POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINT
CENA IZVODA 20 DIN
V LJUBLJANI
25. MARCA 1961 LETO XVII. ŠTEV. 13
Republiško prvenstvo v skokih
Jemc, Zajc, Šlibar, Pečar
26 PRIJAVLJENIH ČLANOV — IDEALNO VREME — ZAJC TAKOJ ZA JEMCEM
Planieu, 26. marca. — Ze četrtič so organizatorji poskušali z izvedbo letošnjega republiškega prvenstva v skokih za člane. Vse do današnje nedelje jim to ni uspelm bodisi zaradi izredno slabega vremena, bodisi zaradi tega, ker so bili mnogi skakalci ves ta čas odsotni. Na prvo pomladansko nedeljo pa je SZS vendarle uspelo spraviti to tekmovanje pod streho.
11. -T
V planiški dolini se je zbralo okoli 2000 gledalcev, ki so prav gotovo prišli na svoj račun. Lepo sončno vreme in lepi skoki naših najboljših tekmovalcev so pač morali navdušiti vsakogar, ki se je potru-nil pod 80 m skakalnico. Prijavilo je 26 tekmovalcev, nastopilo -pa Jm je le 23. Zbrali so se vsi najboljši razen Zidarja. Tehnično vod-styo je nekoliko spremenilo kritemu prvenstva in določilo, da vsak tekmovalec izvede tri skoke, dva najboljša pa sta bila ocenjena. Pred nami so se torej zvrstili vsi naj-
boljši jugoslovanski skakalci, ki so pokazali solidno formo. Resnici na ljubo povedano, za tega ali onega smo bili prepričani, da bo njegov skok lepši, kar zlasti velja z i Pečarja, ki še vedno ni našel samega sebe. S Pečarjem se bodo morali čimpreje »pozabavatii izkušen trener in najboljši svetovalci, ki dobro poznajo skakalni šport. Pečar ima napako v naletu, ki mu dela pri drugem delu skoka preglavice. Vsekakor pa drži, da je Pečar izreden
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pričela se je tudi atletska sezona in ZAK Ljubljana je danes priredil svoj otvoritveni kros — na sliki
start mladincev
II. zvezna liga
7-e.kma dv&n, sia&ifa.
Morda bi lahko rekli, da je bilo današnje kolo v II. zvezni ligi — to še posebno velja za zahodno skupino — kolo derbyjev. Trešnjev ka in Željezničar, oba kandidata za prvo mesto, sta se razšla vsak s svojo točko, stara rivala Triglav in Proleter prav tako, podobno pa se je zgodilo v Šibeniku, kjer je gostoval Čelik iz Zenice. In da bo mera polna, sta se z delitvijo toču. razšla tudi tekmeca v Varaždinu Var-teks in Zagreb. Najbolj presenetlji va je gotovo zmaga Karlovca, ki je odpravil Slobodo kar s 4:0. Tudi v vzhodni skupini ni šlo brez presenečenj. Novi Sad je doživel poraz — premagal ga je Radnički iz Som-bora. Njegov tekmec titograjska Budučnost pa je zabeležila boljši rezultat — priigrala je namreč dve točki v srečanju z Radničkim iz Niša.
Rezultati — vzhodna skupina: Radnički (S) : Novi Sad 1:0, Srem : Pobeda 2:1, Mačva : Spartak 1:1, Radnički (K) : Bačka 1:0, Budučnost : Radnički (N) 1:0, Sutjeska : Rudar 4:1.
Zahodna skupina: Šibenik : Čelik 1:1, Trešnjevka : Željezničar : 0:0, Varteks : Zagreb 2:2, Lokomotiva : Borac 2:3, Triglav : Proleter 0:0, Karlovac : Sloboda 4:0.
Tftkih in podobnih prizorov na današnji izredno zanimivi in tekmi med Ljubljana ia Rudarjem res ni manjkalo
"SLOVENSKA CONSKA LIGA
Več kandidatov
m drago mesto
rr^ARmoil SE ODDALJI! !E, ČEPRAV JE ZMAGAL Z AVTOGO-Nj, - TRIGLAV ZBIRA TOČKE - NAPADALCI KRIMA DANES Le JlTOc!oEJSI ~ LIUBIJANA JE .v DVEH TEKMAH OSVOJILA
clo ("<'Prav..Sfl imeli danes nogometaši Maribora malo zaslug za zma-ui Cj. osvojiti so namreč obe *>.'!:!— z avtogolom — so se še bolj bori * na Prvcm mestu. Bolj zanimiva kol z.a prvo mesto pn postaja ',)!' 7-drugo mesto. Zanj se trenutno poteguje kar pet kandidatov. Soh, j'U,l‘,Eai ' ^	z! •IE'PnHnesti, vendar sta mu Kiadivar in
4 fVv C' P^tair-i, Zanimivo je tudi, da je med 6. in ?. mestom kar driivf6 raz*:ke. Kaže, da <,e bodo moštva nižje od 6. mesta težko pri-g * /B0I|;Š' s' urini lestvice.
re/oVl Presenečenje v dnoašujem kolu lahko omenimo neodločen ]p * M rriginva v Murski Soboti. Kuže. da so kranjski nogometaši Siopnet*1 1 svnl;\vrste in da se bodo kmalu oddaljiti od nevarne cone.
P® s® "iti danes najuspešnejši Kriraovi napadalci, ki so v srenom n.f ^:0van<.,.n1' dosegli 4 gole. Ljubljana je po porazu med ted-borhn ane9 osvojila^le 1 točko in seveda izgubila skoraj vse upe ztf za prvo mesto.	Nadaljevanje na 8. strani
TRIGLAV : PROLETER 0:0 (0:0)
Ljubljana, 26. marca. Kljub temu, da Triglav ni niti v spomladanskem delu prvenstva kaj posebno razveselil svoje prijatelje, se je danes spet zbralo na centralnem stadionu za Bežigradom okoli 5000 gledalcev, ki so nestrpno pričakovali, da bo Triglav vendarle požel prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Znano je, da je osiješki Proleter tisti nasprotnik, s katerim je imel Triglav, ali bolje povedano nekdanji Odred, vedno precej sreče. Danes pa ni pomagala niti sreča, kajti znanje nogometašev Triglava je bilo zares preskromno^.. Resnici na ljubo bodi povedano, prav nič več nogometne veščine nismo opazili niti pri nogometaših iz Osijeka in je bila to tekma dveh zelo slabih nasprotnikov.
Ko so pritekli na igrišče nogometaši obeli enajstoric — za spremembo tokrat gostje v rdečih, domači pa v modrih dresih, menda ni bilo na stadionu nikogar, ki bi ne bil prepričan, da bodo domači vložili
Poletov poka!
ZA NAJBOLJŠEGA STRELCA
SPREMEMBE PRI VRHU
17 golov Pirc (Lj)
15 golov Hribernik 3 14 golov Škraba 3. Maučec (So) 10 golov Arnejčič (Mrb), Kuaus (Rudar)
9 golov Rojina (II), Vidic (Mrb), Uršič (NG)
8 golov Florjane (01), Siladji
(Tr)
7 golov Marinček (KI), Opres-nik, Mak (oba Ru), Elzner, More (oba Sl)
6 golov Vodeb (KI)
5 golov Brezar St. (Tr), Koko-tec (KI), Kozinc (Sl), Ceh (Mrb), Marjanovič 3, Lukežič, Majcen (oba Lj).
ves trud za zmago. Toda že prve minute so pokazale drugačno sliko. Barve obeh moštev so zastopali tile nogometaši:
Triglav: Babnik, Medved, Pirc, Jalševec, Berginc, Kitič, Brezigar, Velkavrh, Vavpetič (Virant)* Cuban, Kranjc.
Proleter: Prezelj, Culin, Rukavina, Gucmirtl, Peršič, Karapandja, Reti, Bifič, Stokič, Hudič, Verner.
Sodnik Cahun iz Duge Rese.
Že v začetku te izredno skromne nogometne tekme^ je bilo videti, da si je Triglav omislil precej čudno taktiko, bolj obrambno kot ofenzivno. Krilska vrsta je namreč pomagala danes zelo nezanesljivima branilcema Pircu in Medvedu in s tem seveda pustila napad brez uporabnih žog. Največja škoda je bila, da je prodorni Jalševec igral pravzaprav branilca namesto, da bi okrepil napad —- to se je zgodilo šele v zadnjih minutah igre — in s tem je bila prodornost ljubljanskega napada enaka ničli. Triglav je imel. v vsej tekmi kaj malo priložnosti, toda tudi tistih, ki so bile, ni znal izkoristiti.
Napadalna peforka je bila danes popolnoma razglašena, še največ se
je trudil precej razpoloženi Velkavrh, ki je vzdržal in se boril prav do zadnje minute, vendar v svojih soigralcih ni imel nobene pomoči. Cuban, Virant in Brezigar so popolnoma odpovedali, medtem ko se je Kranjc vsaj delno odkupil z nekaterimi močnimi streli od daleč, ki pa niso bili najbolje odmerjeni in so vedno končali v rokah vratarja, ki pa ni bil posebno zanesljiv in bi mu danes ne bilo posebno težko spraviti žoge za njegov hrbet. Toda
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pravilne rešitve športne napovedi
Hajduk : Crvena zvezda Radnički : Dinamo Vojvodina : Beograd Vardar : Velež Sarajevo : Split Partizan : Rijeka Radnički (S) : Novi Sad Mačva : Spartak Budučnost : Radnički (N) Trešnjevka : Željezničar Karlovac : Sloboda Triglav : Proleter
V čeirtek 30. mita 1961 prva POLETOVA številka
med tedM-m
VEC O TEM PREBERITE NA 4. STRAN]
Predkongresna
tribuna
Aktivnost se stopnjuje
Priprave xa Kongret telesne kulture Slovenije se vedno bolj stopnjujejo. Na občinskih in okrajnih konferencah — doslej jih je bilo le več kot 50 — razpravljajo o problemih, ki jih bo moral reiiti Kongres, obenem pa tudi o nalogah, ki jih bo treba opraviti pred in po Kongresu.
Pomemben predkongresni prispevek je bil tudi sestanek vseh predsednikov in sekretarjev republiških športnih zvez. Razgovor o tezah za kongres ter o perečih problemih je vodil predsednik skupnega sekretariata Športne zveze Slovenije in Partizana Slovenije tov. Leopold Krese.
V	uvodnih besedah je tov. Krese omenil, da vrsta aktivnosti na terenu ni le posledica priprav za kongres, ampak izvira iz ugotovitev, da je telesnokulturna dejavnost potrebna zlasti za našo mladino. Aktivnost se kaže predvsem v ustanavljanju šolskih športnih društev. Pa tudi telesna Kultura v delovnih kolektivih dobiva vedno večji pomen. Treba bo doseči, da bomo iz delavskih športnih iger prešli na normalno telesno-kulturno dejavnost. V delovnih kolektivih moramo ustanavljati športna društva odprtega tipa, ki bodo organizator in pobudnik dejavnosti, namenjene tudi članom izven kolektiva.
Vse te naloge, kažejo, da bo kongres tudi zaradi tega ob pravem času. Seveda pa kongres ne bo sklenil nekaj bistveno novega, ampak bo že ustvarjene organizacijske oblike le posplošil in uzakonil.
Tako kot v gospodarstvu, bo treba tudi v telesnokulturni dejavnosti doseči, da bo komuna prevzela odgovornost tudi za športno življenje. Ne samo za telesno kulturo, ampak tudi za ostala področja komuna še nima dovolj sredstev. Toda o zadnjem času smo lahko ugotovili, da se materialna baza vidno izboljšuje. Zalo ne kaže čakati, da bo komuna sposobna dajati dovolj sredstev za telesno kulturo, ampak bo treba čimprej doseči, da bo prevzela odgovornost tudi za to področje.
V	razpravi, ki je bila zares živahna, so prisotni načeli vrsto problemov, ki čakajo rešitve. Omenimo le nekatere:
■	Delo telesnovzgojnih delavcev je treba vrednotiti tako kot delo o ostalih družbenih organizacijah. Priznanje pa ne sme biti le moralno — čeprav je tudi tega zelo malo — ampak tudi materialno.
■	Naši telesnokulturni dosežki zaostajajo, ker znanstveno delo na tem področju ne gre o korak z ostalim svetom.
■	V registraciji in ostalih organizacijskih problemih je še precej neurejenega. Treba bo pripraviti posebne predloge, da kongres ne bo izgubljal dragocenega časa z manj pomembnimi vprašanji.
■	Olimpijski komite je ugotovil, da je od 54 trenerjev, ki so pripravljali naše olimpijske kandidate za igre o Rimu, zelo malo visokokvalificiranih, Nekateri med njimi so celo brez kvalifikacij. Eno osrednjih vprašanj na kongresu naj bi torej bilo, kako čimprej zagotoviti dovolj visokokvalificiranih trenerjev. Razumljivo pa bo treba dati tudi pravo mesto športnemu trenerju, saj je znano, da ta poklic doslej ni bil pravilno vrednoten.
Na predkongresnem sestanku so torej prisotni načeli celo vrsto vprašanj, ki kažejo očitno zanimanje pred pomembnim dogodkom. To kaže, da je bil sestanek potreben in bi jih kazalo sklicevali tudi v bodoče.
S predkongresnih skupščin
Priprave za bližnji Kongrea telesne kulture Slovenije so zelo zveze za telesno kulturo, zato je razgibale ne le telesnovzgojne delavce, ampak vse, ki jim skrb	konferenca obenem tudi usta-
za našo mladino ni tuja. Številne konference in skupščine ob- ^V^za^njih^^esecih je telesno-činskih ter okrajnih zvez za telesno vzgojo so dokazale, da imajo vzgojno delo v tej občini zelo za-na terenu enotne poglede na telesno kulturo. Nakazali so mnoge živelo. Kljub temu pa je še vedno tehtne predloge, ki bodo Kongresu zelo olajšali delo in lahko P.re.ce; P?manjkljiyosti. V vsej ob-smo prepričani, da bo pestra predkongresna dejavnost pomem- strokovne delavce, ki delajo v .droben prispevek pri reševanju problemov v naši telesni kulturi, štvu ali v šoli. Finančno vprašanje
je bilo doslej velik problem. Kaže upravljanja od vrha navzdol V razvoju (e- pa> da bo tudj to vprašanje rešeno, lesne kulture v delovnih ^koloklivjh pa se od- g y n; mogoče obetatii da bo pirajo se velike možnosti. Ob zaključku so i i ^ i •	■'•kt	j
se delegati zavzeli za načelno osvojitev enot- v bodoče denarja preveč. Vsa sred-nosti v telesni kulturi pri nas.
NOVO MESTO: Brez centralizma v telesni kulturi
Današnje ustanovne skupščine Občinske zveze za telesno vzgojo v Novem mestu sta se med drugim udeležila tudi predsednik skupnega sekretariata Športne zveze Slovenije in Partizana Slovenije tov. Leopold Krese in predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto tov. Niko Belopavlovič.
Iz poročil in razprave lahko zaključimo, da so telesno-vzgojni objekti in kadri osrednji problem v tej občini. V poletnih mesecih je dejavnost še dokaj pestra, pozimi pa zaradi pomanjkanja telovadnic skoraj povsem zamre. Letos bo mladina pričela s prostovoljnim delom graditi objekte in se ne bo več dogajalo, da bodo imele nekatere šole telesno vzgojo kar na križiščih cest.
V	bodoče bodo posvetili več pozornosti ustanavljanju šolskih športnih društev — doslej imajo v vsej občini le eno — mladinskim aktivom, ki so nosilci. telesne kulture na vasi in gradnji telovadnic pri šolah.
Tov. Belopavlovič je med drugim dejal, da zlet ni namenjen le tistemu dnevu, ampak da zajame mladino tudi s pripravami. Lani je na zletu sodelovalo 18.500 ljudi, kar dokazuje, da je taka prireditev umestna. Večkrat se slišijo kritike h gradnji športnega igrišča v Novem mestu, češ da zaradi tega nekateri kraji nimajo elektrike, cest in podobno. Tov. Belopavlovič je dejal, da bi morala mladina jasno odgovoriti tem kritikom in dokazati, da so taki objekti nujno potrebni. Dejal je tudi, da bi morali o vprašanju telesne vzgoje razpravljati tudi na občinskem ljudskem odboru.
Predstavnik TVD Partizan-Novo mesto je povedal, da so lani v društvu upravičeno pričakovali eno boljših mest v tekmovanju za pokal »Dela«. Društvo je namreč lani doseglo števtilne uspehe, svojo aktivnost pa razvija v 11 panogah. Komisije, ki je ocenjevala društva, sploh ni bilo v Novo mesto. Pri društvu so sprejeli sklep, da v bodoče ne bodo več tekmovali za pokal »Dela«.
Tov. Krese je med drugim dejal, da so številne skupščine dokazale, da kongres ne bo sklican zaradi nekaj ljudi. Enotnost v telesni kulturi ni več vprašanje. V 20 letih pa se je v delu teles-novzgojnih organizacij že toliko spremenilo, da so nekatere oblike že zastarele < Treba bo zadati končni udarec vsem centralističnim težnjam, saj je znano, da imamo le v telesni kulturi še toliko zastarelih gledanj in centralizma. Prav tako ni mogoče od zgoraj navzdol vsiljevati programa in si ga mora članstvo vsakega društva izdelati samo. Naši mladini bo treba omogočiti, da bo v udejstvovanju v telesni kulturi dovolj pestrih oblik, ki si jih mladina želi. Društva morajo imeti vse panoge, tako da lahko najde vsakdo svoje zadovoljstvo.
Ob zaključku so se prisotni soglasno odločili za enotno občinsko zvezo za telesno vzgojo, ki bo postala skupnost enotnih interesov na tem področju.
---CELJE: Enotni pogledi na telesno kulturo
Predkongresni razgibanosti so se pridružili tudi v Celju, kjer so pred dnevi ustanovili občinsko zvezo za telesno kulturo. Celjske osnovne organizacije so ta družbeni organ v zadnjih letih močno pogrešale.
V	Celju so prejšnjo nedeljo imeli tudi ustanovno skupščino Okrajne zveze za telesno vzgojo. Po obračunu Okrajne zveze Partizan in Okrajne športne zveze so delegati dopolnili razpravo s tehtnimi prispevki o vlogi in mestu te aktivnosti, predvsem v osnovnih enotah in komunah. Kjer so občinske zveze zn telesno kulturo doslej odlično delovale, so bile tudi deležne vse podpore. Lep primer je občina Žalec. Razveseljivo je dejstvo, da v celjskem okraju v krajevnem, občinskem in okrajnem merilu vse bolj razpravljajo o potrebi razširitve telesne kulture. S temi problemi se vse češče ukvarjajo tudi politične in ostale družbene organizacije v okraju. Okrajna skupščina v Celju je pokazala, da so pogledi na telesno kulturo enotni, da ni več antagonizma med športom in telovadbo, med redno in posebno vadbo, da Že leto dni vodijo enoten tekmovalni sistem, skupno vzgajajo kadre in vodijo skupno materialno-finančno poslovanjte.
V	imenu OLO Celje je tov. Cveto Pelko
dejal,, da se ljudska oblast povsem zaveda pomembnega druŠtveno-političnega dela, ki ga opravljajo številni amaterski delavci za rast telesne kulture. Občinski pa tudi okrajni odbori bodo v letošnjem letu za to dejavnost namenili več finančnih sredstev. Razumevanje za to dejavnost je vedno večje in s tem se bodo iz leta v leto izboljševala materialna sredstva.	Karel Jug
---GORNJA RADGONA: Ni mesta upravljanju z vrba
Na občinski konferenci v Gor. Radgoni so posvetili največ pozornosti bližnjemu kongresu za telesno kulturo, delegati pa so obravnavali tudi šolsko telesno vzgojo. Pogoji za to dejavnost so zelo različni zato. ker ni na razpolago primernih prostorov. Delegati so bili mnenja, da morajo iz naše telesne kulture izginiti še zadnji ostanki nesodobnega
Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček: Mirtič — Rokopd&ov ne vračamo —- Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubtjiani — Uredn^ivo in uipravia v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-701/3-64 — Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah 20-170, 171, 172, In 173) — uprava: 21-281 — Letna naročnina 800 din, polletna 400 din.
LITIJA: 3 % DOHODKA ZA TELESNO KULTURO
Tudi v Litiji so imeli telesno-vzgojni delavci občni zbor Občinske zveze za telesno kulturo. Ugotovili so, da je občina Litija v pravilnem reševanju problemov v telesni vzgoji med prvimi v Sloveniji. Na občinskem odboru so pravilno ocenili pomen telesne kulture v naši družbi in sprejeli odlok o posebnem namenskem skladu za telesno vzgojo, za katerega bodo po 3 % čistega dohodka prispevale posamezne gospodarske organizacije. Letos bodo zbrali na ta način 6 milijonov dinarjev. Upajo pa tudi, da bo dohodek iz sklada za pobijanje alkoholizma prinesel nadaljnje 3 milijone. Občina pa bo prispevala še 1,200.000 dinarjev. Sredstva bodo porabili za dograditev športnih objektov.
Doslej je bila športna dejavnost v tej občini razgibana le v Šmartnem in Litiji. Prav v zadnjem času pa je oživela dejavnost tudi v drugih krajih. Za čim boljšo rešitev strokovnjakov bodo pri občini namestili posebnega inštruktorja. Na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani že imajo enega štipendista, letos pa bodo še enemu kandidatu omogočili študij na tej šoli.
ČRNOMELJ: PRVI SKUPNI SESTANEK
Občinska predkongresna konferenca v Črnomlju je bila zelo pomembna. To je bil namreč prvi primer v Beli Krajini, da so se na skupnem sestanku zbrali zastopniki vseh športnih organizacij. Doslej v Črnomlju še niso imeli Občinske
stva za telesno kulturo se bodo stekala v poseben sklad in Občinska zveza jih bo razdeljevala po potrebi in dejavnosti. Predstavnika ZKS in SZDL sta zagotovila, da bo telesna kultura v bodoče deležna več pomoči.
PTUJ: POMANJKANJE TELOVADNIC IN IGRIŠČ
Na občinski konferenci v Ptuju so ugotovili, da je stanje telesne kulture v tem kraju- precej kritično. Že podatek, da je med 65.000
prebivalci občine vključenih v le. lesnovzgojno dejavnost le 1800 ljudi, ni preveč razvesei/iv. Zato pa je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da je v ptujski občini še veliko možnosti za ustanavljanje telesnovzgojnih društev.
Da pa bi se športno življenje bolj razmahnilo, bo potrebno zgraditi več telesnovzgojnih naprav, ki jih v ptujski občini zelo primanjkuje. Zanimivo je, da so v Ptuju le 3 telovadnice za vse šole in organizacije ter igrišči za rokomet in nogomet. Na podeželju pa imata le dve šoli zasilno urejeni telovadnici in športni igrišči. Treba se bo torej načrtneje lotiti tega problema.
Precej kočljivo je tudi vprašanje strokovnega kadra. Le v Ptuju imajo dva kvalificirana strokovnjaka, vse ostale šole pa so brez njih. Ker pa primanjkuje finančnih sredstev, je pričakovati, da bodo še preostali telesnovzgojni delavci zapustili društvo. Občina bo torej morala zagotoviti redno delo osnovnih telesnovzgojnih organizacij z dajatvami iz rednih proračunskih sredstev. Pri bodoči Občinski zvezi bodo morali namestiti strokovnjaka, ki bo skrbel za razvoj telesne vzgoje v občini.
Spomladanski kros
atletov Ljubljane
Ljubljana, 2«. marca. Na klubskem krosu atletov Ljubljane je nastopilo danes nad 80 atletov in atletinj, med katerimi so bili najštevilnejši mladi člai\l pionirske in madinske atletske šole.
Vso svojo srčnost v borbah za zmago so pokazali mladi atleti v prvih. treh tekih tekmovanja. Podobno kot pri pionirkah, so se iz skupine odločili kasnejši zmagovalci tudi pri pionirjih šele v zadnjih metrih. Mladi Gorenc je pri pionirjih s svojo zmago pokazal, da se bo čez čas z vestnim treningom razvil v 'odličnega srednjeprogaša.
Izstopajoče so bile tudi zmage Hočevarja pri mladincih ter Špana in Hafnerja pri članih. Prvi je dokazal, da še ne bo kmalu usahnil srednjeprogaškl »studenec« pri Ljubljani, Hafner in Špan pa sta samo potrdila svojo formo zadnjih nastopov.
Zal pa ni bilo videti na startu predstavnic pri članicah, ki so, kot kaže, še vedno šibka točka kluba. Res da pionirke po nastopu v Zagrebu in danes mnogo obetajo, toda do uspešnega uveljav-
MEMORIAL ZVONKA RUNKA
Živahnost
v
v Sercerfevem domu
Ijanja med najboljšimi bo vseeno preteklo še precej časa.
Rezultati: pionirke — 41)0 m: Kerpan 1:07.9, Siegel 1:09 5, Čuden 1:13.2;
pionirji — 500 m: Gorenc 1:17.7, Grab« nar 1:17.9, Kastelic 1:18.4;
pionirji — 500 m: (mlajši letniki): Ferlan 1:25.5, Pečnik 1:32 8, Knspič 1:37;
Mladinci — 2000 m: Hočevar 4:58 0, Gobec 5:04.4, Svenšek 5:11.5;
člani — 2500 m:	Špan 6:46.0, Juvan
6:57.8, Molan 7.01.4;
člani — 5000 m: Hafner 14:23.5, Štros 14:34.3, Homan 14:59.3.
Izbirno tekmovanje judistov
Ljubljana, 26. mar. Včeraj se je borilo V) judoistov, da bi si pridobili pravico nastopa na republiškem prvenstvo. Nastopili so tekmovalci 6 klubov in je vrstni red v posameznih kategorijah naslednji: lahka — Burja (Kara), Blaznik (Trigl), Vehar (Alpina), srednja — A. Mlakar (Alp), F. Mlakar (Alp), Govc (Trigl), težka — Bavec (Tr), Novak (Kam), Koderman (Ljubljana).
Na republiškem prvenstvu za posameznike Imajo pravico nastopati vsi tekmovalci od oranžnega pasa naprej in prva dva uvrščeno na tekmovanju nižjih pasov iz vsake kategorije.
Ljubljana, 26. map. Pkvnirji in pionirke ljubljanskih partizanskih društev Narodni dom, Trnovo, Vič, in Sp. Šiška ter ŠSD ?Zvonka Run-ka« so se danes zbrali v Sercerje-vem domu na II. memorialu Zvonka Runka v orodni telovadbi. Ob prisotnosii številnih mladih gledalcev so tekmovalci pokazali precej resnosti in volje za čim boljše rezultate na različnih orodjih, nekateri pa tudi precejšnjo mero nadarjenosti. Pri pionirjih je nastopilo 5 vrst in 36 tekmovalcev, pri pionirkah pa 7 vrst in 56 tekmovalk. Zmagovalne vrste in jiosa-mezniki so bili nagrajeni z diplo-
mami in praktičnimi darili. Organizacija je bila zadovoljiva, tako da je tekmovanje nemoteno potekalo.
Vrstni red — piohirji — ekipe: Sp. šiška 279.60, Narodni dom 271.70, ŠŠS Zvonka Runka 263.95,
ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA
London, 26. marca. Na današnjih nogometnih tekmah za prvenstvo Anglije so bili doseženi naslednji rezultati: Arsenal : West Ham 0:0, Burnly : Aston Villa 1:1, Fulham :
posamezniki: Vratič 48.80. 2. Ši- Tottenbam 0:0, Manchester C. : Bol-mončič (oba Sp. Šiška) 48.30, Vrbo- ton 0:0> Nottingam : Wolverbamp-(Vič) 47.25, Vilfan (N. dom) I?n-1:k Lfeston : Leicester 0:0,
vec
46.90, Tori (Trnovo) 46.85, Gaber (Sp. šiška) 46.45, pionirke — ekipe: Narodni dotn 230.40, Sp. šiška 218.40, Vič 210.50, posameznice: Jenko 39.40, Pavličič 39.10, Prusnik in Lukežič po 38.80, Japelj 38.40, šifrer (vse N. dom) 37.40.
Sheffield W. : Manchester U. 5:1, West Bronrvvich A. : Everton 3:0.
Chelsea : Newcastle 6:1, Birmingham : Blackburn 1:1,
Vodi Tottenham s 54 točkami pred Sheffieldom 51 in Wolverhampto-nom z 49 točkami.
Jemc, Zajc, Šlibar. Pečar
(Nadaljevanje s 1. strani)
talent in da ne bo dolgo, ko bo spet naš stari sPečo«. Presenečenje dneva je prav gotovo mladi Zajc, ki se je poslovil od mladincev in prešel med člane. In kako odločno je posegel v konkurenco najboliših jugoslovanskih skakalceo! Takoj za izkušenim Jemcem je našel svoje mesto, kar je najlepši dokaz, kaj vse še lahko pričakujemo od tega mladega skakalca. Zajc je že danes dovršen tekmovalec. Njegova vožnja po naletu, odriv in sam let vse do doskoka, je ena sama harmonija, skladnost telesa s smučmi, kar so strokovnjaki že ua Finskem in Norveškem znali pravilno oceniti. Primanjkuje mu še dovršen doskok. To pa zanj gotovo ne bo velik problem, saj, če se je vsega tako hitro naučil, potem bo odpravil tudi to napako. Jemc je danes naš najsolidnejši tekmovalec. Nanj lahko računamo,,v vsakem trenutku, pa naj bo v domači ali mednarodni konkurenci. Takšnega tekmovalca nam lahko zavidajo vsi narodi, tudi oni z največjo skakalno tradicijo. Svetovni rekorder Šlibar deli s Pečarjem tretje do četrto mesto. Spet se je pokazalo, da je za Šlibarja vse kaj drugega 80 m skakalnica od mamutske skakalnice, velikanke. Ima pa tako dovršen doskok kot redkokateri skakalec, ki se je poganjal čez most te ali one skakalnice. Ne smemo pozabiti tudi na Langusa in Eržena. Oba sla bila
solidna, kar zlasti velja za Langusa, ki bi ob nekoliko večji daljavi, dosegel še lepše mesto. Omenimo naj, da so tekmovalci najprej startali z najnižjega naleta, zadnji skok pa s srednjega.
Drži, da imamo vrsto dobrih tekmovalcev, ki pa bodo morali takoj po končani sezoni nadaljevati delo in z dopolnilnimi športi še bolj iz-vežbati svoje telo. Povsem napak bi bilo čakati do prihodnje tekmovalne sezone in se zanašati le na nadarjenost naših skakalcev. Prav nadarjenost naših smučar jev nalaga vsem tistim, ki so dolžni skrbeti za
razvoj skakalnega športa, še večjo odgovornost in pozornost. Prihod-, nje leto bo v Zakopanem svetovno prvenstvo in prav tu bo za jugoslovanske skakalce najlepša priložnost znova pokazati svoje odlike in potrditi sloves, ki so si ga pridobili v zadnjih letih, zlasti pa letos v mednarodni tekmovalni areni.
Rezultati: Jemc 233 (75, 77.5). Zajc 217.5 (70, 77), Šlibar 211.5 (69.5. 76), Pečar 211.5 (67.5, 76.5), Langus 207 (67.5, 67), Eržen 205 (66.5, 73). Krzna-rič 195.5 (62.5, 61), Oman 194.5 (62, 68, Gorjanc 194.5 (60.5, 70), Giacomelli 190.5 (64, 66) itd.
Kolesarska 'dirka okrog Tunisa
Tunis, 26. marca. V petek se je začela kolesarska dirka okrog Tunisa. Na tej tradicionalni prireditvi nastopajo nekaieri najboljši kolesarji iz vse Evrope, saj pomeni ta dirka za mnoge, prvo večjo preizkušnjo v mednarodni areni. V tej dirki nastopajo tudi Jugoslovani v sestavi: Valčič, Petrovič, Fonovič, Bulkovič in Baljo. Takoj, po prvih etapah je jasne, da se bodo za najboljša mesta potegovali Nizozemci, Poljaki, Belgijci in Vzhodni Nemci.
Tudi Francozi so poslali v Tuni« močno zastopstvo, vendar kot kaže, bodo le posamezniki nevarni tekmeci drugim, ki se potegujejo za boljši plasma. Tako je na primer v drugi etapi zmagal Poljak Parodow-ski pred Nizozemcem Rolom in Belgijcem Christiaensom, V prvi etapi pa je zmagal Francoz Cauvet, ki je še vedno obdržal rumeno majico. Včeraj so vozili tretjo etapo, kjer so se naši tekmovalci uvrstili takole: Bajlo 17., Valčič 38., Fonovič 39,, Petrovič 42. in Butkovič 64.
Nogometna žoga se kotali iz Montevidea v Milano
Brazilija bo prvak, Brazilija ne bo prvak -Herrera preganja ^more'-Stara mati trenira
■	OKOLI OKROGLEGA USNJA SE VRTI SKORAJ
■	VES SVET. PRAV NIC NE PRETIRAVAMO, CE
■	PRISODIMO NOGOMETU SE VEDNO PRVO ME-
■	STO MED VSEMI ŠTEVILNIMI ŠPORTI NA SVE-
■	TU IN CE GA OZNAČIMO TUDI KOT GEO-
■	GRAFSKO DALEČ NAJBOLJ RAZŠIRJENO
■	ŠPORTNO PANOGO. V VSEH DRŽAVAH, NA
■	VSEH KONTINENTIH SE PODIJO MILIJONI ZA
■	ŽOGO. DESETINE IN STOTINE MILIJONOV PA
■	JIH SPODBUJAJO. NIC DRUGAČE NI PRI NAS
■	IN ZATO JE PRAV, DA POGLEDAMO TUDI Ml
■	NEKOLIKO ZA OKROGLIM USNJEM V JUŽNI
■	AMERIKI, ANGLIJI, ITALIJI IN DRUGOD.
Takšen bo reprezentativni stadion »Estado Nacional« v Santiago v Čilu. Stadion bo sprejel 100.090 gledalcev
Pele: Finale v Čilu 1962
BRAZILUA-ARGENTINA
Brazilci imajo 3 pripravami svo-■pSa moštva za svetovno prven-v:> velike težave. Od »švedskega ^dežnega moštva« je ostalo zelo malo. Gylmar, Santos In Dldi so ostari, da bi nanje lahko še ravnali za leto 1962. Napadalca ^gallo in Garrincha sta že pre-^hala z aktivnim nastopanjem. j^1® in Bellini, edina, ki sta osta-°d moštva svetovnih prvakov, °sta morala zbrati okoli sebe »ovo enajstorico. Toda Brazilci “naj o težav samo zaradi tega, ~®r sta jim od nekdanjega mo-,JVa ostala samo dva tekmovalca, j^niveč so v skrbeh tudi zaradi J*ga, ker jih Je zapustil njihov najboljši trener Feoia. Ta odlični rener, ki je pripravljal že mo-vo za Stockholm je odšel v Ar-esntino h klubu Boca Junior. ale je zadnje mesece preživel novem mestu Brasilia, kjer si p °H!edal svoje novo posestvo, ki -	, 6	v dar od države za
.g^atne uspehe. Poškodba, ki dobil na kolenu je kazala, bo moral podvreči operaciji, zd 3 V -^njem času je mnenje PotJVrlfkov’ cIa operacija ne bo in da bo v maju Pele Xe ° zr>pet nastopal. Po neusipe-^ebutu v Realu je Pele ostal za vse bogate ponudbe, M
jih je dobil iz Evrope. Zlasti mamljive ponudbe je dobil od italijanskega kluba Rome. Pele želi do svetovnega prvenstva ostati v Braziliji in šele po prvenstvu bo morda odšel v Italijo.
Kadar steče pogovor o Čilu je Pele optimist.
»Najmočnejše enajstorice, ki bodo sodelovale v CLlu«, pravi »trni
biser« iz Brazilije, »so Brazilija, Argentina, Urugvaj, Jugoslavija, Madžarska, Nemčija in Sovjetska zveza. V polfinale menim, da se bodo uvrstile Nemčija, Sovjetska zveza, Brazilija in Argentina. Ce me pa vprašate še za finale upam, da bo imel Južnoameriški značaj: Brazilija—Argentina.
ScopelU:
Scopeili:
Špan ja, Italija, Nemčija
Malo je nogometnih strokovnjakov v Južni Ameriki pa tudi v Evropi, ki ne bd poznali argentinskega trenerja Scopellija. Pred zadnjo vojno Je bil dolga leta argentinski reprezentant, danes pa so mu nadeli ime »argentinski Herberger«. Zanimivo je, da je ta južnoameriški strokovnjak, kt dobro pozna razmere tudi v evropskem nogometu prav nasprot-
nega mišljenja kot Pele. Takole pravi ScopelU:
»Južnoameriška moštva Imajo za svetovno prvenstvo v Čilu zelo malo možnosti, da bi se uvrstila v finale. V zadnjih letih Igrajo Evropejci »expresni« nagomet, južnoameriška moštva pa v »zelt-lupa« tempu. Ta počasnost v akcijah je bila že leta 1958 usodna za Argentince. Brazilci, ki so iz-
Obisk pri Penarolu
Kako trenirajo južnoameriški nogometaši? Na to vprašanje p®"1 odgovarja enotedenski načrt za delo pri urugvajskem prvaku gl ”aroltI: ponedeljek — počitek, torek — trening kondicije z mnogo Za ^aa*.lke. sreda — trening kondicije in tehnike, četrtek — tekma trening, petek — mnogo treninga z žogo, sobota — masaža tn treni'n° “Ponavljanje« za igralce, ki so se premalo trudUi. Vsak Iz	najmanj dve url. Tekem Je ogromno, kar v Klimo
K'v: 1 ae 75 v desetih mesecih.
gubili svojega trenerja Feolo niso več kandidati za prvo mesto. Ce me vprašate, katera moštva bodo Igrala najvidnejšo vlogo, potem menim, da so to Španija, Nemčija in Italija. Spanci so danes s svojimi klubskimi ekipami najmočnejši nogometaši na svetu. In ker na-
ttvnZai|lmiv0 ^ Se P°š|eciatl> kako J® n'eik strokovnjak ocenil pozi-l ,e in negativne strani Penarola. Negativne je razvrstil takole:
.južnoameriška napaka — preveč preigravanja, 2. veliko zane-tivnn h*6 *®re P° krilih ln 3- razmeroma slabo streljanje, V pozl-strMi , atlco Pa štejejo: 1. neverjetna tehnika z žogo, 2. sposobnost Inžain Z lev° ,n d"sno nogo z vseh mogočih in nemogočih po-krivic,’ L uspe'ne rošade med krncl tn napadalci, 4. odlično od-iičnn . ' .Pre®e"eW1ivo doura kondicija in veUka borbenost, 6. od-tair° PostavUanJe branilcev, 7. za južnoameriške pojme zelo falr igra.
Tekst:
MARKO ROŽMAN MITJA PREŠERN
meravajo vse svoje tujce do svetovnega prvenstva naturalizirati,
Herrera: Angeliilo 1:0
Italijan’i/* noŠ°met navdušena Italija, to je doberšen del vsega s« b nskega prebivalstva, zadržuje dih in napeto pričakuje, kako Berre “<>n*aI »dvoboj« med trenerjem Internazionaia > Heleniom k^zion1*! in isralcera istega kluba Angellilom. Kot je znano Inter-idoštv * * v°di v italijanskem nogometnem prvenstvu, čeprav je o ž«	*— - —	•-—• —	.... mterja pra-
Vijo ® ž® nekaj časa v rahli krizi. Mnog! ljubitelji Interjz PlaeaiJr !*1 ekiPJ\ igrala mnogo bolje, če bi v njej nastopal ^ kloni ngeIliI°* k* sa ima Herrera že lepo vrsto tednov sai ^alca »? fa rezervo* Tudi Helenio bi raje videl odličnega na; A na IgriŠČU. tn U fl • Vk^.n! nn f i»a o 1 n»»,	~ _ ^sx    -
■^ngeni]* gr^^u*	»Zal normalne metode niso nič pomagi
Sem jih° neverjeten talent za nogomet, eden največjih, I g°nieta »fre a!* Vendar Pa Je njegov odnos do profesionalnega slcer ”everJetno slab Potika se po nočnih lokalih, pije in t J govo življenje ni vredno športnika.«
CePrav0.v,rUnd0 dvoboja j® toreJ Herrera zabeležil v svojo kor 'hčfc »r.da vsaJ trenutno na škodo doseženih golov in šte ■^teelui, Inte‘'nazionale. Toda to Je najbrž edini način, da i Rentni ii,m.at ,Za prihod“°st. Vprašanje pa Je, če bodo temp* »Jalovem, li. K.i1 Iatcrnazi°na!a oprostili Herreri njegov odnos ®UI>ljenn nl,Ubl,fnca z,aatl* e® ho to Imelo za posledico morda da t,0 Prvensivo Italije. Menda nič ne pretiravamo, če reče Ber na T,	v , Cm Priraern tudi najbolje plačani nogometni
svetu pobrati svoje milijone ln oditi iz Milana
potem sl lahko mislite, da bodo med najboljšimi moštvi v Čilu. Italijani imajo mlado nadarjeno moštvo, ki bo ob trdem treningu lahko priredilo presnečenje. Poleg tega pa bodo v močni koloniji svojih Izseljencev imeli zveste ln bučne navijače. Za Nemce bo igralo vreme. Takrat se bo začela v Čilu deževna doba in Nemci so navajeni na takšne pogoje, kar se je videlo že v Bernu, kjer se morajo za svoj uspeh zahvaliti delno tudi vremenskim prilikam.«
NAROČAJTE SE NA
Mati
Napadalec angleškega kluba Burnlp Jimmi Mc llroy je jezen na soojega severnoirskega rojaka Dannpja Blanchforver-ja. »Enkrat sem imel priložnost razložiti, zakaj igram za Severno Irsko vedno slabše kot za Brnlp. In tedaj mi je Dan-ny ušel iz televizijskega študi-za.t Mcllroy se namreč pritožuje, da'njegov stalni sostanovalec Blanchflomer pred reprezentančnimi tekmami cele noči razlaga novo nogometno strategijo in s svojo irsko zgovornostjo požira ure in ure predragocenega spanja. »Prao zato igram vedno slabše,t se jezi Mcllroy.
Čeprav so milijoni angleških ljubiteljev nogometa zaman čakali na »življenjsko nogometno izpooedt Danny Blan-choflomerja pred televizijskimi zasloni, ni mogel ta žž-letni kapetan Tottehmana zakriti svoje kariere. To kar ni uspelo TV kameram, je sedaj toliko bolj natančno odkrilo čisopisje. Na dan so prišle zanimive reči. Menda je malo nogometašev, ki se lahko pohvalijo s tem, da so prve nogometne korake napravili pod vodstvom sovje matere. Blanchflomer je eden od Ustih. Njegova mati Sdina je tudi danes, sedaj sicer tudi že stara mali. še vedno trenerka nekega šolskega moštva. Njen Danny je pričel z nogometom tako zgodaj, da so morali kaj daleč preden so našli primerno obutev zanj.
Njegovega starejšega brala Jackieja danes ni več. Bil je eden od žrtev znane miinchen-ske tragedije moštva Manche-
prvi tiener
ster U. Jackie je bil dolgo Dannyjeo oiliki vzornik. Hitro je napravil kariero, medtem ko je šlo Dannyju bolj počasi. Sicer so ga že s 15 leti vzeli o moštvo prvaka Severne Irske Glenoran, potem pa je moral vrsto let čakati preden se je leta 1059 preselil v Anglijo. Barslep je tedaj plačal zanj približno 17,000.000. Tri leta kosneje je bil Danny že več kot dvakrat toliko vreden za Aston Villo .Končno pa ga je leta 1954 pridobil Tottenham, vsota pa je bila zopet dvakrat večja. Sedaj igra Danny že sedem let za Tottenham in vse kaže, da ga bo letos popeljal kot kapetan do dveh velikih
trofej: pokala in prvenstva.
Tottenhamoo menažer Nic-holson meni o njem takole: »Danny je sooglao. V dobrem moštvu je neprecenljiv. Čim pa igramo nekoliko slabše, ga moram postaviti na hladno, kajti tedaj si- ne moremo več privoščiti njegovih ekstravaganc med igro.t In še beseda Petra Dohertpja, šefa severnoirske reprezentance: »Njegovih idej večina igralcev ne razume. Živi pet let pred našim časom.s. Tako pravijo o Dan-nyju Blancflroerju, ki mu večina nogometnih strokovnjakov priznava vzdevek — najpametnejšega nogometaša Velike Britanije.
- ut
Evropejci?-Kje neki!
Scopeili in trener urugvajskega prvaka Penarola iz Montevidea Roberto Scarone sta, kot kaže, edina nogometna poznavalca v Južni Ameriki, ki menita, da bodo Evropejci imeli kaj dosti povedati na prihodnjem svetovnem prvenstvu. Samo ugotovitev je morda nerealna, če jo ne podkrepimo z argumenti, ki jih v Južni Ameriki navajajo na vsakem koraku. Ne govorijo o nogometnem znanju svojih reprezentanc nasploh, ampak štejejo kot glavni minus za Evropejce predvsem čas. v katerem bodo igrali prihodnje svetovno prvenstvo. Za Evropejce bo prvenstvo takoj po njihovi prvenstveni sezoni, ko bodo mnogi igralci, zlasti tisti
starejši, že izčrpani in siti ž.o-ge. Zase pa računajo, da bodo pol leta nemotenih priprav pred odhodom v Čile lahko odlično izkoristili. Zato pravijo, da je treba bodočega svetovnega prvaka iskati samo med južnoameriškimi reprezentancami. Največ glasujejo za Brazilijo, omenjajo pa tudi Argentino in Urugvaj.
Samo stari skeptik Scarone je pesimist. Boji se Madžarov in Angležev, pa tudi Nemcev ne pozablja. In kaj meni urugvajska torcida? Nogometni kibici pravijo, da imajo dovolj razočaranj od svojih nogometašev in kratko in malo zahtevajo tretje svetovno prvenstvo za Uragvaj. To pa seveda ni majhna želja.
Vse kaže, da b^Pele v maju spel nasfopal
»Skupno tržišče« tudi v nogometu
Mednarodna nogometna tekmovanja rastejo kot gobe po dežju. Iz meseca v mesec izvemo, za ustanovitev tega ali onega novega mednarodnega tekmovanja. Vse skupaj je že precejšnja zmešnjava in le še malokdo se v labirintu najrazličnejših pokalov in drugih tekmovanj še znajde. Tudi evropska nogometna unija včasih izgublja glavo. Napravila je sicer nekaj poskusov, da bi spravila vsa tekmovanja v določen red, pa ji to ni prevtee uspelo. Za zdaj se je odločila vsaj toliko,.da bo vzela v svojo organizacijo tekmovanjema pokal nogometnih prvakov in pokal evropskih pokalnih zmagovalcev. Razen teh dveh velikih tekmovanj, kakor tudi kvalifikacij za svetovno prvenstvo t%2, ki bodo sedaj iz nedelje v nedeljo na dnevnem redu, pa je že dogovorjena vrsta drugih srečanj. Kaže, da bo letošnjo poletje prišlo do mednarodne nogometne stave — Inter-toto — ki bo zahtevala seveda mnogo do-
datnih tekem prav v času, ko sicer nogometaši odhajajo na počitek.
Potem ni nič čudnega, če že marsikje govorijo o skupnem trgu v nogometu, pri čemer delajo primerjave z velikimi ekonomskimi vzori. Zanimivo je, da je najbolj aktivna pri vseh teh mnogih tekmovanjih Italija. Udeležila se bo namreč tako mednarodnega klubskega tekmovanja (to bo najbrž osnova za Intertoto), potem Alpskega cupa klubov Italije in Švice, prijateljskega pokala med ekipami Italije in Francije, organizirala bo pokal Italija t%t z udeležbo 4 italijanskih in 4 inozemskih ekip. K vsemu temu prištejemo še pokal Velesejem-skih mest. novo varianto Srednjeevropskega pokala in ne nazaduje Pokal evropskih narodov, pa bomo šele dobili sliko o mednarodnem nogometnem lahrintu, ne da bi taka tekmovanja kot so Medbritansko prvenstvo, Prvenstvo Skandinavije in podobna sploh omenjali.
19 Juf&d&mmi/	za
Na zadnjem sestamku evroipsike8:54.0, višina 203, daljina 7.50, tro- nima-lne rezultate. To jim seveda komisije Mednarodne atletske skok 15.50, palica 4.40, krogla 17.00, nič ne pomaga in je za nas vse-zveze je bila najpomembnejša toč- disk 53.00, kopje 75.00, kladivo skupaj le bolj statistična igrača, ka dnevnega reda določitev mi- 62.00, in deseteroboj 6800 točk. Z lanskoletnimi rezultati so n ornim alnih rezultatov za nastop na Čeprav lahko zopet enkrat ugo- me dosegli Lorger na 100 in 110 m evropskem prvenstvu 1962 v Beo- tovimo, da je bil kriterij za dolo- ovire, Kovač na 400 in 400 m ovire, gradu. Predlog, ki ga je bil pri- Čanje norm dokaj neenoten, bodo Petrušič na 110 m ovire, Hafner pravil sekretar organizacijskega te norme vse do evropskega pr- na 3000 m zapreke, Majtan v višini, odbora PEA Artur Takač, je bil venstva (doseči jih je treba med Miler v daljini, Jocič v troskoku, skoraj v celoti sprejet. Zanimivo 1. VI. 1961 in 15. VIII. 1562) ne- Arapovič, Lešek, Lukman in Kuz-je, da so nekateri minimalni re- kakšna orientacija za atlete širom manovič ob palici, Radoševič v zultati celo boljši kot so bili za Evrope in seveda tudi Jugoslavije, disku, Miletič v kopju, Bezjak in olimpijske igre v Rimu, čeprav Pregledali smo lanskoletne rezu!- Račič v kladivu ter Brodnik in gre tu samo za evropsko prven- tate naših atletov in ugotovili, da Kolnik v deseteroboju. Od 1. ju-stvo. Kot kaže, so predvideli ve- imamo 19 doseženih oz. preseženih ni j a letos pa bo tudi za j ugasi o-lik napredek atletike v letih 1961 norm. V 13 panogah od skupno vanske atlete veljalo geslo: vse
Kdo komu čestita? Trojar Titov« ali obratno ? Po obrazih sodeč je stari rutiner Titov izrekel priznanje mlademu, nadarjenemu Trojarju, pa tudi $rot menda pri tem ni izostal.
in 1962. Vsaka država sme nastopiti v Beogradu z 1 atletom v vsaki panogi, ne glede na normo, sicer pa s tolikimi, kolikor jih predpisano normo doseže. Za ženske panoge kakor tudi za hojo, maraton in oba Štafetna teka pri moJkih ni omejitev In je torej dovoljen nastop trem tekmovalcem oziroma tekmovalkam in po 1 štafeti.
Norme so naslednje: 100 m 10.5, 200 m 21.3, 400 m 47.5, 800 m 1:49.4, 1500 m 3:44.0, 5000 m 14:10.0, 10.000 metrov 29:40, 110 m ovire 14.6, 400 metrov ovire 52.2, 3000 pi zapreke
19 so naši tekmovalci dosegli mi- sile za norme!
0&.isk p\i dtoiUvid
1
Po zaključku prvega dela moštvenega državnega prvenstva v namiznem tenisu
Po petih letih TRIGLAV odličen
Fužinar
9
9
9
9
9
25:3?
28:35
25:40
22:41
12:44
V ponedeljek je bilo v Za-	žavnim prvenstvom	priprav-	stvu. Upajmo,	da	bo	res	ta-	Spartak
grebu končano moštveno dr-	Ijali na Paliču in bi	bilo se-	ko...	Poštar
javno prvenstvo v namiznem veda napačno pričakovati, da Po prvem delu moštvenega Odred tenisu in sicer prvi del. Prav	bodo na prvenstvu	pokazali	državnega prvenstva je lestvi-	Tekstilac
razveseljivo lahko ugotovimo,	vse svoje sposobnosti.	Trening	ca naslednja:	" v'
da je slovenski namizni tenis	se namreč ni odvijal	tako, da
dosegel izreden uspeli. Tretje, bi bili najbolje pripravljeni Partizan četrto, osmo in deseto so me- na tej prireditvi, ampak so Zagreb sta, ki so jih dosegla naša mo- bile njihove priprave tako Triglav štva. Posebno Triglav in Ljub- prirejene, da bodo v najbolj- Ljubljana Ijana sta dosegla visoki mesti, ši formi na svetovnem prven- Bosna Kranjski Triglav je po petih letih zopet nastopil v družbi najboljših in se odlično uveljavil. Moramo pa reči, da sta bila tako Triglav kot Ljubljana zelo blizu še večjemu uspehu, saj sta oba skoraj premagala državnega prvaka
Partizana. Morda bi bilo tre-	_	_
v«to-nelc?*i,C0 sre^e’ P”	Okrajni strelski odbor Ljub- možnih krogov. Kvaliteta re- 1686, Vič 1655; Moste 14?7,
45:8
41:14
40:24
36:2?
30:34
18
16
14
12
8
Med posamezniki pa je vrstni red naslednji: 1. Markovič 11 18:1, 2. Vogrinc 15:1, 3. Teran 23:2, 4. Markovič I 17:2, 5. in 6. Kern in Tomc 15:5 itd.
STRELSKO PRVENSTVO OKRAJA LJUBLJANA
Bolje od pričakovanj
vrstni red po prvem delu še uspešnejši za naša moštva. Že v soboto 25. marra so na-
Ijana je med prvimi izvedel prvenstvo posameznikov in
zultatov na tem tekmovanju mladinci:	(10) Center 1739,
je bilo mnogo boljša od pri- Šiška 1727, Moste 1719, pionir-
ekip z zračno puško, in sicer čakovanj, zlasti med onimi, ji: (5) Center 807, Vič 762, Be-
ši reprezentanti odpotovali na Gospodarskem razstavišču, ki so seveda zasedli mnogo žigrad 754, posamezniki-člani: na svetovno prvenstvo v Pe- Udeležilo se ga je skoraj 300 boljša mesta. Vzrok temu je (180): Barle (Bežigrad) 551,
kinjg. Do Moskve bodo potovali z vlakom, nato pa nadaljevali pot z letalom. Naši reprezentanti so. se že pred dr-
posameznikov in 33 ekip, ee-
bila velika borbenost in tek- Cižman (Center) 361, ježeva prav so morali tekmovalci na movalno razpoloženje nasto- (Vič) 351, mladinci: (46): Lek-svojih občinskih prvenstvih pajočih.	še (Šiška) 371, Bohinc (Beži-
izpolniti normo 340 do 400 Končni vrstni red: ekipe- grad) 3?()
ki ju ne smemo
POZABITI
»Zelo sem zadovoljen, ker pred tekmovanjem nisem računal na takšen osebni in tudi na ekipni uspeh Slovenije. To je bila doslej zame najhujša konkurenca. Bil sem prepričan, da bodo pred menoj vsi sovjetski tekmovalci ter Cerar in še kakšen Nemec ali Poljak«, je še pod velikim vtisom sobotnega nastopa prav vesel izjavil prikupni član slovenske ekipe Marjan Trojar.
Da, on in line Šrot sta doprinesla svoj veliki delež k zmagi Slovenije na Gospodarskem razstavišču, a hkrati doživela tudi lep osebni uspeh, ko sta se med posamezniki uvrstila med najboljšo šestorico. Morda smo jima ob tej priložnosti posvetili resnično premalo pozornosti, ker sta ostala nekako v senci zanimivega dvoboja med litovim in Cerarjem. Toda brez njiju Slovenija prav gotovo ne bi zmagala in zato jima gre resnično priznan je! |
Strokovnjaki, ki se že leta in leta ukvarjajo z orodno telovadbo, silno cenijo ta uspeh obeh mladih telovadcev in ju po pravici uvrščajo v elitni vrh jugoslovanskih orodnih telovadcev, čeprav sta šele v zadnjem času prodrla v ospredje in doživela v kratkem času dva velika uspeha — v Montseau in v Ljubljani.
i n*	"^,[,0iar’ 20-letni slušatelj strojnega od-
delka JSS. je začel z vrhunsko vadbo na orodju razmeroma pozno, po lanskem trdem delu pa je požel prve sadove. Svojo tekmovalno kariero je začel kot mladinec v »Partizanu« Zg. šiška, kasneje pa je kot elan pristopil k Narodnemu domu. Je priden in yf-sten pri vadbi, razen tega pa je tudi marljiv dijak.
Zal je imel nesrečo, ker si je zlomil nogo in je moral seveda za nekaj časa prekiniti z rednimi tre-ning!. to ga je precej zadržalo, a je uspeh, ki ga je doživel na zadnjih nastopih, seveda tem večji. Ce bo se nadalje tako prizadeven, sbl bo lahko prav kmalu Kosal z .najboljšimi telovadci Jugoslavije.
.	^r°t> 22-letni di jak šole za umetno obrt v
Ljubljani, elan »Partizana« Celje-Gaberje, je tudi
jVU9i Prodreti v vrh jugoslovanske orodne telovadbe, ko je bil uvrščen med olimpijske reprezentante. Prej ni bil tako zmehčan in elastičen, prav priprave na olimpiado pa so mu dale mnogo pozitivnih podrobnosti, ki jih bo moral še marljivo razvijati, ima veliko moč in kondicijo, a nekoliko premajhno tehniko gibanja. Predvsem trdo delo ga čaka še za obvezne vaje, medtem po poljubne vaje, kot smo se prepričali, zelo solidno obvlada. Prav bi bilo, da bi tudi temu nadarjenemu tekmovalcu pomagali pri piljenju tehnike.
i	majj*en odlomek o delu in življenju dveh
mladih, nadarjenih orodnih telovadcev, ki sta začela strmo pot navzgor, k novim vrhunskim dosežkom, in jima želimo na tej poti mnogo uspeha^
ončni vrstni red: ekipe- grad) 3?0, Čižman (Center) člani (13 ekip): Ljubijana-Be- 365, pionirji: (37): Bernik 166, žigrad 2684, Moste 2681, Cen- Stanovnikova 165, šarkič (vsi ter 2666, članice: (5) Center Center) 162.
POIET
dvaUmt tedenska
Že delj časa se je kazala potreba, da bi »Polet« izhajal dvakrat tedensko. Končno je našemu uredništvu to tudi uspelo. V četrtek 30. marca 1961 boste lahko prebrali prvo številko »Poleta«, ki bo izhajala vsak četrtek ob 14. uri.
Kaj boste lahko prebrali v četrtkovi številki »Poleta«?
Mimo najnovejših športnih novic boste lahko y četrtkovi številki »Poleta« prebrali vse rezultate pod-zveznih, okrajnih in občinskih tekmovanj v rokometu, nogometu, odbojki, košarki in ostalih panogah. Y Nogometnem mozaiku, ki se bo odslej imenoval Nogometna panorama, boste lahko zasledili napovedi za nedeljske tekme in druge nogometne novice.
Reporterski maraton bo naslov novi rubriki, v kateri bomo objavljali posebne dogodke s športnih igrišč
V "žl uiScr*	Al- *	•	-7?ODr?^.u.D domovino in spremljevalcem. Končno se
£a ljubitelje romana v nadaljevanju sr.10 pnpra- ze tudi v tujim sem dobil ose moram zahvaliti tudi našim
vili spomine znanega nemškega nogometaša Helmuta	£?***<,*• po^n^-. rIarii ‘n športnim novinarjem, ki so
Rahna.	ZZ l, u p?*ebel s° me dogodkom v Oberstdorfu in
presenetile številne brzojavne meni osebno še posebej posoe-V četrlkim številki ne bo primanjkovalo zani- ce^l,ke predstavnikov šport- tm toliko pozornosti in se izka-ik	—l„:i. . g, 4„:i. _j; ___ niti in oblastnih forumov, rlru- zali kot dobri poznavalci ska-
Velika in močna
šporfna družina v Kranju
Eno najmočnejših društev v Sloveniji je prav gotovo športni kolektiv Triglav iz Kranja, ki v svojih 11 klubih združuje nad 1400 kranjske mladine. Pa tudi uspehi kranjskih športnikov in športnic so zelo veliki in niso znani samo doma, pač pa tudi že preko meja. Najbolj pereče, kar tare kranjske športnike, so ob-jekiti. Zdaj kaže glede tega nekoliko na bolje. V gradnji sta zimski bazen in športni park. Zimsko piavališče bo predvidoma uporabno 1. avgusta letos. Poleg plavalnega bazena bo imel še čistilno kopališče s prhami in sauno. Športni paru bo zgrajen v večjih fazah. Dela na kranjskem stadionu so se pričela lani in so pri njih pomagale tudi nfladinske delovne brigade. Tudi letos bo tu delalo 400 brigadirjev in bodo v jeseni zemeljska dela končana. Tako se bo športna dejavnost še bolj pomnožila, kar do sedaj ni bilo možno brez objektov, z izgradnjo teh dveh objektov pa še ni vsem zadoščeno. V Kranju je premalo pokritih prostorov, ki bi ustrezali za izvajanje kontinuiranega športnega življenja.
Vsi funkcionarji in tekmovalci so v Kranju čisti amaterji in se posvečajo športu v svoje lastno razvedrilo In dosegajo na tej osnovi velike uspehe na športnih področjih ter dajejo s tem mnogo pobud o sistemu in načinu vzgoje današnje mladine.
ATLETIKA: Atletski klub Je bil ustanovljen pred 4 leti in ima danes že močno tekmovalno ekipo. V svoji sredi ima odličnega metalca krogle Blenkuša, ki je državni prvak.
JUDO: Judoisti delajo v Kranju že 5 let. Tudi ti imajo člana državne reprezentance Stareta.
KEGLJANJE: Keglajški klub je nedvomno eden izmed najmnožičnejših v Kranju, pa tudi po kvaliteti je eden najboljših. S tem, da je klub postajal v zveznem merilu vse bolj popularen, pa je uspelo za to panogo zainteresirati široke sloje delavstva in ostalo mladino v Kranju. Tako ima danes skoraj vsak delovni kolektiv svoj tekmovalni krožek.
KOŠARKA: Košarkarji so lani dosegli doslej največji uspeh z osvojitvijo 2. mesta v slovenski moški ligi. Klub ima močno zaledje, veliko število simpatizerjev in 6 tekmovalnih ekip.
NAMIZNI TENIS: Namiznoteniški klub je lani praznoval že 15-letnico delovanja. Njihovi tekmovalci so sodelovali na vseh večjih tekmovanjih doma in v tujini. Največje uspehe pa sta nedvomno dosegla Janez Teran in Marjana Plut, ki sta oba steber državne reprezentance. Ekipno tekmujejo v I. zvezni ligi. Vsako leto organizira klub pionirsko šolo in zelo sposobno vodstvo
NOGOMET: Kljutb temu, da nogometaši ne dosezajo v zadnjih letih posebnih ;a;pehov, je med Kranjčani poleg plavanja najbolj priljubljen. Največje težave pa imajo v tem, ker nimajo sedaj lastnega igrišča in morajo zato gostovati.
ODBOJKA: Ta klub je najmlajši, ustanovljen je bil šele januarja letos. V klub so se vpisali člani, ki se želijo rekreativno ukvarajati s tem športom. Tekmovalno pa bo letos zaživel s tekmovanjem med posameznimi šolami in kolektivi.
PLAVANJE: Zaradi velikih nspehov kranjskih plavalcev ima nedvomno plavalni klub največ prijateljev in seveda tudi številno članstvo. Klub tekmuje v zvezni ligi in doseza zelo ugodne rezultate na mednarodnih tekmah. Velik uspeh pa so lani dosegli wa-terpolisti, ki so se plasirali v II. zvezno ligo.
SMUČANJE: Nedvomno ima smučarski klub največjo tradicijo in bi ga lahko imenovali šport številka I v Kranju. V svoji vrsti ima veliko število državnih reprezentantov In Je eden najmočnejših v državi.
SANKANJE: Sankaški klub ima v Kranju bolj slabe pogoje za tekmovalno sankanje, saj nima na voljo ustreznih tekmovalnih prog. Kljub temu pa ima precej nadarjenih in drznih tekmovalcev.
TENIS: Ta klub se bo razvijal bolje na novih igriščih bodo-
■* *faorln*g.a ,parka- SedaJ ima samo eno igrišče, kvalitetno pa izstopata Zmdarjeva in Gunčarjeva.
društvo namerava tudi v prihodnje skrbeti za pravilno vzgojo naraščaja. Zaradi tega uprava društva prireja razna poučna predavanja v najbolj pestrih oblikah, razne izlete itd. Skrbijo za učne uspehe članstva ter nudijo pomoč mladini pri izbiri poklica. Pri Triglavu v Kranju želijo, da bi njihovi člani našli poleg športnega zadovoljstva tudi vso ostalo pomoč, ki jim Je pri vsakodnevnem življenju potrebna. Članstvo je vzgojeno tako. rta tudi na delovnih mestih v tovarnah ali v šoli doseza dobre rezultate in pohvale Vzgojiti mladino v tovarištvu in medsebojni pomoči ter spoštovanja pa Je njihov osnovni namen. Prav zaradi Ptega je ta družina.koIekt*v v	”s ena sama ve.ika in^močna* športi
Šlibarjeva zahvala
mivih mednarodnih ves«, športnih napovedi in spo- štev in posameznikoTkTso mi kalnega športa: reda najvažnejših dogodkov in na zadnji strani vrsta takoj po doseženem rekordu zanimivih slik, humo/ja, križanke in ostalih zabavnih	nnznrno7t° a^en^bil ,wala!
prispevkov.	deležen, ko sem se vrnil iz
Seveda pa se bo z izhajanjem četrtkove številke Zin%* in Norveške v domon--spremenila tudi vsebina »Poleta«, ki izhaja v nedeljo, vsakemu posebej, ker ie bilo Poleg Vseh najnovejših športnih rezultatov in nedelj- Preneč ljubiteljev skakalnega .kil, dogodkov tod« lahko prebrali r„™„„ , ».dalj«. ŽS&Vtf 'niiju, srečanja s športniki sveta in origip.alne repor- kakršenkoli način Vse to do-taže o vseh pomembnejših športnih dogodkih doma in kazuie da je domovina budno Ijano in ostale večje kraje v tniini	svrcmljala dogodke v Oherst-
v tujim. ^	.	dorfu. zame va ie to vsekakor h,oven,-ie za nedeljo zvečer
Če hočete biti obveščeni o vseh zanimivostih iz največje priznan ie. nredvsem in v četrtek popoldne sprej-športnega življenja, se naročite na slovenski športni ga^zmlnUndela^n športno me nPrava »Poleta«, Ljublja-list »Polet«, ki bo od 30. marca 1961 izhajal dvakrat disciplino^ Hvaležen sem vsem. na. Pasaža Nebotičnika Mož-
M,uok.”p„?«r»;j7° J1?*v Lj"i:Hn7 d“ i“hk»	ssil -«****, »**.u»*
dobijo »Polet« na dom tudi po raznasalcih.	Enotnost kot trenerjem in vsakomur!
Vsem še enkrat prisrčna
Jože Šlibar
uava
Več prodajalcev za Ljub-
LJ
Kolesarji Roga v Savudriji, Odred pa v Portorožu — Načrtne priprave kot še nikoli — Odred in Rog skrbita za kolesarski naraščaj
Že pred tedni smo objavili v Poletu dva sestavka trenerja Zvoneta Zanoškarja o pripravah najboljših jugoslovanskih kolesarjev. Kolesarska zveza Jugoslavije je namreč v Opatiji pripravila enomesečni trening najboljših tekmovalcev in zraven povabila še ostale perspektivne kolesarje iz posameznih republik oziroma društev. Po končanem treningu v Opatiji so vsi tekmovalci odšli na priprave, ki jih organizirajo matična društva. Ker sta v Sloveniji za zdaj najkvalitetnejša kluba Odred in Rog, poglejmo kako tečejo priprave v obeh taborih.
Rog si je izbral Savudrijo, kjer so zbrani vsi najboljši člani kluba: Žirovnik, Novak, Šebenik, Bizjan, Škrlj in še nekateri mladinci kot Avsec, Markoja in drugi. Pod strokovnim vodstvom trenerja Zanoškarja nabirajo potrebno kondicijo in seveda tudi kilometre. Treba je izdelati podroben načrt tehnike in taktike, ki je večkrat odločilnega pomena na enodnevnih ali etapnih dirkah. Prva večja preizkušnja čaka reprezentanta Žirovnika 2. maja, ko bo nastopil kot član državne reprezentance na največji amaterski dirki Berlin-Praga-Varšava. Predsednik kluba tov. Škrlj je obljubil, da bo Rog organiziral več kriterijskih dirk, predvsem okrog Tabora v Ljubljani, da bi imeli številni ljubitelji tega športa priložnost videti najboljše kolesarje, ki ponavadi tekmujejo izven Ljubljane na več etapnih dirkah. Vso pozornost so posvetili vzgoji mladega rodu, saj se je izkazalo, da je v Sloveniji mnogo nadarjenih in za kolesarski šport navdušenih fantov, ki potrebujejo samo dirkalno kolo in strokovni nasvet trenerja.
Kolesarji Odreda pa so si izbrali Portorož za kraj svojih priprav. Pod vodstvom znanega reprezentanta Bajca
Nedavno posvetovanje predstavnikov slovenskih atletskih klubov v Celju, je sprejelo koledar in propozicije republiških tekmovanj za letošnje leto, ki jih mora potrdit! samo še upravni odbor, ki je sklican za 29. marca v Ljub-jjani. Republiška posamezna prvenstva bodo tudi letos potekala v približno enakih okvirih kot dosedanja. Razen prvenstva članov in članic bosta še dve mladinski prvenstvi in sicer skupaj mlajši mladinci in starejše mladinke ter starejši mladinci in mlajše mladinke. Predstavniki klubov so se odločili tudi za republiško prvenstvo v mnogoboju. Nadalje je bil sprejet sklep, da veljajo uvrstitve slovenskih ekip v državnih ekipnih prvenstvih tudi za republiški prstni red in sicer v 5 kategorijah (člani, članice, starejši m mlajši mladinci, mladinke). Razen tega pa bosta v republiškem merilu še dve enostavnejši tekmovanji, ki jih bomo imenovali B in C program. Zlasti v slednjem je spo-red zelo skrčen. Posebej bo tudi še republiško ekipno prvenstvo za mlajše mladinke.
Iz republiškega koledarja naj omenimo naslednje važnejše prireditve: 27. IV. otvoritveni miting ŽAK Ljubljana, 'A V. Tek zmage Litija, 21. V. L kolo ekipnega prvenstva r nilajše mladinke, 31. V. republiško prvenstvo srednjih * , A'e]je> VI- II. kolo ekipnega prvenstva — mlajše iladinke, 13. VI, Memorial Vida Bratuža Ljubljana, 22. VIL ob občinskem prazniku Celje, 5. do 6. VIII. prvensko Slovenije, člani in članice, 27. VIII. troboj Celje-Mari-r0r~'Ljubljana, 14. do 15. X. prvenstvo v mnogobojih in štafetah, 28. X. tek po ulicah Novega mesta, 31. XII. Silvestrov ieik v Žalcu. Mladinska prvenstva bodo ali 3. ali 10. septembra. Kola B programa na iste termine kot zvezni A 1 rogram (4. VI., 16. VII. in finale 8. X.). Za C program ni "»ločen en sam termin, pač pa mora biti prvo kolo izvede-n» do 30. VI., drugo pa do 30. IX.
trenirajo Bergant, Traven,'Boltežer ih Ukmar. Vodja in trener Perne Vinko je izdelal točen spored načrtnega treninga za člane in mladince. Sam je ostal z mladino v Ljubljani, med tem ko so člani v Portorožu že od 8. marca, priprave pa bodo zaključili konec prihodnjega tedna. Že danes trdijo posamezniki, da tako kot so se pripravljali letos, se še niso doslej. Šele sedaj razumejo kaj pomeni delo in načrtne priprave. Tako kot Rog je tudi Odred začel misliti na vzgojo, mladih kolesarjev. Že lani tik pred začetkom zime je objavil v dnevnem časopisju poziv vsem tistim mladincem, ki imajo veselje do kolesarskega športa, naj se javijo v klubski pisarni. Takoj se je prijavilo večje število mladincev, odbrali so jih 12, ki so pod strokovnim vodstvom trenerja Perneta vso zimo trenirali v telovadnici in na snegu. Nastala je težava sedaj v začetku sezone, ko Odred ne more vsem dvanajstim, skoraj izenačenim mladim vozačem nabaviti dirkalnih koles. Klubska uprava je zmogla le 5 koles, za vse ostale pa ne vedo, kako bi jih opremili. To kaže, da je med mladino za ta šport dovolj zanimanja, športni forumi pa naj pomagajo osnovnim organizacijam, ki sc trudijo dvigniti kvaliteto in popularizirati kolesarski šport.
Split dii nev zimski bazen
Split je prav gotovo center plavalnega športa v Jugoslaviji. Jadranu in Mornarju, ki sodita med najkvalitetnejše klube v Jugoslaviji, se bo letos v prvi zvezni water-polo ligi pridružil še tretji splitski klub POŠK. V letni sezoni splitski plavalci nimajo problemov s kopališči, saj ima vsak klub svoje lastno lepo urejeno plavališče. Večji problem predstavlja za Split zimski bazen, kajti mali 16-metrski Jadranov bazen ne ustreza več potrebam plavanja v Splitu.
Že pred dvema letoma je bil Sredstva za gradnjo tega ba-uslanovljen iniciativni odbor zena bodo zagotovili delno za izgradnjo novega zimskega JRM, Zveza športov Jugosla-bazena, nedavno pa so usta- vije, mestni odbor in splitska novili odbor za izgradnjo zim- podjetja. Pri izgradnji baze-skega bazena, kjer šo pred- na bodo pomagali tudi sami
stavniki JRM, ljudske oblasti, mladine, gostinske zbornice in vseh plavalnih klubov. Določena je že lokacija v predelu Turške kule, kjer bo stal celotni športni center. Po idejnem projektu bo bazen dolg •,a}.Vij’ u t j "
33 m Sirni,- n« 20 m ureien sphiskega Jadrana, sicer
Ljubljančan, Borut Pirc v le-
klubi in so sklenili, da bodo plačevali mesečno vsak klub po 10.000 din do dokončne izgradnje bazena.
Naš dopisnik iz Splita nam javlja, da dosedanji plavalec
33 m, širok pa 20 m, urejen pa tako, da ga bodo lahko uporabljali pozimi in poleti.
Svetovni rekorder Šlibar Jože je prejel od vseh strani številne čestitke, darila in pohvale. Na Športni zvezi Slovenije so mu v četrtek izročili v rabo Tomosov izdelek »Spaček«. Šlibar je bil ob prevzemu avtomobila zadovoljen in srečen, kar nam prikazuje tudi naš
posnetek
tošnji sezoni ne bo več nastopal za barve splitskega Jadrana. Predsedstvo Plavalne zveze Jugoslavije je namreč odločilo, da ne more noben plavalec nastopati za klub izven svojega stalnega bivališča.
Borut Pirc, ki je bil do leta 1956 član ljubljanske Ilirije, je 4 leta nastopal za splitski Jadran in dosegel v tej dobi še večje uspehe kot jih je že v Ljubljani. Njegovi najboljši rezultati so bili 59.2 na 100 m In 2:14.6 na 200 m prosto. Vse do lani je bil tudi vpisan v listi državnih rekorderjev kot član reprezentančne štafete 4 X 200 m prosto, skupno z Brinovcem, Ki-čevičem in Mušnjakom. Trener splitskega Jadrana Mirko Franceschi je v razgovoru dejal: »Žal nam je. ker smo z njim mnogo izgubili. Borut nas je v Splitu osvojil ne samo s svojimi rezultati, temveč tudi z vzornim vedenjem, za katerega bi želel, da mu slede vsi tisti, ki bodo ostali za njim. Bil je pravi športnik.«
Pirc je študent medicinske fakultete v Ljubljani in upamo, da se bo sedaj zopet vključil v ljubljanske plavalne vrste, kjer je začel svoje prve »korake« v vodi.
Gre za kvaliteto!
prejšnji teden smo zvedeli, da so se slovenski Zagreb) Kvariier (Reka). hrvaški košarkarji dogovorili za ustanovitev njčki (Slav. Brod) in
Rad-
Split.
izvzeli ligaša Ljubljano, saj
Olimpijo vemo,' da
in
sta
_	_	_ _	___jja
HRVATSKO-SLOVENSKE KOŠARKARSKE LIGE. TO VEST SO Z pUpšeneča" ’" 1 i,d'i ’ nrfiatelTŠEi oba kluba kvalitetno daleč VELIKIM VESELJEM SPREJELI KLUBI V NASI IN SOSEDNJI RE-	‘	,	,1U7 ^,P J , 7r .,	, ‘^,1 J	J; tl
PUBLIKI, KER so PREPRIČANI, da nastopa nova doba v dot.0™ »bel.1 strokovnih zvez pred drugimi slovenskimi pe-razvoju košarke tako v Sloveniji kot na HRVATSKEM. glede vodenja te lige. Letos torkami. Spomnimo se, kakšne zato so prav ti klubi najprej pozdravili ustanovi- prevzame celotno vodstvo težke ure sta preživljala Ma-tev hrvatsko-slovenske košarkarske lige, z njimi tekmoVanja Košarkarska zve- ribor in tudi Slovan, ko sta vred pa pozdravljamo to obliko tekmovanja tudi mi, za Slovenije oziroma tekmo- se že leta in leta potegovala SAJ gre predvsem za dvig kvalitete.	vaina komisija pri KZS, ki za vstop v zvezno ligo. Kako
Sklenjeno je bilo, da bodo nastopali v Hrvatsko-sloven-ski ligi naslednji klubi: Slo-
van, Maribor, Triglav, Rudar in Ljubljana iz Slovenije ter Jugomontaža, Mladost (oba
Trije uspehi: Pariz-Leipzig-San Vittore
bo tudi v prvi stojinji reševala vse morebitne proteste. Proteste druge stopnje pa bo reševala TK KZS ob navzočnosti enega člana Hrvaške košarkarske zveze. Tekmovanje se bo pričelo 15. aprila. Ob tem naj zapišemo še to, da zmagovalec hrvatsko-slovenske lige za nadaljnjo
so bili razočarani predvsem mariborski ljubitelji košarke, ko so ugotovili,- da je praktično nemogoče se obdržati več kot leto dni v družbi boljših. Za ta problem smo vedeli že več let in vseskozi premišljevali. kako bi približali kvaliteto republiških moštev zvezni ligi. Mariborčani so
V ZADNJIH DNEH JE NAŠA ATLETIKA ZABELE-
uvrstitev (tu mislimo k vali- pred leti predlagali ustanovi-fikacije za vstop v zvezno li- tev hrvatsko-slovenske-bpsan-go) ni prav nič pomemben, ske lige, vendar je ta zamisel Na velikem mednarodnem mesto na tradicionalnem teku kajti prvoplasirani klub tega propadla zaradi ozkosrčnosti
__ tekmovanju v krosu v Leipzigu so nastopili na 2500 m
»Okoli pet mlinov« v San Vittore Olona. Partizan iz
■ žil a i r	TTcriniTT-	v, . „„. .	z.'gu so nastopili na zžuom vittore Uiona. Partizan iz
—— ' ^ ^ LEI E USI EHE. D^A GRESTA NA RAČUN NA- tudi Jugoslovani. Ljubljanski Beograda je zmagal kot eki-
tekač Borut Ingolič je zase- pa in si v trajno last priboril del zelo dobro 3. mesto s ča- dragoceno darilo. Mihalič je
TEKAČEV, EDEN PA BO ZAPISAN V BILANCI ^TRENERJEV. ZAČNIMO KAR PRI TEMU, SAJ O PO-^DOBNIH USPEHIH MALOKDAJ POROČAMO.
som 6:08.0. Pred njim sta se uvrstila samo Krose (VN) 6:02.6 in Linding (ZN) 6:05.6. t Naš stari »as« Franjo Mihalič je že tretjič pobral prvo
tekmovanja iz Slovenije in prvoplasirani klub Hrvatske se bosta uvrstila v zaključne kvalifikacije za vstop v zvezno ligo.
Dolgo časa smo iskali pri-v času 32:11.1,'2. Mohn (Maro- merno obliko lekmovanja, ki ko), 3. Ivanovič, 4. Perrone bi na kakršenkoli način mog- vanja pripomogla k nadaljnji (It), 5. Subotič, 7. Stojanovič, lo dvigniti kvaliteto sloven- popularizaciji košarke v Slo-8. Stevčevič. -	ske košarke. Tu smo seveda veniji in na Hrvntskem.
bil na 9600 m dolgi progi prvi
ali zaradi drugih teženj posameznih klubov in zvez. Prepričani smo, da bo ustanovitev hrvatsko-slovenske lige prelomnica v dosedanjem naprezanju za dvig kvalitete in da bo prav ta oblika tekmo-
{ III. kongresu atletskih 1 ‘“."(rjev v Parizu je ob ude-R atletskih strokovnjakov l ■ j držav bila številčno in do!	tuc*‘ kvalitetno zelo
Vj.5,"° zastopana tudi Jugosla-Naslednje podatke ima-En rIZ dveh virov. Eden je ju-Ra uanski ~ besede zvezne-d ^Petana Stevana Lenerta, ijaIS1 Pa inozemski — pisanje Sp 'Janške Gazzette dello rt- Poslušajmo najprej na-njg®. Zveznega kapetana, kaj z„ Jugoslovanih v Pari-
t°vit' jSe^ se,n’ smem l,g°-Žanio “a ie P° Pariških opa-ner': 1 raven najboljših tre-ven . Popolnoma dosegla rakov ,T!wzeinskili strokovnja-Na§|Cc'° naj večji h kapacitet. Ofp. rn. manjka predvsem več strgA|nizacije, sistematičnega bo]7??Vl'ega dela po klubih, VsgK' Pogoji za delo, prcd-hcni- ,iRa .RrRj sistematično in j>0 ,cklr>jeno delo z več volje rani atletov.« Nasploh so
se trenerji v Parizu odlično razumeli. Skrivnosti med seboj niso imeli. Amerikauec je razlagal svoje ugotovitve Rusu, ta trenerju iz Iraka, Jugoslovani so govorili o svojem delu, drugi pa poskušali spet vrniti s svojimi izkušnjami. Naši trenerji niso sodelovali samo v diskusijah. Marjan Kolarič iz Ljubljane je pripravil tudi referat o treningu meta kladiva, pri čemer je opisal predvsem svoje delo z jugoslovanskim rekorderjem in olimpijskim finalistom Zvonkom Bezjakom. Že omenjeni italijanski športni list je omenil to predavanje in še več. Ne le omenil, ampak mu posvetil razmeroma precej prostora, kar pomeni, da je bilo uspelo. Enako se je izrazil tudi Stevan Le-nert. Za ta uspeh lahko Marjanu Kolariči, samo čestitamo in želimo našim trenerjem še naprej tovrstnih uspehov!
Pred državnim prvenstvom dvigalcev uteži v Ljubljani
Dvigalci uteži stojijo letos pred zelo odgovorno nalogo, saj bodo sodelovali na prvič organiziranem tekmovanju za Dunavski pokal, hkrati z odličnimi Poljaki, Avstrijci, Romuni, Bolgari in še nekaterimi narodi. To tekmovanje se bo začelo že 26. aprila, pogoj udeležbe pa je, da vsaka reprezentanca nastopi v konkurenci po kategorijah.
Zadnja izbira najboljših dvigalcev za sestavo reprezentance bo letošnje državno prvenstvo posameznikov za člane, ki ga pripravlja Odbor Za dviganje uteži TAZJ v Ljubljani in, b« prihodnjo soboto v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. Prireditelji so izbrali la termin prav zaradi Donavskega pokala, da bodo imeli najboljši tekmovalci do odhoda v Avstrijo še dovolj časa za skupne priprave in intenziven trening.
Po dosedanjih podatkih, bo letošnje državno prvenstvo posameznikov glede kvalitete in udeležbe najboljše doslej, saj se je že precej pred rokom, določenim za prijave, priglasilo že 67 tekmovalcev. Največ udeležencev bo dal ZTAK Ljubljana — 14, Herkules iz Bača 10 in beograjski Partizan
8, če pa pogledamo udeležbo po klubih, bodo le-ti najmočneje zastopani iz Srbije (6), Slovenije (4), BiH (3) in Hrvatske (2).
Tudi sicer so klubi posvetili pripravam na letošnje državno prvenstvo veliko pozornost. Večina dvigalcev je T rekorderski formi in bodo temu primerni tudi rezultati. Torej se lahko nadejamo marsikaterega državnega ali republiškega rekorda.
Številčno najmočnejša udeležba bo v srednji in lahko-težki kategoriji, manjša pa v bantamski, peresni, lahki, srednje-težki in težki kategoriji. Favoritov vnaprej ni mogoče predvidevati, ker bodo borbe zelo izenačene, kot bodo izenačeni nasprotniki. Omenimo naj samo nekaterfe zanimivejše dvoboje: v srednji kategoriji se bosta pomerila znana Perge iz Srema ter Tinček Rozman, v lahko-težki Jamšek, Marinkovič in Raguz, v sredn je-težki Colarič, Gabrovšek in Bujak, v težki pa Bizilj, Kraljevič iz Zagreba ter Avlijaš iz Sarajeva. Ali bodo slovanski tekmovalci, za katere sicer vemo, da se zelo marljivo pripravljajo, kos zelo močni konkurenci tekmovalcev iz drugih klubov in republik? Na to je težko odgovoriti, vsekakor pa se bodo vsi dvigalci močno potrudili, ker so še posebej pripravljeni lepi pokali, ki so jih namenili uredništvo »Olimpijskega triatlona«, Okrajna zveza za telesno vzgojo ter komisija za težko atletiko okraja Ljubljana.
Gospodarsko razstavišče bo sprejelo prihodnjo soboto torej najmočnejše atlete iz vse Jugoslavije in upajmo, da se bodo izkazali tako, kot je trebal
Nogometni mozaik
Mariboru gre vse po sreči — Ljubljana izgubila dve dragoceni točki proti Slovanu — Kaj preostane
Triglavu
■ S TO ŠTEVILKO IN S TEM PRISPEVKOM SE NOGOMET-
■	NI MOZAIK, KI JE BIL DOLGE MESECE PRIJATELJ BRAL-
■	CEV NASE NOGOMETNE RUBRIKE, POSLAVLJA. NOGO-
■	METNI MOZAIK SI JE PRIDOBIL TOLIKO BRALCEV PRAV
■	ZARADI TEGA, KER JE NA NAJRAZLIČNEJŠE NAČINE
■	OBRAVNAVAL SVETLE IN SENČNE STRANI NAŠEGA NO-
■	GOMETA, KER SMO V TEJ RUBRIKI PREDSTAVLJALI MLA-
■	DE IN PERSPEKTIVNE NOGOMETAŠE, KER SMO NAPISALI
■	NEKAJ VEC KOT JE MOGOČE NAPISATI V PIČLEM IN
■	SKROMNEM POROČILU Z NEDELJSKE TEKME. NOGOMET-
■	NI MOZAIK PA JE IMEL TUDI SVOJE SLABOSTI. ENA
■	NAJVEČ JIH JE BILA PRAV GOTOVO TA, DA SMO KOMEN-
■	TIRALI TEKME ZA CEL TEDEN NAZAJ, KER PAC NI BILO
■	DRUGAČNIH TEHNIČNIH MOŽNOSTI.
Znano je, da bo že 50. tega me- poročila z nogometnih tekem, pač 'seča »Polet« začel izhajati dvakrat pa bomo v četrtkovi številki objav-v tednu — ob četrtkih in nedeljah. Ijali nogometne komentarje z naslo-\ nedeljski številki Poleta nogo- vom »Nogometna panorama«. Naše-metnega mozaika ne bo več, tam mu nogometnemu komentarju smo bomo našli nekaj več prostora za dali drugo ime predvsem zaradi te-
ga, ker bo tudi vsebina drugačna. Naprosili bomo strokovne delavce, predvsem trenerje ligaških enajsto-rie, da nam bodo strokovno ocenili napake, slabosti in odlike moštev in nam tudi odgovarjali na konkretna vprašanja o dogodkih s tekem zadnje nedelje. Seveda bomo v novi Nogometni panorami objavljali tudi vse novice v zvezi s tekmami, ki bodo na sporedu prihodnjo nedeljo. Zvedeli boste postave moštev, kaj menijo trenerji o svojih nasprotnikih in kaj mislijo znani nogometaši o tekmah, ki so pred durmi. Prepričani smo torej in lahko boste sami ugotovili, da bo Nogometna panorama vsekakor še zanimivejši prispevek k obravnavanju slovenskega nogometa kot je bil Nogometni mozaik. Ce k temu prištejemo še rezultate vseh pod-zveznih tekmovanj, ki jih bomo objavljali v četrtkovi številki, potem lahko sami presodite, da bo v četrtkovi številki Poleta zares mnogo nogometnega čtiva in upamo, da si bo pridobila še več bralcev kot jih je imela doslej.
Prizor s tekme Slovan : Ljubljana
Olimp ni igral slabo
V sredo je bila v Celju tekma med Mariborom in Olimpom, ki se je končala z visoko zmago Maribora 5:1. Visoka zmaga Maribora v Celju pa ni bila rezultat odlične igre Mariborčanov, saj je 1500 gledalcev pričakovalo precej več od moštva, ki se poteguje za drugo zvezno ligo. Celjani so igrali v prvem polčasu dokaj dobro, mnogokrat so streljali na vrata Maribora, vendar je bil Vabič tako odlično razpoložen, da ga ni bilo moč premagati. V 9. minuti je Blaznik načel mrežo Olimpa in v 30. minuti je Kramar povišal na 2:0, vse zaradi grobih napak domače obrambe. Marcius je v 45. minuti le dosegel častni gol, medtem ko ie v drugem polčasu Vidic povišal na 3:1. Olimp je v drugem delu igre igral le z 10 igralci in v 67. minuti je Florjane celo zadel vratnico. V 77. minuti se je žoga že kotalila v mrežo Maribora, vendar je Tolič nekaj milimetrov pred gol črto odbil žogo v polje. Iz mnogih napadov Olimpa ni bilo sadov, za tem pa so prišli na vrsto Mariborčani. Najprej je
Hafner
pred M haličem!
V četrtek je bilo v Maksi-miru v Zagrebu izbirno tekmovanje za sestavo jugoslovanske ekipe za balkanski kros 9. aprila v Sofiji. Na 8 kilometrov dolgi progi je pri članih presenetljivo zmagal Franc Hafner (Ljubljana), kt je s tem dosegel enega svojih največjih uspehov in potrdil svojo odlično formo še pred pričetkom sezone. Važič (KI) je med tekom odstopil. Rezultati: člani 8 km:	t. Hafner
(Lj) 28:00.4, 2. Mihalič (Part) 28:10.4,	3. Ivanovič (Part)
28:11.2,	4. Subotič (Part)
25:18.0, 5. Jovanovič 28:28,0, 6. Stojanovič 28:50.0. ženske 2 kilometra: 1. Rajkov 6:30.4, 2. Ilič 6:36.8. 3 Farkaš 6:408, 4. Gašparut 6:41.9, 5. Hude 6:44.0, 6. Tovornik 6:44.8. V Sofijo bo potovalo 6 moških in 4 ženske.
Blaznik ušel vsej obrambi Olimpa in nekdo od domačih se je z vso močjo obesil nanj, da bi mu Pr®" prečil strel. Zanimivo — zvezni sodnik Radonič, ki je sicer dobro sodil, na ta prekršek ni reagiral. V 80. minuti je Šober po desnem krilu ušel in podal žogo pred vrata. Vidic pa z glavo v mrežo — 4:1. In končni v 82. minuti Arnejčič iz gneče pred
vrati Olimpa doseže končni rezultat 5:1.
Majhne nepazljivosti obrambnih igralcev Olimpa so se kot po pravilu vselej končale usodno za domače moštvo, medtem ko napadalci kljub dobro odmerjenim strelom niso imeli sreče. Največja zapreka je bil zares odlični Vabič.
Mladinci: Olimp : Maribor 1:4
Maribor ne pusti blizu
Po prvih srečanjih v spomladanskem delu SDL lahko sodimo, da je Maribor še vedno tisti, ki ima največ možnosti za osvojitev prvega mesta v tej konkurenci. Dva največja tekmeca Rudar in Ljubljana sta izgubila vsak po eno važno srečanje in tako ostala precej zadaj. Maribor je svojo razliko v točkah še povečal in že sedaj lahko sklepamo, da bo katerokoli slovensko moštvo težko ujelo vi joličasto-belo enajsterico iz Maribora. Pred tednom je Rudar precej nepričakovano klonil proti Kladivarju, še bolj presenetljiv pa je bil poraz Ljubljane proti Slovanu in tako so se kandidati za prvo mesto na tabeli p/ecej razredčili.
V Mariboru so s precejšnjim nezadovoljstvom sprejeli vesti, da so nogometaši NK Maribor zmagali v Novi Gorici zgolj po naključju. Kako je pravzaprav s to stvarjo? Dejstvo je namreč, da je Maribor pred prvenstvom nenadoma precej padel v formi. Na stadionu je bilo vedno več nezadovoljnih gledalcev, ki so ugotavljali, da je napad popolnoma odpovedal in tudi razni disciplinski ukrepi niso nič pomagali. Tehnčno vodstvo z igro v Novi Gorici ni zadovoljno, čeprav je res, da je bil Maribor v prvem polčasu v premoči in da je prav takrat dosegel dva odločilna gola, res pa je tudi, da so napadalci skorajda pozabili kaj je nogomet. Blaznik že nekaj časa ne more najti samega sebe. Kramer, ki je pravo levo krilo, je sedel na klopi za rezerve, Lepeni,k v trio še ne more prodreti, Arnejčič, ki je bil še lani strah in trepet v SCL, pa še zdaleč ne igra tako kot smo ga bili vajeni jeseni. Tako ima sedaj najtežjo nalogo rutinirani Vidic, ki počasi postaja — tisti stari Vidic — pa tudi Šober se za sedaj še ni zna-
šel in si vedno bolj iu bolj želi dres s št. 9.
Zanimivo pa je, da igra Maribor vedno bolje proti močnejšim nasprotnikom, proti slabšim pa precej popusti. Vse dosedanje izkušnje niso prinesle izboljšanja, še veČ — moštvo celo sedaj ko gre za naslov slovenskega prvaka in za vstop v drugo zvezno ligo, igra na tujih terenih zelo lagodno.
O ostalih spremembah v Mariboru ni kaj posebnega povedati — morda le-to, da je Beti nekdanji igralec Radničkega iz Beograda dobil izpisnico in se vrača v Beograd. Vse kaže, da bosta odšla tudi Bac-kovie in Pasic, v zameno pa prihaja v Maribor vedno več nogometašev iz sosednjih republik, vendar doslej nič takih, ki bi koristili trenerju Pfandlerju, vse več pa se govori o tem, da bo prišel v vrste Maribora igralec, ki bo pomenil za vijoliča-sto-belo enajsterico »novega Lam-zo« ...
‘£o£ s&m das&gaž Koka,
V rubriki Naš teleobjektio smo doslej le grajali posamezne dogodke in primere o športnem žioljenju. Prostor na tem mestu pa ni namenjen le graji in zato ga bomo danes posoetili primeru, ki bi lahko našel več posnemanja.
Za tekmo za jugoslovanski nogometni pokal v Varaždinu je vladalo ogromno zanimanje. Na igrišču se je zbralo rekordno število gledalcev — 15.000. Vprašanje je koliko od teh jih je bilo prepričanih, da bo Varteks izločil sMajstora s rnora< iz nadaljnjega tekmovanja. Toda obetala se je zanimiva tekma.
O dogodku, ki bi ga morali večkrat videti na naših igriščih, nam je glavni sodnik tov. Erlich povedal naslednje:
»F 35. minuti je Hajduk hitro prodrl pred nasprotnikova vrata. Senauer je podal Papecu, ta pa je z glavo sunil žogo in dosegel gol. S piščalko sem d&l znak za gol. Ker pa sem bil v položaju, ki mi ni dopuščal, da bi ločno videl kako je Papec dosegel gol, sem se kot vedno obrnil še k stranskemu sodniku Tauzesu. Ta mi je dal znak, da je Papec dosegel gol z roko. Šel sem na mesto, kjer je bil storjen prekršek in dosodil prosti strel. V tem je pritekel k meni Vukas in pričel ugovarjati. Obrnil sem se k Papecu in ga vprašal, kako je dosegel gol. 'Gol sem dosegel z roko', je odkritosrčno priznal. Iskreno sem mu stisnil roko. Papeca poznam že /5 let in moram reči, da o vsej svoji sodniški karieri z njim nisem imel nikdar nobenih težav.<
Tako kot vsi Hajdukovi nogometaši se je najbrž tudi Papec zavedal pomembnosti doseženega gola. Kljub temu pa je brez oklevanja povedal resnico.
Ko so se Hajdukovi nogometaši vrnili s tekme v Varaždinu, pa so jih splitski navijači poč akali na kolodvoru in napadli z raznimi odpadki in psovanjem. AH je treba o nogometu res vedno zmagati...?
IU
Pesimizem
Mnoge prijatelje nogometa je po nedeljskem porazu Triglava v Tuzli zajel precejšen pesimizem, češ — vsi upi so padli v vodo. Resnici na ljubo moramo povedati, da nihče ni mogel pričakovati točk iz Tuzle, Jcjer je doma enajstorica, ki je bila Že lani član prve zvezne lige. Vsi tisti, ki gledajo na položaj Triglava realno, so lahko že pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva ugotovili, da so možnosti Triglava za obstanek v drugi zvezni ligi izredno skromne. Zato nima prav nobenega pomena obupavati, prej se lahko
ni potreben
veselimo tega, da igra ljubljanska enajstorica mnogo bolje kot jeseni, čeprav kljub vsemu še marsikaj škriplje. Predvsem velja omeniti neučinkovitost napada, prepričani pa smo, da se bo tudi za to našlo zdravilo. Četudi bo prihodnjo sezono enajstorica Triglava tekmovala samo v SOL, je to v skladu s tistim, kar so si odborniki Triglava zadali za nalogo, seveda če bodo svojo enajstorico na tekmovanje SCL prav tako pripravili, kot če bi tekmovalci v zveznem razredu, saj borba za točke v SCL ne bo lahka.
ČEZ 4 LETA evropsko prvenstvo
Jugoslavija bo organizirala 1965. leta evropsko prvenstvo v hokeju na ledu — Prizorišča bodo na Jesenicah, v Ljubljani, Celju in Zagrebu
Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Švici je Bilo govora tudi o organizaciji nadaljnih svetovnih prvenstev. Člani FIG so se pogovorili tudi o evropskih prvenstvih, vendar za zdaj še niso znana mesta, kjer se bodo odigravala ta tekmovanja. Vemo le to, da se bodo najboljši hokejisti prihodnje leto zbrali v Ameriki, leta 1965 pa v Stockholmu. Naši delegati s predsednikom Zveze za drsanje in hokej na ledu tov. Leopoldom Kresetom so predlagali FIG, da bi bilo evropsko prvenstvo leta 1965 v Jugoslaviji. Do končnega sklepa še ni prišlo, ker FIG sklepa le dve leti naprej o pi-ihodnjem evropskem ali svetovnem prvenstvu. Tako bomo šele leta 1963 tudi formalno dobili obvestilo, da smo organizatorji tega pomembnega evropskega tekmovanja. Seveda pa so pogoji FIG za organizacijo takšnega prvenstva precej zahtevni in strogi. Tako FIG zahteva brezhibno delovanje treh umetnih drsališč, od katerih morata biti eno ali dvoje pokritih. Razdalja med drsališči ne sme biti večja od 100 km. Dalje bo morala Jugoslavija poslati. Mednarodni hokejski organizaciji
elaborat o hotelski zmogljivosti, ar bi bilo za zdaj tako v Celju, jubljani ali drugod kjer pravkar gradimo nove hotele, precejšen problem. Do leta 1963 bomo morali, torej opraviti obsež- I na dela, če bomo hoteli prevzeti organizacijo tako zahtevnega prvenstva.
Po vsem tem je jasno, da bomo morali krepko zavihati rokave, če bomo hoteli čez 4 leta sprejeti najboljše evropske hokejiste. Tu je vse polno problemov, od najmanjšega do najveČ-jega, predvsem pa dokončna i*' gradnja umetnih drsališč v Ljubljani, Celju, Mariboru in Zagrebu. Misliti bomo morali tudi n* pokrito umetno drsališče. Naj' več pogojev za to imajo Jeseni' čani, ki so že izdelali načrte za pokrito drsališče pod MežakljO; Besedo bodo morali izreči tudi turistični delavci. Vse bolj spoznavamo, da je Ljubljana z nekaterimi mesti v Sloveniji vel*' kega turističnega pomena. Zato moramo že danes storiti vse, kat je v naši moči, da bomo že let® 1963 spravili pod streho hotele in drsališča, kar je osnovni p°' goj pri organizaciji evropskeg® prvenstva.
Planinska Javnost bo lahko v Četrtek, 50. marca kritično ocenila prizadev*' nja planincev-akademikov, ki so sl že pred 12 leti sklenili vzbujati med ljudi« ljubezen do gorske prirode in smisel za alpinizem. Društvo ima blizu 1000 člano” predvsem študentov in srednješolcev. Ko govorimo o delu APD mislimo na aktivnost njegovih odsekov: alpinističnega, mladinskega, gospodarskega, markacijskega, propagandnega in fotografskega. Jedro tvori Alpinistični odsek s 43 Bilanca lanske sezone kaže, da so alpinisti APD opraviti 32» letnih in zimsk* vzponov vseh težavnostnih stopenj. O svojih načrtih neradi govorijo, toda iastl je, da bodo pri bodočih prvenstvenih storitvah v naših stenah opravili pomenih« delo prav člani Alpinističnega odseka. Da, celo več, najboljši bodo lahko upta^ vičeno kandidirali za novo himalajsko odpravo.
Kako se pripravljajo alpinisti APD? V pomladanskih mesecih oživijo skale na Turncu pod Grmado Vsakoletna plezalna šola daje razveseljiv priliv mladih plezalcev-pripravnikov, M so potem, ko opravijo določeno število samostojnih vzponov v kopni skali tn smegu sprejeti med člane. Njihov sprejem v Tamarju je že tradicionalen. Člani AAO so organizirali odpravo v Francijo in Češke Tatre, dalje v Zahodne Alpe in Dolomite.
Trinajst smeri do šeste težavnostne 9*°^ nje so vpisali v knjigo vzponov Pleza^L) kt so se vrnili z Dolomitov s tabora P04. Tremi Zinnami, Naj večji uspeh Je ^ beležita naveza Kambič-Zupančič.
Za delo tako velikega drušvtva so P?a trebna precejšnja finančna sredstva. £ pomoč so priskočili številni odbori m « misije ter organi ljudske oblasti, pora PZS pa je bila vse premajhna.
Morda še ne veste
je ameriška teniška zveza povabila 113 svoje teniško prvenstvo tu<ld sovjet-igradce. Oti 17. do 23. junija bodo rovjetskii tenisa^l prvič nastopili ^ turnirju v Cbicagu.
da je avstrijska smučarska zveza suspendirala Anderl Mod terorja in vse ostale svoje smučarske tekmovalce, ki nastopajo kot profesionalci v ZDA.
^ nameravajo na londonskem Empire St«dionu prirediti tekmovanje v smučar-
skokih na umetni skakalnici. Tekmovanje naj bi bilo 31. maja in 1. junija, {gabili pa so že tekmovalce Avstrije, J^orveŠke, Švedske, Finske, Franclje In Italije. Pričakujejo pa še, da bodo so-Jtelovalj še Švicarji, Nemci, Kanadčani ^ Američani.
je svetovni rekorder v teku na 440 bardov ovire Južnoafrikanec Gerhardius o-tgieter, ki je lani pretrpel v Nemčiji ^ko avtomobilsko nesrečo oslepel na ^Oo oko.
je lani najbitrejši plavalec na svetu
Par reli ta^enutno na študiju v Pa-,l2u Farrell je izjavil športnim novi-naijem »1‘ Equipa«, da v prihodnji sie-*°ni ne namerava nastopati, ker je pre-Ve^ zaposlen s študijem. Farrell študira 1X3 Sorbooi romanske jezike.
^ je najboljši sovjetski nogometni ratar Lev Jašin, ki ga nekateri stro-®vnja»ki uvrščajo med najboGjše vra^ rie na svetu, v 140 tekmah, ki jih je k STa] za svoj klub Dinamo, 59 krat za-Jf^st.il igrišče, ne da bi nasprotna napa-^ci dosegli en sam gol.
Newyorški turnir pope! n j en
nogmet si je z lanakiira tur-^•err' najboljših svetovnih moštev za ‘ utarati pot med gledalci. Letos s/ pJKaiHMtor-ji že z večjo pazljivostjo pri-n^a''ili sezjiam udeležencev tega turnirja nuv. 1<alerein bodo nastopila naslednja iu« 1,a:	A	Eintracht (Fran,k-
c J'*’ Kilmarnock (Škotska), lanski zma-'iil«3*60 Baagu (Brazilija), Everton, Be-^as (Varigrad), Dinaino (Bukarešta), yev' Yorker SC in Concordia (Montreal). Zv ® skupini bo nastopila naša Crvena . ezda, zs nasprotnike pa bo imela AC tiirt*"*00' Barcelona, Dukla (Praga), Ra-2® (Dunaj) in Shmarock Rovers (Irska). ^elek turnirja za A skupino bo 17. 2- J0. B skupina pa bo začela z igrami Junija
PRSNE
k&RAMELE
^®Maqajo proti kašlju
izvaja. 0U60DI3ETETIKA, ZAGREB
da je francoski smučarski tekmovalec Adiien DuvtRard na tekmovanju v Italiji »Ceppa Tre Comuni Ladini« v smuku dosegel nov rekord, proge s povprečno
hitrostjo 95 km na uro.
da je imel avstrijski smučarski tekmovalec Otto Leodolter pri razdeljevanju nagrad v Lahtiju precejšnjo srečo. Trije tekmovalci Kakkonen, Samov to Leodolter so sl delili prvo mesto. Za prvo mesto je bil predviden televizijski aparat. Ker sta gosta pri izbiri imela prednost, sta izbirala samo Samov ta Leodolter. Rusi Imajo v televiziji drugačen sistem, zato s finskim sprejem, nikom nd mogel nič početi in tako Je Leodolter srečno prišel do televizijskega sprejemnika.
3000 postelj za 30.000
fufcev
Po slini pati cini katastrofi, ki jo Je lani doživel Čile je bilo vprašanje, če bodo Cilanci lahko organizirali svetovno prvenstvo v nogometu. Z mednarodno pomočjo so sicer hitro to mnogo popravili, toda danes, leto dni pred pričetkom zaključnega dela prvenstva se med mnogimi strokovnjaki zopet pojavljajo vprašanja, alj bo Čile sposoben za tako obsežno organizacijo. Posebna komisija FIFA sl bo te dni ogledala vse priprave in dokončno odločila, če bo Čile ostal organizator.
Največgl problem za organizatorje predstavlja nastanitev tujih gostov. Glavno mesto Santiago razpolaga v hotelih in ostalih penzionih s 3000 posteljami, od katerih je okoli 2000 stalno zasedeno. Ker organizatorji računajo, da bo tekmovanje posetilo okoli 30.000 tujih turistov, tudi največji optimisti ne vedoč, kako bodo rešiii ta problem, Računajo sicer, da bodo namestili tujce po šolah, vojašnicah in kampingih, toda to je zelo daleč od turistične udobnosti, ki jo bodo zahtevali tujci. Predvidevajo namreč, da bo velika večina takih, ki bodo imeli mnogo denarja, kajti .potovanje v Čile sl bodo lahko privoščili le taki.
Nič manjši problem ne bo predstavljal promet. Pretežni del poti v Čile vodi le preko letalskega prometa, saj pot po kontinentu v CHe skoraj ni mogoča Pri tako množičnem obisku tujcev bi se morata na letališče Los Cerrillos vsak dan spustiti najmanj 500 letal, za kar pa to letališče ni usposobljeno.
Vse te probleme bo v teh dneh reševala komisija FIFA v Čilu. Ponudile so se že Španija in Nemčija, da bi one prevzele organizacijo svetovnega prvenstva 1902, češ da bi lahko tudi v tako kratkem času lahko zagotovile ureditev vseh teh problemov. Toda takoj so se javili Brazilci, češ da je po dveh zaporednih prvenstvih v Evropi sedaj na vrsti Južna Amerika. Kako bodo rešili ta zamotan »nogometni vozel« bomo videli v prihodnjih dneh.
Zaradi zastave in himne
Dejstva so mana. V kooiični tekmi hokejskega prvenstva v Švici v A-Skupimi bi se rnoraid srečati obe Nemčiji. Na Stadion v Ženevi je prišla samo ekipa Vzhodne Nemčije in sodnika sta odipi-skala začetek in konec tekme. Rezultat so registrirali s 5:0 v korist Vzhodne Nemčije. Toda ta škandali, kd je vzbudil ogorčenje v vseh športnih krogih ima svoje globje korenine in temnejše ozadje.
Tekmovainje je potekalo vse do zadnjih dni brez težav. Toda v petek, predzadnji dan prvenstva, se je pojavil v Ženevi Willy Daume, predsednik zahodno-nemške športne zveze in zahteval sestanek s predsednikom evropske hokejske lige Ahearnom. Obvestil ga je namreč, da igralci Zahodne Nemčije ne bodo izkazali nobenih obveznih časti pri igranju himne in dviganju zastave Vzh. Nemčije. Zagrozil je celo z odstopom, če mu Ahearne tega ne bo dovolil. To je namreč diktat iz Bonna je pojasnil Daume.
Seveda predsednik Ahea.rne na tak postopek zahodnonemških krogov ni mogel pristati in je celo opozoril Dauma na vse posledice, ki bodo sdedile, če ekipa Zahodne Nemčije ne bo nastopila. Toda Daume je ostal gluh In trmast.
Dejstva so znana. Znane so tudi posledice, ki jih je takoj izvajala evropska hokejska liga. Zahodnonemška hokejska zveza je izključena iz LIHG ter Ima prepoved sodelovanja na vseh svetovnih In evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah.
Postopek Dauma in-ljudi iz Bonna spominja na čase najliujše nacistične diktature Nemčije. Najbolj žalostno je to, da ni edini primer, ki se je v podobnih primerih dogodil že na raznih drugih mednarodnih srečanjih. Medtem ko se nekateri športni funkcionarji trudijo, da bi kar najbolj iskreno sodelovali
Trije cilji Anquetila
Kolesarslka sezona velikih cestnih tekmovanj se Je že začela. Z veliko dirko Pariz—Nizza, ki so se je udeležili vsi veliki asi profesionalnega športa so se začele tudi velike etapne dirke. Na tej dirki 90 bili zbrani prav vsi, ki v kolesarskem športu sodijo v svetovnih vrh, manjkala sta le Italijana Nencinni to Balddni. Francoski kolesar Jacgues An-quentil Je dosegel letos svoj prvi veliki uspeh. Lani je zmagal na Giro dTtalia, letos pa ima pred seboj še večje cilje. Anquetil je izjavil novinarjem, da ima pred seboj letos tri cilje. To so tri zmage na dirkah Pariz—Nizza, Giro dTtalia in Tour de France. Zelje to cilji An-quetila res niso skromni, saj je doslej malokateremu kolesarju uspelo, da bi v eni sezoni osvojil naslove dveh največjih kolesarskih dirk na svetu kot sta Giro dTtalia to Tour de France.
naročujte j*e na
športniki obeh Nemčij (skupni nastop reprezentance Nemčije na cdimpdj sikah igrah) se Daume in njemu podobni trudijo, da to sodelovanje razdirajo.
Tekmovalci Zahodne Nemčije so bild ogorčeni nad postopkom svojega vodstva. Vsi s trenerjem na čelu so izjavili, da bi želeli igrati. Novinarji so po tem dogodku samo nemo strmeli v tipke svojih pisalnih strojev in majali z glavami. Daume in njemu slični vodijo nemški šport po poteh najbolj nesla vndh dni nemške zgodovine.
Tri milijone dolarjev
Točmega obračuna dohodkov v dvoboju za svetovno prvenstvo med Flovd Pat-tersonom to loge Johansoootn še ni. Vsota se vrti Okroglo okoli 3 milijonov
dolarjev. 16.<XX) gledalcev v Lonveutioin Hall je plačalo £00.000 dolarjev, ostelft 2 in pol milijona pa so dohodki televizije in radia. Oba boksarja si bosta razde lila okoli 750.00« dolarjev. Seveda pa pri lem niso manjkali davčni izterjevalci, ki so se že nekaj ur pred dvobojem pojavili v prostorih Convention Halla. Johansson namreč po računih davčnih uradov ZDA dolguje vsoto 588.181 dolarjev iz dvobojev leta 1969 ta 1960. Davkarji so hoteli zaseči vse dohodke Johanssona iz tega tretjega dvoboja, toda dobili so sporočilo, da je bil prednjem v vsoti 250.000 dolarjev, ki ga mora dobiti Johansson že odposlan v Švico. Jonhansson tako spretno krmari, nekateri menijo, da to mnogo bolje opravlja kot svoj posel v ringu, med davčnimi izterjevalci ZDA to Švedske.
1444 tekačev na 80 km
VAŠA TEK — NACIONALNA PRIREDITEV ŠVEDSKE — REKORDNA UDELEZ BA IN ČASI — ZNANI ŠPORTNIKI IN JAVNI DELAVCI MED TEKMOVALCI
Vaša tek predstavlja za Švedsko nacionalni praznik. — Čeprav s športne strani to tekmovanje zahteva izredno vztrajnost, moč in kondicijo tekmovalcev, se zbere vsako leto preko tisoč nastopajočih. Vaša tek je obenem tudi najdaljši smučarski tek, saj morajo tekmovalci preteči 80 km na smučeh.
Letos se je na startu zbralo 1444 tekmovalcev, s čemer je bil zopet presežen lanski rekord udeležbe, ko je nastopilo 1100 tekačev. Od tako velike množice tekmovalcev Je 1362 prismučalo skozi cilj in samo 82 jih je odstopilo. Proga Je bila letos zelo hitra in prvič so tekmovalci dosegli rezultate boljše od pet ur. S tem je bil izboljšan devet let star rekord, ki Je pripadal Nils Karlssonu. Zmagovalec je bil za 16 minut hitrejši od starega rekorda.
David Johansson, zmagovalec letošnjega Vaša teka predstavlja pravo senzacijo za švedske strokovnjake. Ta 35-letni tekač ima sicer za seboj že dolgoletno smučarsko kariero, toda nobenih večjih uspehov. Letos Je že sedmič nastopal v Vaša teku. Vse do 10 km pred ciljem je bil njegov največji tekmec Sture Grahn še vedno v ospredju. Johansson pa je v zadnjih kilometrih zbral še toliko moči, da je v neverjetnem finišu prehitel svoje najtrše tekmece in osvojil to veliko trofejo švedskega smučarstva.
Vaša tek zbere na svojih stezah zelo pestro druščino tekmovalcev. Letos ste med nastopajočimi lahko srečali večkratnega hokejskega reprezentanta Vi-iogt Larssona, ki Je zasedel 961. mesto. V cilj sta prispela tudi znana nogometaša Eliasson (433.) in Kramer (810), Tudi atleti so imeli svoje C zastopnike. Ame Ahlse-n to Ove Karlsen sta bila zelo izenačena to sta dosegla 777 in 798 mesto. Maratonski tekač Arnold Vaide Je bil 126. Tu ste našli še tekmovale a v hoji Bjčmssona, tekmovalca v modernem peteroboju Thofelta ta še druga znana imena švedskega športa.
Toda ne samo športnike. Vaša tek je tako popularna prireditev, da srečate na njem ljudi vseh mogočih slojev in poklicev. Letos je tekmoval Arne Engdahl, godbenik filharmoničnega orkestra v Stockholmu. Med tekmovalci je bilo
dvanajst zdravnikov iz bolnišnice Karolinška. Na progi ste lahko srečali učitelje, gasilce, uradnike in vse mogoče druge državljane, ki jim šport služi le za razvedrilo. Najbolj je ugajal 47-)etni Stig Bolling, ki je letos že 24. nastopil na tej prireditvi. Pravi, da bo prihodnje leto zaključil z jubilejnim 25. nastopom.
Italijan v avstrijskem moštvu
Med avstrijskimi hokejisti se je razvedelo, da je na svetovnem hokejskem prvenstvu v Švici nastopil Hans Paur, ki je Italijanski državljan iz Južne Tirolske. Čeprav je avstrijska hokejska zveza dobro vedela, da je Paur Italijan, saj Je potoval v Švico celo z italijanskim potnim listom, ga je kljub temu prijavila za tekmovanje to to še celo pod lažnim imenom Tischer, Tak postopek je upravičeno naletel na kritiko med avstrijskimi športnimi krogi, seveda pa pričakujejo, da bo tudi mednarodna hokejska zveza primerne ukrepala.
Iiasvidenie v Tokiu
OCE NE VE ALI JE ZNAL MURRAY PREJE HODITI ALI PLAVATI — TRI ZLATE MEDALJE Z 18 LETI - V RIMU JE SODIL MED »STARE« — V TOKIU SE TRETJIČ ZLATA?
Vojna je v Evropi z vso silovitostjo trkala na vrata. Družina Roseovih se je 1940. leta iz Anglije preselia v Avstralijo, kjer so bili bolj odmaknjeni od vojnih grozot v Evropi. Mali Murray je imel takrat dve leti in ni mnogo vedel kaj se dogaja okoli njega. Na dolgi vožnji s parnikom je užival ob pogledih na številne delfine, ki so se premetavali ob ladji in »pozdravljali« potnike.
Družina Rose se je nastanila v Sidneyu in oče pripoveduje, da so vedno preživljali dolge popoldneve na morskih obalah Sidneya, kjer je mali Murray najbolj užival. Nekoč je oče dejal, da ne ve natančno ali je znal Murray preje hoditi ali plavati. Voda mu je bila drugi dom.
S plavalnim športom se je seznanil že v osnovni šoli kot pač vsa učenci avstralskih šol, Toda prvi zamahi niso kazali nič presenetljivega, bil je pač plavalec kot tisoči otrok v Avstraliji. Sele s 14 leti je dosegel nekoliko boljše rezultate in takrat se je zanj začel zanimati, takrat še neznani trener Sam Herfcrd. Skupaj sta začela graditi svojo kariero in že leto dni kasneje postane Murray srednješolski ajvstralski prvak. Isto leto osvoji tudi mladinsko prvenstvo Avstralije na 200, 400 in 880 m.
Njegovi uspehi so prišli sedaj tako nenadoma, da so mnogi dvomili v realnost teh rezultatov. Toda Rose Je kmalu vse te demantiral, kajti na kateremkoli tekmovanju se je pojavil je zmagal
Bližale so se olimpijske igre v Melbournu. Rose je bil izbran v avstralsko reprezentanco, toda takrat še nd nihče slutil, da bo Avstralija v Melbournu napravila takšno revolucijo v odnosu plavalnih velesil v svetu. Japonci to Ame-rikanci so bili še vedno prvi favoriti na vseh progah. Na 400 m prosto sta bila za zlato medaljo dva kandidata. Američan Breen In Japonec Jamanaka. Rosen so v najboljšem primeru obljubljali bronasto medaljo.
Ko Je osem najboljših finalistov na 400 m prosto prišlo na plavalni stadion, je bil med njimi tudi Rose, vendar bled in rumen kot limona.
»Ne počutim se prav dobro,« Je potožil trenerju, »noge imam mehke kot puding «
»To je najboljši znak, da boš dobro zaplaval,« ga je hrabril trener.
Prvih 180 m se Je Rose držal bolj v ozadju. Borbo za prvo mesto je vodil Jamanaka, ki ga je pa Rose počasi dohiteval. Pri 300 m sta se istočasno dotaknila obrata. Takrat je Murray prešel v napad. Uporno centimeter za centimetrom je napredoval in povečaval razliko med Japoncem. Na cilju je za dolžino telesa udaril prvi po zidu bazena. Stadion je grmel od navdušenja. Rose je osvojil svojo prvo zlato olimpijsko medaljo na 400 m prosto s časom 4:27,3 Tej je v Melbournu dodal že dve. Kot član štafete 4 X 200 m prosto je doprinesel levji delež k zmagi. Dan kasneje pa Je zmagal še v plavalnem maratonu — na 1500 m prosto, čeprav je Amerikanec Breen že v predtekmovanju postavil nov svetovni rekord. Bil je poleg svoje rojakinje Dawn Fraser-jeve, najuspešnejši tekmovalec melbournske olimpijade s tremi zlatimi medaljami.
Minila so štiri leta. Generacije v plavalnih bazenih so se menjavale. Rose je odšel na študije v ZDA, kjer je sicer treniral, toda senzacionalnih rezultatov ni bilo več. Njegov prestol je v domovini zasedel mladi John Konrada. Na izbirnih tekmovanjih	za rimske	olimpijske	igre se	je Rose
sicer uvrstil v reprezentanco, toda zopet v senci velikih imen Konrads, Jamanaka, Sommers, ki so v tem času mnogo bolj napredovali. Z	22 leti so	Rosea obeležili kot	starega
plavalca, ki ne bo mogel kljubovati naletu mladih.
Silil ter je na rimskem Stadio del nouto pripeljal zopet osem najboljših plavalcev za finale na 400 m prosto. Mnogi so menili, da je nosilec zlat« medalje iz Melbourna samo statist v velikem finalu. Toda Rose tokrat ni bil bled, dobro se je zavedal svoje naloge in za njim so bile bogate izkušnje dolgoletne plavalne kariere. Prvo polovico proge Je plaval taktično, zopet v ozadju, racionalno, da ne bi preveč trošfl moči. Potem pa je začel napadati in slavna imena Konrada, Jamanaka so začela	zaostajati.	Ponovila se	Je slika	iz Melbourna Prvi se je	dotaknil cilja, tokrat	v devet	sekund
boljšem času 4:18,3.
Rose še ni rekel zadnje besede. Mnogi strokovnjaki menijo, da bo Rose še na startu tudi v Tokiu, nnjvečji optimisti pa celo trde, da bo v tretje ponovil svoj podvig na 400 m prosto. Torej: nasvidenje v Tokiu.
Več kniididalov za drugo mesto
(Nadaljevanje s 1. strani)
Krim : Slovan 4:1 (3:0)
Ljubljana, 26. marca. Krim je danes dajt&klne na svojem igrišču na Rakov-ffllku premagal goste z onstran Golovca J 4:1 (3:0). Tekmo je gledalo čez 1000 jftedaleev. Sodil Je Tauzes Iz Ljubljane.
Krim: Reba, Kržin, Malec, Nlkič, Dju-klč, Gabrovšek, Klavs, (Kovač), Erzar, rodobnlk, Škraba, Marjanovič.
Slovan: Žabjek, Banjanac, Povše, Peni, Herbst (Pliberšek), Oplotnik, Kozinc, Slapničar, More, Elzner, Stanovnik.
Gole so dosegli: Škraba v 16., 31. In 31. minuti In Marjanovič v $3. minuti za Krim, za Slovan pa More v 60. minuti.
Iznajdljivi napadalec Krima Škraba je do 34. minute takorekoč sam opravil z enajsterico Slovana. V 34. minuti je Krim a 3 goli Škrabe vodil že s 3:0 In tekma Je bila za goste že skoraj Izgubljena. Rezultat je kazal na katastrofo, ker se Slovan nikakor ni znašel. Napad, ki se je le redkokdaj dokopal do žoge, v glavnem sploh m prišel do strela, obramba — razen Povšeta — pa je delala usodne napake. Krimovi napadalci 90 preprosto uhajali nasprotnim branilcem, razen tega pa tudi vratar gostov Žabjek v vratih ni bil popolnoma zanesljiv.
Tudi začetek drugega dela Igre ni obetal na igrišču nobenih sprememb. Ze takoj v začetku polčasa je vratar gostov v zadnjem hipu preprečil gol. V 53. minuti je Krim še zvišal rezultat. Tokrat Je strelec 3 golov Iz prvega polčasa Škraba prepustil zadetek Marjanoviču. Gostje so 5 minut za tem naposled le dosegli prvi gol. Sodnik je zaradi prekrška nad Elznerjem dosodil prosti strel s 16 m. Streljal je Elzner in zadel prečko, odbito žogo pa je More poslal v mrežo.
Krim je za tem nekoliko popustil. In Slovanovim napadalcem je ušla priložnost, ko bi lahko popravili rezultat. Tako sta zaporedoma slabo streljala Stanovnik in Kozinc. Tekma je postajala proti koncu čedalje slabša in tudi ni prinesla spremembe rezultata.
Igra je Mia skoraj nezanimiva. Zmagovalec — Krim ni pokazal razen golov nič posebnega, še mnogo manj pa Slovan, ki ni bil niti senca tistega moštva, ki Je med tednom premagalo odlično moštvo Ljubljane. Škoda, da Je branilec Slovana Povše, ki fe bil danes poleg Oplotnika najboljši Igralec Slovana, pokvaril dober vtis, ker je v drugem polčasu udaril naisprotnika, zaradi česar ga Je sodnik poslal z Igrišča.
Maribor : Ilirija 1:0 (0:0
Maribor, 26. marca. Na stadionu ob Tržaški cesti je bilo okoli 3000 gledalcev spet nezadovoljnih z igro domačega moštva. Tekmo je sodil Ažman iz Kranja.
Maribor: Vabič, Donko, Tolič, Kek, Kreač, Čeh, Šober, Blaznik B., Ar-nejčič (Lepenik), Vidic, Kramer.
Ilirija: Frič, Čretnik, Spahič, Red-nak, Lisičič, Podlipnik, Judež (Koršič), Jenko, Djekič, Sobol, Rojina.
Že v začetku se je videlo, da bodo gostje igrali na neodločen rezultat, saj so vse moči potegnili v obrambo. Mariboru ta način igre ni ustrezal in čeprav so tako rekoč večino tekme igrali pred vrati Ilirije, niso mogli doseči gola. Videti je sicer kilo, da se igralci trudijo, toda pametnih akcij je bilo bore malo, po-redki streli pa so šli večinoma mimo cilja. Nekajkrat pa je odločno posredoval dobri vratar Frič. Napadalna vrsta Maribora se je slabo razumela. Krilci so predolgo zadrževali žogo, posebno Čeh, pa tudi obramba je bila dokaj nezanesljiva. Brez napake je bil le vratar Vabič.
Gostje so bili izredno požrtvovalni in njihovi redki napadi so bili spričo neustaljene igre domačega moštva nevarni. V 53. minuti so imeli Ilirijani celo stoodstotno priložnost, ko se je znašel Sobol sam pred praznimi vrati. Toda v nervozi je poslal žogo -čez prečko Edini gol 'tekme je bil lastni gol branilca Soahiča, ki je dobro streljani kot Kramerja neubranljivo poslal v lastno mrežo.
Kladivar : Nafta 2:1 (1:0)
Celje, 26. marca. Več kot 2000 gledalcev je danes z nejevoljo zapustilo igrišče Kladivarja. Domačini niso znali poiskati pravega orožja proti dobro razpoloženi obrambi Nafte. Sodniku Kordežu iz Ljubljane sta se moštvi predstavili takole:
Nafta:	Klarič, Varga, Posedel, Matičič,
Spoljarič, Kamiški, Branilovič, Kulčar, Hva-stič, Pinter.
Kladioar: Bauman, Coklic, Šarlah, Štor, Vesič, Škedelj, Perc, Hribernik, Vodeb, Marinček, Sega (Adžič).
Strelci: Vodeb v 36. min. in Hribernik v 82. min. za Kladivar ter Branilovič v 50. min. za Nafto.
Nihče od 2000 gledalcev ni pričakoval, da se bo Nafta tako izvrstno upirala zelo slabim domačinom. Gostje so z močno obrambo in z nenadnimi napodi večkrat prevladovali na igrišču. Po začetnem napadu domačinov je Kladivar izsilil dva kota, ki pa sta ostala neizkoriščena. Domači napadalci so bili neučinkoviti in nikakor ni<o mogli premagati razpoloženega Klariča. Prvi napad je Nafta izvedla v 16. min, toda loga je prišla le do kota. V 36. min. so domačini prišli do vodstva. Po seriji napadov je Vodeb izkoristil ugodno priložnost in iz gneče dosegel vodstvo. Po tem golu je igra postala enakovredna, sem in tja pa so prevzeli pobudo gostje. ft drugem delu je Kladivar takoj prešel v luno ofenzivo, toda žoga ni našla poti v
mrežo. Nasprotno, podjetni napadalci Nafte so spretno izkoristili redko priložnost in po Braniloviču izenačili. Ko je Kladivar videl, da gre za kožo, torej za dragoceni točki, je začel silovito napadati. Toda napadi niso bili smotrni in zato tudi žoga ni našla poti v mrežo. Mimo tega pa so imeli domači napadalci izredno smolo pri streljanju na vrata gostov. Statistika nam pokaže, da so kar osemkrat zadeli prečko! Ko je vse kazalo, da bo ostalo pri neodločenem rezultatu in ko se je igra že umirila, je Hribernik v 82. min. v gneči iz obrata dosegel drugi gol za Kladivar.
Na splošno lahko rečemo, da je danes Kladivar razočaral svoje gledalce, nasprotno pa je Nafta prijetno presenetila, predvsem požrtvovalni branilci.
Ljubljana : Rudar 2:2 (1:0)
Ljubljana, 26. marca. Gotovo drži trditev, da Je slovenska conska liga postala tako zanimiva, da so tekme zares vredne ogleda. To velja tudi za današnje srečanje dveh tekmecev za naj višja mesta v slovenski conski ligi, med Ljubljano In Rudarjem jz Trbovelj. Sodnik Radonjič je predstavil tile dve enajsterici:
Ljubljana: Zupančič, Bogataj, Soštar, Herman, Frič, Skušek, Valjevec, Majcen, Dolenc (Lukežič), Pirc, Corn.
Rudar: Zagorc, Pristav, Deželak, Ro-stič, Sori, Zibret, Mak, Halilaglč, Irt, Knavs, Opresnlk.
Strelci: Pirc v 43. in 7T. min. za Ljubljano ter Knavs v 51. in Mak v 70. min. za Rudar.
Ze začetek je bil živahen. Komaj je minilo nekaj minut, že se je Dolenc zmah šel sam pred vratarjem Rudarja Zagorcem in menda ni bilo gledalca, ki bi no dal roke v ogenj, da bo Dolenc zadel v črno. Zgodilo pa se je, kar se v nogometu mnogokrat zgodi, žoga se je samo dotaknila vratnice, se odkotalila ob gol črti v out. Dolenc ni dolgo ostal na Igrišču, saj Je moral že v 11. minuti ves okrvavljen — počila mu je namreč arkada — zapustiti nogometni travnik in iskati zdravniško pomoč. Ljubljana pa je kljub temu skoraj vea prvi polčas močno napadala, čeprav so blU napadi precej neorganizirani in je bila igra napadalne peterke mnogo slabša kot pred štirinajstimi dnevi, ko smo gledali Ljubljano v otvoritveni tekmi prvenstva z Ilirijo. Prav do 43. min. Je bilo treba čakati, da je Valjevec preigral borbeno in pazljivo obrambo Rudarja, podal ostro žogo pred vrati prav na noge Pircu, ki ni imel težkega dela in je dosegel rezultat 1:0.
V drugem polčasu Je bila tekma še bolj zanimiva In napeta do zadnjega trenutka. Najprej je Opresnlk pokazal, da Rudar ne namerava položiti orožja, vendar je bil njegov trud zaman. V 51. min. pa je Knavs z močnim udarcem izenačil na 1:1. Kazalo je, da tudi Ljubljana ni bila zadovoljna s tem rezultatom In začeli sc se napadi, drug za drugim, na vrata Rudarja. Zagorc se je odlično Izkazal in ohranil mrežo nedotaknjeno tudi v najbolj kritičnih trenutkih. In tako se je v 70. min. potresla že drugič mreža Ljubljane — strelec je bil Mak — vendar je imel pri tem smolo, da se je pri trčenju z Zupančičem močno’ poškodoval. Le sedem minut za tem pa je moral kloniti tudi odlični vratar Rudarja Zagorc, kajti prosti strel Pirca je bil zares odlično odmerjen — In to Je bil končni rezultat tekme 2:2.
Nova Gorica : Olimp 2:1 (1:0)
Nooa Gorica, 26. marca. VeČ kot 2000 gledalcev je bilo priča zanimivemu srečanja, v katerem je Gorica s težavo pobrala dve točki.
Olimp: Gorjup, Cafuta, Beltram, Coklič, Posinck, Dimirovič, Hojnik, Marcijus, Ubo-vič, Florjane, Založnik.
Nooa Gorica: Lutman, Ušaj (Blažiča), Markič, Mermolja, Krajnik, Mozetič A., Mozetič E., Uršič, Kuzmin, Križaj, Černič.
Sodnik Konič iz Bleda. Strelci: Uršič v 35. min. ter Kuzmin v 55. min za Gorico ter Florjane v 70. min. za Olimp.
Novogoričani so hoteli že v prvih minutah doseči vodstvo in seveda tudi zmago. Z nenadnimi in učinkovitimi napadi so prodirali do kazenskega prostora gostov, tu pa se je nehala vsa njihova iznajdljivost. Po začetnih napadih Nove Gorice še je igra uravnovesila in obe moštvi sta imeli enake možnosti za dosego gola. V 22. min. se je ponudila domačinom idealna priložnost za vodstvo. Pred vrati Olimpa je nastala gneča in eden izmed gostov je napravil prekršek. Sodnik KoniČ je upravičeno dosodil najstrožjo kazen — enajstmetrovko. Na strel se je pripravil Ušaj, toda žoga se je po strelu znašla mimo vrat. Za tem se je vrstila serija kotov na eni in drugi strani, toda vsa naprezanja napadalcev so ostala brez uspeha. V 31. min. se je gostom ponudila izredna priložnost, toda ni bilo spretnega strelca, zato je ostalo pri neodločenem rezultatu. Za tem so poskušali srečo spet Goričani in sledila je ponovna serija zares lepih akcij domačih napadalcev, ki so vendarle rodile uspeh. Uršič je namreč v 35. min. s strelom v levi spodnji kot dosegel prvi gol za Novo Gorico. Samo nekaj trenutkov nato je isti igralec spet streljal in vratar gostov je komaj odbil žogo v kot, ki pa je ostal neizkoriščen. V drugem delu so domačini spet. začeli silovito napadati. Večkrat so” imeli, po lepo izpeljanih akcijah, možnost zvišati rezultat, toda ostalo je pri edinem golu, ki so ga dosegli v prvem delu. Pri tem je opravil levji delež odlični vratar gostov, ki je branil v velikem slogu. V 55. min. je Kuzminu uspelo doseči drugi gol. Zatem so prevzeli pobudo napadalci Olimpa in nevarno ogrozili vratarja Lutmana. Domači vratar je imel v teh trenutkih lepo priložnost pokazati svoje znanje. Končno je le uspelo požrtvovalnim gostom znižati rezultat, ko je Florjane v 70. min. neubranljivo streljal v levi spodnji kot in dosegel tudi končni rezultat današnjega srečanja.
Sobota : Triglav 2:2 (2:0)
Murska Sobota, 26. marca. V izredno lepem, In sončnem vremenu se je danes zbralo na Igrišču v Murski Soboti nad 2000 gledalcev, M so videli zelo lepo, borbeno in hitro tekmo. Sodnik Janžekovič iz Maribora je vodil tekmo teh ©nag storic
Sobota: Vrdjuka, Drvarič, Puškarič, Skalar, Perič, Norčič, Sarotarfc Sečko, (Zorec), Miloševič, Maučec, Matjašec.
Triglav: Galič, Brezar II., Rozman, Lekič, Perkovič, Mesarič, Dagarin, Siladji, Krašovec, Brezar I., Brezar III.
Strelci: Maučec v 11, in 14. min. za Soboto, ter Siladji v 68. in 74. za Triglav.
Tekma je imela dva različna polčasa, prvi je pripadal domačim in Maučec je že v 11. min. po lepi kombinaciji celega napada dosegel prvi gol. V 14. min. sa je Maučec še enikrat vpisal v seznam strelcev, realiziral je namreč dosojeno enajstmetrovko in povišal na 2:0. Sobota Je do konca prvega polčasa prevladovala na igrišču, vendar napadalci niso izkoristili niti najbolj ugodnih priložnosti.
V drugem polčasu se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Napadalci Triglava so bili bolj nevarni, čeprav so tudi domačini vztrajno napadali. Maučec je dosegel tretji gol, vendar ga je sodnik zaradi offstidea razjvekjavil. Ta^raifc je stopil na sceno Kranjčan Siladji, ki je z dvema nenadnima prodoroma v 66. in 74. min. izenačil rezuHtat in pripravil naj večje presenečenje današnjega kola.; Po tem golu je igra postala precej surova in sodnik je moral poseči celo po naj strožjem sredstvu — igralca Triglava Brezarja II. je namreč izključil. Triglav je obdržal pobudo do konca tekme in vratar Sobote Vrdjuka se je moral prav pošteno potruditi in pokazati vse svoje znanje, da je mreža Sobote ostala do konca nedotaknjena.
II. ZIMSKO PLAVALNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Dvakrat bolje od rekorda
PERISIC PRVAK PRVENSTVA - OD SLOVENCEV NAJBOLJŠI GORSIC, POLJANŠEK, BRESKVAR IN GOSTOVA -
Zagreb, 26. marca. Včeraj se je v zimskem bazenu začelo letošnje II. zimsko državno prvenstvo v plavanju, ki se v času poročanja danes nadaljuje. Na tem prvenstvu sodeluje blizu 200 plavalcev iz 13 klubov, značilno pa je po tem, da je zagrebška Mladost daleč pred vsemi ostalimi klubi. To seveda močno potrjuje odlične pogoje, ki jih imajo zagrebški plavalci z zimskim bazenom.
Po današnjih dopoldanskih predtekmovanjih so dosegli najboljše rezultate pri moških 100 m prosto Kičevič (Part) 59.4, Kuridža (Mornar, Split) 1:00.4, 200 m prsno Pe-rišič (Part) 2:49.4, Jamnicki (Ml) Ž:50.4, 200 m metuljček Zlatic (Part) 2:37.0, Volčanšek (Ml) 2:50.4, Po-flanišek (Lj) 2:51.6, 200 m hrbtno Cazar (Jadran, Split) 2:38.0, Goršič (Lj) 2:36.2, 200 m prosto Rogušič (Jaidr. Spl) 2:17.0, Dvoržak (Napr) 2:17.2, ženske: 100 m prosto Mežnar (Part) 1:13.4, Candžič (Jadr. H) 1:14.8, 100 m prsno Maričič (Ml) 1;28.0, Breskvar (Celul) 1:31.0, 100 m hrbtno Kurir (Jadr. S) 1:22.0, Bajkovič (Jadr, H) 1:22.2 4 X 100 m mešano: Mladost 5:45.8, Jadram (Jadr. S) 5:49.8.
Rezultati prvega dne: 400 m prosto, moški: Jeger (Ml) 4:45.2, 2. Ro-gušič (Jadr. S) 4:47.2, Kičovič (Part) 4:51.8, 200 m prosto ženske: Verzi (Ml) 2:40.4, Mežnar (Part)
I. Zvezna nogometna liga
2:43.2,	Čamdžič	(Jadr. H)	2:46.2,
100 m prsno moški: Perišič 1:13.3, Tomičič (Ml) 1:14.4, Jamnicki (Ml) 1:15.2, 200 m prsno ženske: Maričič (Ml) 2:59.6, Golubin (Jadr. H) 3:16.8, Katunič (Jaidr. H) 3:17.7, 5-do 6. Costa (Lj)3:i8.6, 100 m hrbtno moški: Barišič (Jadr. S) 1:08.8, Cazar (Jadr. S) 1:10.0, Dvoržak (Napr) 1:10.4,	Goršič	(Ljubljana	1:10.4,
200 m	hrbtno	ženske:	Pilic
(Jadr. S) 2:56.2, Bajkovič (Jadr. H) 2:56.4, Kurič (Jadr. S) 3:03.4, 100 m metuljček moški: Kuridža (Mornar) 1:04.0, Volčanšek (Ml) 1:04.6. Zlatih (Part) 1:06.0, 100 m metuljček ženske: Golubin (Jadr. H) 1:26.8, 2. do 3. Breskvar (Celj) in Skorja (Vele) 1:28.0, 4 X 100 m mešano: Mladost 4:32.8, Partizan 4:34.0, Jadran 4:37.8, 6. Ljubljana 4:49.0. V ekipni konkurenci vodi po prvem dnevu Mladost s 13.364 točkami, sledijo Jadran (Split) 7356, Partizan 7235, Jadran (Herc) 5355, Mornar 4219, Ljubljana 3044, 9. Celuloza 536.
*	Sarajevo : Split 3:2 (1:2)
Sarajevo, 26. marca. Tekmo je sodil Bajič iz Beograda. Gledalcev je bilo okoli 10.000.
Split: Vukasovič, Sizgoreo, Celar, Du-plančič, Letikosič, Ivič, Dadič, Poklepo-vifc, Gulin, Kraljevič, Zupanov.
Sarajevo:	Pianinič, Biogradič, Vujo-
vič, Stipič, Crnogorac, Ijačič, Sehovič, Mijoč (Spetovič), Ferfhatovič, Markuše-vič, Arslanagič.
Vseh 90 minut sta se obe moštvi borili za zmago. Splitčani so že v 17. minuti vodili z 2:0, čeprav Je bilo Sarajevo v premoči. Domači so v nadaljevanju
Za današnje kolo v I. zvezni nogometni ligi so značilne zmage moštev na domačih igriščih. Le Dinamu je uspelo zmagati v gosteh pri Radničkemu, Beograd pa je v Novem Sadu Vojvodini odvzel točko. Crv. Zvezda je po tradiciji odšla iz Splita praznih rok. Čeprav tekma v Splitu ni bila zanimiva, je bilo več tisoč gledalcev navdušenih nad zmago Hajduka. Vardar je premagal Veleža in tako zamenjal mesto na lestvici z Radniekim. Partizan je v lepi tekmi premagal s tesnim rezultatom Rijeko. Sarajevo je doma odpravilo Split, čeprav so gostje že vodili z 2:1.
VOJVODINA : BEOGRAD 1:1 (0:9)
Novi Sad, 26. marca. Igrišče Vojvodine, 10.000 gledalcev, sodnik Ne-deljkovski iz Skopja, strelca: Mladenovič v .67. min. za Beograd, ter Veselinovič v 80. min. za Vojvo-dino.
Beograd: Krivokuča, Grujič, Ga-vrič, Marič, Šijakovič, Antič, Popov, Josič (Samardžič), Skoblar, Mladenovič, Stankovič.
Vojvodina:	Vereš, Svinjarevič,
Vučinič, Nikolič, Roganovič, Krstič (Takač), Sekereš, Ivoč, Veselinovič,
Sentin (Aleksič).
HAJDUK : CRV. ZVEZDA 1:0 (1:0)
Split, 26. marca. Igrišče Hajduka,
20.000	gledalcev, sodnik Tešanič iz Varaždina. Gol za Hajduk: Bego II.
Hajduk: Vulič, Kuci, Bego I (Pa-pec), Žanetič, Brkljača, Kozlina, Še-naner, Garov, Ankovič, Vukas,
Bego II.
Crvena zvezda: Vukičevič, Dur-kovlč, Miličevič, Tasič, Zebec, Popovič, Miloševič, Melič, Tomič, Šeku-larac, Kostič.
Radnički : Dinamo 3:4 (2:2)
Beograd, 26. marca. Na stadionu JLA Je v lepem vremenu prisostvovalo tekmi
30.000	gledalcev. Sodil je Gugič iz Skopja.
Radnička: Vidinič, Tanasijevič, Golubovič, Budja, Pavlovič, Stanič, Arseni-jevič, Petakovlč, Prlinčevič, Kiš, J. Ognjanovič.
Dinamo: Irovič, Sikič, Bolfek, Santek,
Markovič, Perušič, Cvitkovič, Harimin-čič, Jerkovič, Matuš, Blažič.
izvedli nekaj hitrih napadov, ki so zmedli obrambo Splita. Tako so najprej izenačili, potem pa so dosegli še zmagoviti gol.
Vardar : Velež 3:1 (1:0) Partizan : Rijeka 1:0 (0:0)
LESTVICE
LESTVICA SCL
Maribor
Rudar
Kladivar
Sobota
Ljublj;aua
14
14
14
14
14
56:12 5? :25 40:24 28:20 53:17
Tekmo dveh slabih
(Nadaljevanje s 1. strani)
— učinkovitost napada je bila taka, kot smo je bili vajeni videti na prejšnjih tekmah in rezultat tega je svojevrsten rekord, da Triglav oziroma bivši Odred ni v vsem prvenstvu dosegel niti ene same zmage, marveč se je moral kar šestkrat zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Tako lahko ugotovimo, da ni nič čudnega in nič nezasluženega, če je Triglav na zadnjem mestu v prvenstveni tablici II. zvezne lige.
Omenili smo že. da je bil napad razglašen, da je bila obramba nezanesljiva in da je bila krilska vrsta popolnoma izgubljena. Ne moremo pa mimo tega, da bi še posebej ne povedali, kako slab in netočen je bil eden izmed novih igralcev Triglava Kitič, ki v vsej tekmi ni napravil niti ene koristne poteze.
Sodnik Cahun se je vedno bolj Izgubljal in proti koncu tekme igro precej izpustil iz rok, tako da je še bolj pokvaril že itak slabo vzdušje na tej teJčmL
MEDNARODNE
Antvverpen, 26. marca — V četrtfinalni prvenstveni tekmi za pokal je španski prvak Real iz Madrida v Antwerpnu premagal belgijskega prvaka z 89:62	(32:25). Povratno
srečanje bo 28. marca v Madridu.
Plenum Partizana Jugoslavije
V petek in soboto je v Beogradu zasedal plenum Zveze za telesno Vzgojo Partizana Jugoslavije. Poleg delegatov iz vseh jugoslovanskih okrajev je bil na plenumu navzoč tudi predsednik zvezne komisije za telesno kulturo pri ZI8 dr. Slavko Komar. Referat na plenumu je podal predsednik Partizana Jugoslavije tov. Radovanovič.
Državno
prvenstvo
ZA POSAMEZNIKE V LJUBLJANI
Beograd, 26. marca. Na današnjem sestanku upravnega odbora Atletske zveze Jugoslavije so sklenili, da bo državno atletsko prvenstvo za posameznike v Ljubljani od 11. do 13. avgusta, državno prvenstvo v krosu pa 23. aprila v Smederevski Palanki. Spored tekmovanj za letošnje leto predvideva tudi več mednarodnih dvobojev, med njimi Balkanske igre od 15. do 17. septembra v Beogradu, dvoboj Jugoslavija : Italija 24. in 25. junija v Beogradu, dvoboj Jugoslavija : Francija 6. in 7. septembra v Parizu.
Zvezni kapetan moške reprezentance Stevan Lenert je na sestanku poročal o pripravah kandidatov za evropsko prvenstvo. Dejal je, da so bile priprave uspešne in da je zlasti del mladih kandidatov resno delal. Zaradi pomanjkanja dvoran v nekaterih krajih zimski trening ni bil izeveden po načrtu. Predlagali so, da bodo takoj po prvih tekmovanjih vnesli spremembe med kandidati za evropsko prvenstvo.
Krim	14	7	3 4	30:if)
Nova Gorica	14	4	5 5	23:32
Slovan	14	4	4 6	30:25
Ilirija	14	4	4	6	20:20
Triglav	14	3	5	8	25:35
Olimp	14	4	1 9	21:44
Nafta	14	0	2 12	7:61
LESTVICA L ZVEZNE			LIGE
Partizan	14 10 2	2	29:11
C. zvezda	1	7 4	3	22:15
Hajduk	14	7 4	3	20:15
Dinamo	14	7 4	3	23:18
Beograd	14	5 6	3	18:15
Rijeka	14	7	1	6	18:20
Vojvodina Split	14	6 2	6	22:17
	14	4 4	6	23:24
Sarajevo	14	5 2	7	24; 26
VeleŽ	14	5 4	6	16:26
Vardar	14	3 2	9	11:25
Radnički	14	3 0 LESTVICA	11	22:36
MLADINSKE NOGOMETNE			LIGE
Maribor	14 15	1	0	48:10
Kovinar	14	8	2	4	42:16
Triglav LJ.	14 S 2	4	38:24
Sobota	14	3	2	4	36:28
Rudar	14	7	3	4	38:21
Olimp	14	6	4	4	24:1»
Kladivar	14	5	2	7	35:36
Ljubljana	13	5	1	7	26:32
Slovan	12	5	0	7	19:30
Triglav Kr.	14	4	2	3	20:34
Ilirija	14	2	1	11	12:48
Krim	13	1	0 Rezultati	12	6:46
27
1»
|S
I«
1?
ll
P
|2
|2
)
9
2
22
1«
18
18
16
0
0
12
12
10
7
6
Ljubljana : Rudar 1:2 Triglav (Lj.) : Olimp 5:1 Kladivar : Kovinar 3:5 Maribor : Ilirija 2:1 Sobota : Triglav (Kr.) 2:1
LESTVICA II.	ZVEZNE	LIGE		_ VZHOP	
Novi Sad	14 11	1	2	32:12	25
Budučnost	14	8	4	2	25:10	20
Srem	14	7	5	2	26:19	i9
Radnički (S)	14	8	1	5	29:20	. <
Radnički (N)	14	5	5	4	24:22	1?
Spartak	14.	3	7	4	14:15	V dl
Mačva	14	5	3	6	t6:19	dl
Radnički (K)	14	6	1	7	21:26	1' i d
Pobeda	14	5	1	8	20:30	1* 9 g
Sutjeska	14	2	5	7	13:22	
Rudar	14	3	3	8	16:32	5
Bačka	14	1	4	9	18:27	
LESTVICA II.	ZVEZNE	LIGE		_ zaho,;	
Željezničar	14 10	2	2	31 :12	22 20
Borac	’ 14	8	4	2	29:16	19
Trešnjevka	14	7	5	2	25 :1S	0
Proleter	14	6	3	5	25:15	0
Čelik	14	6	3	3	24:20	0
Lokomotiva	14	5	4	5	24.25	•0
Zagreb	14	5	3	6	-,4:44	0
Varteks	14	5	3	6	18:25	0
Sloboda	14	4	4	6	24:26	0
Šibenik	14	4	3	7	21:28	s
Karlovac	14	2	4	8	25:54	b
Triglav	14	0	6	8	11:50