmožni poslanec naj si pa za svoj denar poišče Člověka, ki mu bo nemški jezik tolmačil Tagblattu" in njegovim pristasem na vsakega narodnega zastopnika, vsacega poslanca. Mar ne spada materinski jezik v prvo vrsto in na prvo mesto narodnih pravic, katere imajo narodni poslanci zagovar- pisni ki deželnih zborov od 1.1860. do 1. 1877 pričajo jati? Ali je mogoče, da si narod pridobi splošno omiko vsa to očitanja na drobno odgovarjati nimamo niti časa niti prostora, in tudi treba ni, ker stenografiČni za- nam, katera stranka ali narodna ali nemškutarska se in z njo veljavo in blagostanje, če njegov jezik ne vživa je vedno poganjala za blagor dežele in naroda našega, povsod svojih pravic? Ali se more splosna ljudska omika stenografiČni zapisniki bodo še poznim potomcem svedo- doseči v tujem jeziku? Zakaj si pa nemškutarji volijo čili, kako je nemškutarska stranka v deželnem zboru najbolj zagrizene nemce ali nemčurje za svoje poslance narodnemu napredku in razvoju vedno nasprotovala, v deželni zbor, kateri nikoli slovenske besedice ne spre-govoré kako e ona vse predloge za narodno enakopravnost v deželnem zboru, akoravno so je nekateri prav odbijala, kako je zoper vse sklepe narodne stranke za dobro zmožni? Kam po takem meri vse delovanje nem- obveljavo narodnih pravic agitirala in vlado klicala na škutarske stranke? Očitno le na gospodstvo Jtf em ce v pomoč. Kolikor so narodni poslanci o tem priborili tako pri nas, kakor drugej po Slovenskem ) Českem in narodu slovenskemu, priborili Moravském, prav tako, kakor na Ogerskem na gospod- navijanim klicem po pravici so t z neprenehoma po- Ali je pa morebiti stvo Magjarov. Vsaj to pesem že vrabci po strehah nemškutarska stranka deželnega zbora v materielnem pojó! obziru deželi toliko koristila 9 da 99 Tagblatt" njeno go- Da bi ljudstvu podrl zaupanje v narodne poslance, spodarstvo hvalisati more? Nikakor ne, ker naprava siumniči jih „Tagblatt" samopridnosti, dolži jih slabega Savskega mostu pri Krškem ni tako velika stvar, gospodarstva, očita jim, da niso davkov znižali, ter si da bi se mogli narodni nasprotniki s tem posebno po-Skodeželjno roke mane , češ , priborili, kar so mn obetali. zemljišno-od ve zni in za normalno-šolski za- da niso svojemu narodu nasati, kajti za ta most je dežela dala le 10.000 gold. Tudi přiklade za podpore, druzega pa nič, in narodni poslanci so tudi na Bahanje, da se je Kiađ oáčitajo, ko vendar to dělali, da se je ta most napravil. 99 Tagblattovi" patroni narodnim zastopnikom licealno (šolsko) poslopje popravilo ob času nemškutar- vsakdo vé, od katerega časa ske večine v deželnem zboru , je pa čisto smešno » ker d^e že přiklade za zemljišno-odvezo plačujejo in 12.078 gold, stroškov za to popravljanje dežela ni de-zaakaj se morajo plačevati, da takrat se še onjih nobenemu žela plačala, ampak studijski in normalno šolski zaklad. 204 Ravno tako prazno je „Tagblattovo" bahanje, da se je velik del dolgov za bolnike v tujih bolnišnieah po-plačal pod gospodarstvom protinarodnega deželnega za-I stopa, ker se le v zadnjih 6 letih je imela dežela zarad omenjenih tirjatev z Tržaskim mestom pravdo pred državno sodnijo , katero je po izvrstnem zastopu dr. Co s te tudi dobila in tako davkeplačevalce resila ogromnega plačila več ko 300.000 gold, za najdenee in porodnice, ki so bili v prejšnjih casih v Trstu. — Tudi < ne smemo „Tagblattu" odgovora" dolžni ostati, da imajo v prvi vrsi narodni poslanci to zaslugo, da se zdaj vsako leto 70.000 gold, gruntnih davkov Kranjski deželi odpise, ker narodni poslanci so obravnavo zarad preobloženja Kranjske dežele z gruntnimi davki v deželni zbor přinesli, katera se je potem na Najvišem mestu za deželo tako srečno resila. — In na vprašanje: kdo se je vedno poganjal za hitro končanje zemljišno-odveznih obravnav? Kdo se je najboij za to boril, da je naposled vlada vendar za vsako leto 175.000 gold. pripomoći naši deželi iz državnega zaklada dovolila za zemljišno odvezo? — najdemo v stenografičnih zapis-nikih odgovor, da so bili to v prvi vrsti narodni poslanci." — Naj zdaj povemo še eno dogodbo iz tistega časa, ko so nasprotniki naši več ino imeli v deželnem zboru. Gotovo ena največih nadlog naših večidel revnih občin je gotovo ta, da se brez dovoljenja županstva sme vsak ženiti, če tudi ne vé, od kod bo sebe in svojo družino redil. Leta 1864., ko je nemčurska večina gospodovala v zboru, se je razprav-ljalo v njem vprašanje o zakonskih konsenzih in deželni zbor je imel svoje mnenje izreči o sklepu državnega zbora, po katerem naj se županstva ne vprašajo za dovoljenje ženitev. Narodni naši poslanci so krepko zagovarjali pravico županov za dovolitev ali odrék ženitve proti Apfaltrernu, Dežmanu in Kromerju, al — zastonj so dr. Toman, dekan Toman, Ambrož in dr. Bleiweis borili se za pravico županstev, kajti narodni poslanci so takrat v manj ši ni bili v zboru io zmôgli — niso! Ali mar ne potrjujejo skušnje 13 let, da je dr. Bleiweis resnico razkladal takrat, ko je govoril tako-le : ,,Kedar c. k. ministerstvo predlaga postave, po katerih se imajo stroški iz državne k a s e (Staatsschatz) plačevati, prav je, da jih predlaga državnemu zboru, — ali kedar predlaga postave, po katerih imajo posamne dežele sè svojim denarjem plačevati, takrat naj se vprašajo dežele, to je, namestniki njih, deželni zbori! Zato je ministerstvo prav storilo, da o zakonskih konsenzih povprašuje dežele, da one po- vedó, kako in kaj? Ce hoćemo zvesti namestniki biti naši deželi, moramo na glas reči, da naša dežela neče te postave, po kateri bi bilo dovoljeno , da bi se vse vprek ženilo in možilo, kakor koli kdo hoče. — To je dosti očitno pokazala že s tem, da vkljub temu, da zakonskih kon-senzov (dovolitev) ni po postavi bilo, pa jih je zoper postavo vendar imela. To, gospoda, je menda vendar dosti očiten glas ! In če je dosihmal tako bilo, kako naj bode vprihodnje? Ce vprašamo vso deželo, — vse občine bodo eno-glasno odgovorile, da neče jo, da bi se brez njih dovoljenja vse povprek ženilo, ampak, da one dovo-lijo to, — in njim in samim njim gre beseda prva in sama, ker one imajo po občinskem zakonu dolžnost ubogim svojim živež dajati ; — kdor pa ima dol ž-nosti, mora tudi pravice imeti! Ugovarja se: 1. da ženiti se, je člověku pri-roj ena pravica (angeborenes Recht). To ni skozi in skozi gotovo; — po plemenu iti (den Geschlechts-trieb befriedigen), to je res prirojen nagib; ali v zakon stopiti, to je drugo, to je privilegij, ki ima velike nasledke, velike konsekvencije za občine. Prirojena pravica je člověku prva, da se pri življenju obrani; po takem ima vsak člověk pravico terjati, da mu jesti damo, kolikor potřebuje — ali kdo naj mu dá, to je važno vprašanje. Na svetu ne more vladati absolutna svoboda — to bi bila razuzdanost; člověk člověka ome-juje, da ne sega nobeden predeleč, da ne stopi v pravico druzib. Ce bi absolutna svoboda tako daleč segala, kam pridemo? — v komunizem. Ugovarja se : 2. tudi, da bodo občine samovolj n o (willkuhrlich) ravnale in da ne bodo nalašč včasih dale dovoljenja. To ni bilo in ne bo! Pa saj so še rekurzi zoper tako samovoljnost. Meni je dobro znano, da po kmetih se tudi zdaj ni ovirala ženitev, če ima kdo le kako rokodelstvo, dá se mu dovoljenje. Ce se pa hoče ženiti le hlapec ali kak drug vlačug , kakor pravijo po kmetih, le „na roke" ali celó le „na hlače", tacim ne dadó dovoljenja, ker se bojé beračev s celo kopo otrok. Če so se občine že prej bale beraštva (proletarijata) po tacih ljudéh, kateri nimajo zaslužka, je zdaj še bolj treba, da se ga bojé — zakaj ? Tista, sama po sebi pravična postava, ki nam je odprla svobodo obrtnijstva in rokodelstva (Gewerbefreiheit) , ta postava, po kateri vsak rokodelsk pomočnik za se lahko začne rokodelstvo, ta postava je — kakor sjtuánje kažejo — odprla nova vrata beraštvu. Če občine ne pritisnejo enmalo vrat s tem, da ne dovolijo vsacemu se ženiti, kam pridemo?" Ali niso to zadostni dokazi, da so narodni poslanci vseskozi dělali in storili za blagor dežele, kolikor je bilo v njihovi moči? — In s čem se more poprašati protinarodna stranka? Morebiti s tem, da se je v deželnem zboru potezala za neposrednje volitve poslancev v državni zbor? Ker „Tagblatt" gospodarjenje protinarodne večine deželnega zbora primérja z gospodarjenjem pod narodno večino in proračune deželnih dohodkov in stroškov leta 1865., ko je nemčíja gospodarila v zboru, z onimi za leto 1878. v zadnjem deželnem zboru skle- njenimi, moramo vendar, kakor smo že v 23. listu za-čeli, „Tagblattno" primérjanje dalje nekoliko natančneje preiskati. „Tagblatt" v številki 127. piše, da so deželne potrebščine l. 1865. skupaj znašale 198.300 gold., primanjkljej pa 143.113 gold., — za leto 1878. pa so deželne potrebščine preračunjene na 622.300 gold, ter da po takem je narodno gospodarstvo za leto 1878. postalo za 424.000 gold, dražje kakor je bilo nem- čursko gospodarstvo leta 1865. — To čitaje mora se člověk res Čuditi tako velikanskemu razlocku, kajti 424.000 gold, več potrebščine na leto ni nobena malenkost. — K sreči se je pa „Tagblatt" tù po svoji navadi nalašč zmotii ter je številke 622.300 gold, vzel iz proračuna zemljišno-od- veznega zaklada za leto 1878.; —stroški deželnega zaklada za 1. 1878. so bili namreč v zadnjem deželnem zboru na 318.034 gold. 43 krajc. postavljeni, primanjkljej pa za leto 1878. na 260.648 gold. 62 kr. — Ce primerimo potrebščine deželnega zaklada za leto 1865. v znesku...... 198.300 gold. — kr. z onimi leta 1878. v znesku . . 318.034 .. 43 ,, se kaže za leto 1878. veča potrebščina za.........119.734 gold. 43 kr. kakor leta 1865., ne pa (kakor „Tagblatt" piše) za 424.000 gold. več. — Ako primerimo primanjkljej dežel- 205 Bega zaklada 1865 8 primanjkljejem tega zaklada za leto 1878. v znesku zrtesku 143.113 gold. kr se kaže razloćka 260.648 „ 62 „ 117.535 gold. 62 kr Da so se pa potrebšč deželnega zaklada od 1865. do leta 1878., tedaj v preteklih 14 letih tako 1UW' J * AI iciiii, pomnožile, to pač vsakdo lahko sprevidi, kdor pomisli y da za 1865 ni bilo n e Ida potrebščine za preliminary za leto 1878. so pa potrebščine za preračunj na 25.000 gold ; m i k o leta 1865 tudi ni bilo ceste ceste da za p o d u k in stroškov v dežel- nem zakladu , za leto 1878. jih je pa 12.379 gold da so stroški za odgonstvo (šub) za leto 1865. zna- 6300 gold.; za leto 1878. so pa na 18.000 gold šali prirasti da bilo za d a r m e r i j za 1865 I aoill y - u» JV/ U11V fci M JLi Ml I Ui KJ JL 1 j V A • 8000 gold, treba, za leto 1878. je pâ treba 10.700 gold da kaže proračun deželnega zaklada za leto 1865. za različne stroške 300 gold, potrebščine 9 za leto 1878. so pa različni stroški (za podpore pogorelcem in drugim po elementarnih nesrečah poškodovanim) in drugi neprevidljivi stroški prevdarj 7000 gold ) da leta 1865. je oskrbovala za deželo cesarska blag nica denarnična opravila, zarad mnogo pomnoženih bla gajničnih pravil se pa morala osnovati lastna de želna blagajnica, katera stane na leto okoli 5000 gld., da ima zdaj dežela svojega inženirja z letno plačo 1200 1865. ni bilo treba, ker takrat skrb za gold kantonske ceste še ni bila deželnemu zastopu izročena katerega > da je bilo leta 1865. v deželni bolnišnici le 1895 bolnikov, za leto 1878. je pa proračun za 3300 bolnikov nare jen in 80 se toraj stroški za b o 1 n i š od 41.300 gld. leta 1865. pomnožili na 59.700 gold, za leto 1878., — daje bilo leta 1865. vseh blažnih (norib) 58 da je v norišnici, stroški za leto 1878. so pa za 400 blaznih proračunj m narastli na 29.800 gld. za leto 1878 torej od 6400 gold, leta 1865 ) da bo pa tudi za lenuhe, ki se v posilno delalnico morajo jemati, let 1878 Čati 9 treba 11.684 gold, iz deželnega zaklada dopl er cesarske gosposke sedaj mnogo več tacih naših ljudi v posilno délai pošiljajo, kakor so jih 1865 leta Je cesarska da še celó p o s e b d d e 1 e k za tako mlad teli osnovala, za katero je nalašč en uči □ajet, Drug katerega mora tudi dežela plačevati vzrok, da so se potrebšč zaklada pomnoži ) deželnega pa tudi to, da se je moralo še nekaj ker u r a d uradnikov in diurnistov v deželno službo vzeti P i la deželneg db t in deželnih se niso za par tisoč številk pomnožila > am pak za več ko za 100°/o* Tudi je bilo treba plače de- želnim uradnikom nekoliko zboljšati zato, ker so se plače cesarskih uradnikov tako moČno povišale. Po vsem tem je jasno kot beli dan, da so se potrebščine deželnega zaklada morale pomnožiti, kakor so se pomnožile tudi pri vsacem kmečkem gospodarstvu. Deželni zbor z narodno večino je bil tedaj prisi-en po okolišoinah zadnjih let in po mnozih vladnih ukazi h deželne stroške pomnožiti. Naj tudi stvar še posebno omenimo, in to je sol st Ob Y Cli. DO J^UOCUUU UUICUtUlU , tu IV JO O U I O b Y VS, V in1 nikoli dosti ljudskih šol, in velike palače, ki stanej eno vladi ni 10 y po 12.000 gold., se jim morajo zidati vkljub uporu narodnih zastopnikov. Tudi moramo opomniti 9 da je račun za 1878. tako osnovan, da konec 1.1878. ostane 33.000 gld. gotovega denarj Ko je namreč baron A p fait v zad seji deželnega zbora 16. oktobra leta 1874. deželnemu od boru očital slabo gospodarstv guo|/uuoioi»u, ga jc ucaoiui giava dr. E a 1 ten egger, ki je vendar tudi sam in sicer naj deželni glavar bistroumnejši pristas protinarodne stranke, zavračal. In kaj mu je deželni glavar rekel? Rekel je: „Akoravno moram pripoznati, da — ------ ----j- • so bile potrebščine deželneg za- klada leta 1863. veliko manjše nego so zdaj, pa vendar iz tega ne sledi, da je deželni odbor tega kriv, ampak krive so tega sedanje razmere, po katerih so se deželne potrebščine zeló pomnožile ) ker Je bila kakor nahaja gospodarstvu vsaka reč dražja Moram pa tudi opomniti, da to se ne samo pri deželnem, ampak tudi pri državnem in pri gospodarstvu mestnih občin. Po- vsod vidimo, da so se upravni stroški pomnožil In jaz bi bil v zadregi, povedati, kako bi se dalo temu pomagati u * In v zadnj 21 prila je isti deželni gl sej voru, ko letošnjega dežel. zbora svojem koneČnem go- zlagal delovanje deželnega zbora v ad nj y šestletni dobi, pred mnogobrojnim občinstvom javno izrekel, da se deželno premoženje ni zmanjšalo ampak brž ko ne pomnožilo. — Komu smemo tedaj verovati? Ali „Tagblattu" ali pa deželnemu glavarju ? Začudenja tedaj ne moremo zatreti, daje deželni gl ki ima velik vpliv na „Tagblatt", mogel dopustiti ; se ogromne laži turškega lista trosijo po svetu ist nicht ritterlich nam nedavno >> da Das y y ko smo se po govarjali o „Tagblattovih" manevrih, rekel nek plemenit gospod Tudi yy Laib. Schulzeitung," po-poli-sestra „Tagblat- tova" ni si mogla kaj, da ne bi bila v odgled sedanjih volitev 12. listu nahujskala svojih privržencev in s kli ce m yy Lehrer yy liberalno Ni Krain!" pozvala jih podpirati stranko nas za vračati njene brklarij > s katerimi psuje narodno klerikalno stranko; samo eno ~ pravi, reč hočemo iz njega „Alarmrufa" posneti Ona da k lerikal za šol n e ua y , XV 1 V> J. i. divi £JCL O V1U Ui U XI < blatt" pa po svetu trobi, koliko je torn u >> d yy Tag č d e n arj škov ravno za ljudsk biti crno, vprasano sestra ali popoli-brat? pravila/' med katerim je velik del stro 1st kdc Ker Ker belo ne more tukaj laže ? yy par nobile fratrum ali popoli ima parolo ne brat daj, grditi narodno večino, ne gleda ne sestra y kaj resnica, kaj je poštenj po narodnjakih, to je njuna parola In se udrihati ekdanj Zima, zdaj 8 i m a se je dolžnega čutil dati brco narodni večini, češ, da je zavlekla b o 1 plač (Reichsver baltnisse) ljudskih učiteljev. No, če gospod S im a ni dobro plačan z svojo šolsko „učenost," kdo pa je! Sicer pa vendar moramo še vprašati g. Sim kd je rešil mnogo s t ar ej ih praktičnih učiteljev sitnosti preskušnj po novem kopitu? — Liberalni poslanci ne. In kdo je vložil prošnjo za „funetionszulag klassigen Schulen ? — S i m a t fur Lehrer kompanija an" ein- ne. Gosp S i ma e tutti quanti njegove svojati, ki dandanes za svojo učenost mastno plačo vživajo, bi pač najbolje storili, ako bi mirno vživali, kar so dobili, in bi vsak dan šli v frančiskansko cerkev en oče naš in češčeno Marij molit v zahvalo Bogu, da imajo dober „Besol dungsbogen ometujejo u y ne pa ; da cerkveno stranko z blatom ! V blagaj Prij atelj e naše y ki imajo „Novice," prosimo, naj bi sčine za leto 1878. ne bodo znašale 318.034 gold torej potřeb- ta članek brati dali svojim 1 judem, ki razjaznila in pod- 9 am uka potrebujejo. pak za 33.000 gold, manj, torej le 285.034 gold Velevažna pa je, kakor smo že enkrat omenili java deželnega glavarja samega pomnoženji želnih potrebščin. 9 iz- de * Stenografični zapisnik XII. seje deželnega zbora 16 oktobra leta 1874. str. 189. * 206 Gospodarske stvari. Gospodinje včasih najveće sovražnice kmetij- skega napredka. to resnica pri marsikaterem gospodarstvu Da potrjuje skušnja posebno v tacih razdelkih kmetijstva ki so v rokah gospodinj , kakor zelenj adorej itd vratne, kakor možki ^ a na pr. miekarstvo Ženske ostanejo navadno bolj trdo > i f pri tem, kar so ves čas svojega življenja vidile ali delale, in se ne dajo včasih za no-beno ceno od starega kopita ločiti. Strašanska je včasih ijih trma. Sila potrebno bi tedaj bilo, da bi se tudi za de kle ta na kmetih tako imenovane nadaljevalne kme tijske sole nedeljah odprle in se v onih razdelkih kmetijstva podučevalo ; ki so Prav tedaj bilo ) da ajbolj v rokah gospodinj na priliko y v šolskih vrtih zmirom nekoliko gredic odločenih bilo, na katerih bi se dekleta učila zelenj Tako pise v avo itd. pridelovati. časniku Tirolske kmetijske družbe slavnoznani učitelj kmetijstva župnik Adolf Tri en ti, ga bralci „Novic" po mnogih njegovih dobrih spisih ki že dobro poznaj našemu; ta ata 1) h u dobni ljudjé in 2) g o senice, hrošci in drugi mrčesi, pa tudi zaječ. Hudobni ljudje včasih nalašč poškodujejo mlado drevje; naj se ostro kaznovali. Odvrniti škodo po mrčesih in zajcih imamo postave, ali pa se izpeljujejo? Mož je resnico govoril; žalibog, da je klic vpijo čega v puščavi. Politične stvari. Gospodarske skušnje. * Bolhe na želji in repi pokonča prav gotovo pelinova voda. Cez pelin se vlije vrele vode in ko se voda razbladi, se z njo sadike (flance) s škropilnico poskro- pijo in bolhe jih bodo brž zapustile. Ce se sadike pred sajenjem v tej vodi nekoliko ur namakajo, se jib bolhe ne lotijo. — Drugo prav gotovo sredstvo , posebno na velikih zelnikih in na njivah z repo obsajenih je pa to, da se vzame žvepla za 20 kr., ki se v možnarju v prah stolče in potem pomeša med drobno žaganje, katero se potem po njivi raztrese. 1 perišče žvepla po- mernika žaganja je prava razmera med mesano v žveplom in žaganjem Kako naj se konjem krma poklada, in kako naj se napajajo. Trikrat na dan naj se konji krmijo: zju- opoldne in zvečer, vsakikrat eno traj, konji, predno uro. Po krmi naj se vprežejo, vsaj pol ure poČitka imajo, da med tem želodec more krmo vsaj nekoliko prebaviti. Koj po krmi vprežene konje je že mnogokrat hudo na-penjati in klati začelo. Zato se za celi dan konju od-ločena klaja na tri porcijone razdelí, da se ne dá na-enkrat pre več. Oves se konju naenkrat dá in z drobno vselej, kedar rezanico pomešan. Napajajo se pa konji se jim klaja daje, in sicer enkrat med krmenjem i en- krat pa po krmenju. Soli f naj se na leto in dan konjem dá po ki jo tudi konj rad ima t kil. O >N © 0) a N gobe fecnost gób za živež cloveški. Po kemičnih preiskavah prof. Solo ko v a stojijo kar se tiče njihove tečnosti, med rastlinskimi ---7 .--. - ---- ~J---------, — in mesnimi jedmi tako, da so blizo mesenimi in zaslužijo , dozdaj da bi se v kubinjab naših bolje Čislale kakor bodi-si surove ali posušene. Nasolene in marinirane gobe pa po Solokovih preiskavah želodec težje prebavi kakor surove in posušene. Nekaj * kar se tiče tudi naše sadjereje. Veliko se je storilo tudi pri nas v zadnjih letih za povzdigo sadjereje. Pogreša se pa še zmirom da se varuje sadjereja. Dva sovražnika sta namreč časnik ..Die Sudeten" d voj e i tako piše kmetij ski ki sta škodljiva vrtnarstvu o >N ' 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: gospod Viljem Pfeifer, župan in posestnik v Krskem, državni poslanec. < flálšíš 8. Za okraj Trebno, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Radeče: gospod grof Josip Barbo, véliki posestnik v Rako vniku, državni poslanec in bivši deželni poslanec, gosp. Alojzi Kobler, župan in posestnik Litiji in gosp. Franc Potočnik, stavbeni svetovalec in mestni odbornik v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašiče in Ribnico: gospod Karol Rudež*, véliki posestnik v Ribnici in gosp. Primož Pakiž, posestnik v Zamostecu, oba dozdaj deželna poslanca. 10. Za okraj Črnomelj in Metliko: gosp. Anton Navratil, posestnik v Metliki. II. Za mesta in trge : ____V 1. Za Kranj in Loko: gospod Karol Savnik, lekár in župan v Kranji. • 2. Za Tržič, Radoljico in Kamnik: gospod Mihael Stare, veliki posestnik v Mengšu. 3. Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metlik o in Višn j ogoro: gospod Peter Grasselli, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani, bivši deželni poslanec. 4. Za Postojno, Vrhniko in Lož: gospod Adolf Obreza, posestnik in trgovec v Cirknici, bivši deželni poslanec. 5. Za Idrijo: gospod dr. Ludovik Jenko, zdravnik v Ljubljani. Poslanci za Lj ubij an o, Kočevje in Ribnico nasvetujejo se prihodnjič. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer» — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedicey v Ljubljani.