List 43.
Predivstvo na Kranjskem
z ozirom na druge dežele.
Spisal Piskar.
II.
Iz vsega,  kar smo dozdaj  o predivstvu sploh skušali in prevdarjali, moremo sledeče pogoje razviti:
1. Na Kranjskem in sploh po slovenskih deželah, kjer je zemlja s podnebjem lami ugodna, se nobena rastlina tako dobro ne splača in toliko dobička ne da, kakor lan in predivo, in zato moramo v takih krajih na to delati s podukom in izgledom in drugimi pomočki, da bodo kmetovalci začeli bolj obširno in umno pridelovati to koristno rastlino.
2.    Da se pridelovanje lanu in prediva kmetovalcem posebno olajša, pospeši in izdelovanje prediva iz sedanjega slabega in nizkega stanja povzdigne na samostojno obrtnijsko stopinjo, in da bomo iz umno pridelanega lanu napravljali tudi izvrstno predivo, kakor ga zahtevajo fabrike za lično blago, moramo pred vsim skrbeti zato, da v takih krajih, kjer pridelujejo mnogo lami, ali kjer je upati, da ga bodo pridelovali, napravimo predivoizdelovalnice, v katerih se predivo na strojih (mašinah) po obrtnijsko izdeluje, in kmetovalci pridelani lan lahko v izdelovalnice, po primerno mali ceni, izdelovati dad6, sčasoma pa tudi lahko iz njive v izdelovalnice prodad6; kakor po drugih deželah ravnajo.
3.    Ce hočemo, da bomo v predivski obrtniji stopili na stopinjo, na kakoršni stoje druge dežele, in da bomo predivstvo, platnarstvo itd. povzdignili na ono stališče, kojo mu pristoja pri vsakem narodu, in da bomo mogli meriti se z drugimi deželami, moramo delati na to, da napravimo sčasoma doma predilnico, da nam ne bo treba prediva v Ceske in Moravske predilnice pošiljati in od tam sopet platno nazaj dobivati, in tako vsako leto na tisoče in tisoče goldinarjev za samo pre-voznino nepotrebno izdavati, namesti da bi platno in druge enake izdelke doma napravljali?
Prvi pogoj je dosti vtrjen s tem, kar smo dozdaj o predivstvu govorili.   O drugi točki se je tudi že pri
nas govorilo in pisalo; al o tretji točki, kolikor se spominjam, se do zdaj pri nas se ni govorilo in pisalo. Morebiti bo še kdo z glavo majal, da se pri nas o predilnici govori.
Naj mi dragi čitatelj dovoli , vso to stvar nekoliko bolj razjasniti s tem, da se so pet nekoliko ozremo v vnanje dežele.
Odkar je človeštvo stopilo na pot omike s tem, da so si ljudje ustanovili stanovitna selišča in so počeli zemljo obdelovati in žito pridelovati, so se, kakor je znano, že tudi, zraven druzih pridelkov, z lanom in predivom pečali, kajti obleka bila je, zraven živeža, prva potreba človekova.
Sčasoma se je pridelovanje prediva posebno v se-verozapadni Evropi močno povzdignilo. Belgijanci, Ho-landčani, Angleži in Nemci, posebno v Sleziji, so se jako pečali s platnarstvom in enakimi izdelki, in to ne samo za svojo potrebo, marveč so s svojimi izdelki tržili na vse strani, da, cel6 čez morje, v Ameriko in drugod.
Posebno je od nekdaj slovela Belgija se svojim ličnim in izvrstnim izdelkom, tako, da so se od nje vsi drugi učili.
Prvo polovico našega stoletja je začelo tudi Angleško, zlasti na Irskem, na to delati, da se je pre-divstvo in predivska obrtnija povzdignila. VeČ prediv-skih društev se je ustanovilo zaporedoma, katera so z velikim vspehom delala na zboljšanje in napredek v tej stroki. Nektera taka društva so imela na leto po deset tisoč šterlinskih liber (to je, čez sto tisoč gold. našega denarja) od vlade podpore. Do tistihmai se je še vse na rokah izdelovalo, predlo in tkalo. Toda bistroumni in energični Angleži pri tem niso ostali. Namesti predivo iz lami na rokah počasi izdelovati, so si izumili predivoizdelovalne stroje in te so s časom jako zboljšali. S tem so napravili veliko cenejši izdelek. Toda šli so še dalje. Namesti kolovrata na rokah, so iznajdli predilne stroje in napravili predilnice, ki jih goni voda ali sopar, in v katerih se ob enem prede po 10 tisoč in še več niti, in razmerno malo delalcev za-more vse vravnati. Vse to se dela tako lično in naglo, da! veliko iičneji, kakor je to z rokami mogoče.
To je bil napredek! Prvič so lahko izdelovali veliko cenejše, drugič pa veliko ličnejše blago.
Toda s tem so dali smrtni vdarec vsem prediv-skim in platnarskim obrtnikom drugih dežel, kateri se niso koj poprijeli, ali se niso mogli poprijeti predivstva in platnarstva na strojih. Belgijanci to niso tako zelo čutili, ker so pridelovali jako lično in izvrstno predivo, in če prav predilci niso mogli Angležem konkurencije vzdržati, in so ti nekaj škode trpeli, je pa njihovo predivo, kojega so fabrike posebno čislale, toliko več veljave imelo, in pri tem so se tudi kmalu poprijeli strojev.
Al drugači je bilo na pr. na Nemškem in sploh v takih deželab, kjer so pridelovali bolj hodno predivo. Ti bi ne bili mogli vzdržati Angležem konkurencije se svojo hodno robo, če bi bili tudi s stroji delali. V takih deželah je predivstvo in platnarstvo na nič prišlo in z njima vred predilci in platnarji.
------    344   ------
List 46.
Gospodarske stvari.
Predivstvo na Kranjskem
z ozirom na druge dežele.
Spisal Pisk ar. II.
(Dalje.)
Taka je bila tudi pri nas na Kranjskem po tistih krajih, kjer je nekdaj predivstvo in platnarstvo cvetelo.
Kaj je bilo tukaj storiti?
Naj prvo je bilo treba pridelovanje lanu zboj-šati in skrbeti, da se je pridelalo blago, kakoršno zahtevajo fabrike , lično in trdno. Toda to ne gr6 tako naglo, da bi kmetovalci začeli kak pridelek na enkrat po novem boljšem načinu pridelovati. Tu je treba mnogo spodbujati in dokazovati, predno se kaj doseže.
Sčasoma se je vendar začelo predivstvo in dotična obrtnija tudi po tistih deželah povzdigovati in zopet v veljavo iti, koder je po poprejšnji krizi propalo. Posebno so skrbeli po Nemškem za to, in posnemali so Belgijance, ter vpeljevali njihov način pridelovanja. Napravili so predilnice in kolikor niso sami zadosti dobrega prediva pridelali, so ga vvaževali iz drugih dežel.
Tudi vrli Cehi, ki so prvi narod Avstrijski, kar se napredka tiče, niso zaostali. Poprijeli so se prav marljivo Belgijske metode predivopridelovanja. Pri kmetijskih učilnicah so napravili in ustanovili posebne oddelke samo za predivstvo. Skrbeli so, da so se napravile izdelovalnice prediva po tistih krajih, koder pridelujejo mnogo prediva; te izdelovalnice od kmetovalcev sprejemajo surov lan v izdelovanje. Vstanovili in napravili so mnogo predilnic za predivo. Samo v Schonberški okolici na Moravskem je 5 predilnic, ki predejo predivo, doma pridelano, ker pa domačega ni dosti, ga vvažajo iz druzih dežel, cel6 iz Holandije in iz Ruskega.
Tukaj vidimo, kako ravnajo drugod, in naj se tudi učimo, kako moramo mi ravnati, če hočemo predivsko obrtnijo povzdigniti.
Pa poglejmo in poslušajmo še, kaj govore možje, p tem predmetu mnogo skuŠeni in izvedeni.
Ko smo pri nas v Vodicah napravili godilnico in videli, kakošno blago se d& napraviti iz našega pridelka, sem želel videti še naprave kmetijske družbe Koroške, kajti znano je, da Koroška kmetijska družba posebno  veliko  stori za   zboljšanje   predivstva.
Spodbujen po gosp. dr. Bleiweisu in še druzih odbornikih Kranjske kmetijske družbe, sem se p ial 29. dne avgusta t. 1. v Celovec s priporočilom n?wc kmetijske družbe na kmetijsko družbo Koroško. rHejet sem bil prav vljudno, a rekli so mi, da v Celovcu nimajo nobenih priprav in nobenega orodja za predivstvo, marveč da moram iti v Trg (Feldkirchen), ondi so vse priprave in ondi je gosp. gojitelj (Rostmeister); on mi bo vse dokazal in mi vse povedal, česar bi želel videti in pozvedeti.. Dobil sem še priporočilo na gosp. gojitelja in tako sem odšel po Rudolfovi železnici po prelepi okolici memo St. Vida v Trg in šel k gosp. gojitelju E. Hulders-u.
On,   v   predivstvu   in   v predivski   obrtniji   mnogo izveden in skušen Belgijanec, me je prav prijazno sprejel in mi razkazal vse predivske naprave in druge reči, in mi razlagal in   pripovedoval  mnoge  zanimive  stvari o tem predmetu.    Kazal   mi je mnogo sort lanu,   ki so ga pridelali letos na Koroškem;   bilo je res nekaj prav izvrstnega, nekaj takega, kakor je bil naš v Vodicah, nekaj   pa tudi slabšega.    Kazal  mi  je   predivo  dvojne vrste,   ki  ga je   Koroška kmetijska  družba  poslala   v svetovno razstavo na Dunaj,   kjer je bila pohvaljena z svetinjo.    To vam je blago izvrstno,  kakoršnega nisem videl niti na razstavi v Schonbergu 1869. leta,  kjer je tudi   bilo   izvrstno   blago  iz   vse Češke in Moravske in tudi iz drugih dežel.    Razstavna  komisija mu je prisodila vrednost 70 gold.   za cent.    Vendar pa smem reči, da,  če  bi bila taka letina  za predivo, kot je bila lani, in če bi bila zemlja za lan marljivo in skrbno obdelana, tudi pri nas bi izrastel lan, iz katerega bi bilo mogoče enak pridelek in  enako   predivo napraviti.    Kazal sem mu tudi jaz naš izdelek, ki mu je bil jako všeč in ga je pohvalil,   da je izvrstno blago,   vredno po   40 gold. cent.
Po njegovem mnenju so prej imenovane tri točke: pridelovanje dobrega lanu, delovalnice iz prediva in pa predilnice, prvi in glavni pogoji v povzdigo predivske obrtnije. On pravi, da je posebno veliko ležeče na dobrem semenu. Res, da dobimo po kupčijskem potu seme iz Ruskega, iz Rige ali Per-nava; al dandanes se je kaj težko zanesti, da bi bilo seme, tako kupljeno, tudi res izvirno, pravo in dobro, in da bi ne bilo po brezvestnih prekupcih, zamenjavo, nametano in popačeno s slabim blagom. Zato bi bilo, po njegovem mnenju najboljše, če bi več kmetijskih družeb, na pr. Koroška, Kranjska in Stajarska vsako leto skupaj naročile semena toliko, kolikor se ga seje v
vseh teh treh deželah in bi skupno poslale katerega izvedenca naravnost v Ruska primorska mesta, da bi tam semena iz prvih rok nepopačenega nakupil. Tako bi se mogli zanesti, da imamo dobro seme in smemo po takem pričakovati lepega pridelka. Velikrat, pravi on, je seme krivo, da je ves pridelek malo vreden, in velika škoda je to takrat, če se je morebiti za vso deželo naročilo tako seme.
Posebno pa je treba gledati na dobro in pravo gnojenje in pa na dobro obdelovanje zemlje za lan. On pravi, da bi morale skrbeti kmetijske družbe za to s podukom in zgledom. Tudi bi bila v prediv-skih krajih posebna predivska društva in pa popotni učitelji na pravem mestu, in bi prva dobro vravnana, veliko storila v povzdigo predivstva.
368    -----