Hochlobi. k. k. Hufbibhutbtk,
Wwfc.... ...
St. 16.
V Gorici, 20. aprila 1883.
•I1 1S^ '
Tecaj Xm.
„SoČft" ''zhaja vsak petek in velja po pošti prejemana ali v Gorici na »lom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.40
Pol leta.....,. -'20
Četvrt leta    ...... l.io
Pri oznanilih iu tako tudi pri ..po-8/anicaA" se plačuje za navadno tristop-iio vrsto:
8 kr. ic se tiska 1 krat 7   „   „   ,.     „   2   „ 6   „   „   „     ,.   3   „ 7,% reče črk«  po prostoru.
Posamezne itevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki nlici lilizu ,.trch kron", na starem trgu in v nunski nliei jar t Tretu, Tia Ca« seruia, 3.
Dopisi iiaj sc Wagovoljno poSUjajo iirediiigtvu „Sote" v Gorici v Via Ascoli 8, I,, naiocnitia-paio]$rfc. ailtrii„Sd8*« Via della Croce St, 4. II,
Kokopisi se ne vra-Jajo; dopisi naj se MagovoJjHo frankajejo. — Delalcem in (hughn nepremo&nim so uarofinin ssnifca, ako se oglaso pri opraTniitvu,
Gori&ko veteransko dru§tvo.
Tri leta so potekla, odkar se je ustnnovilo v Gorici veteransko dru§tvo, ki ima svoje poddruznice po celeui Goriskem. Vazaost tega dru&tva je velika, ker ono ne namcrava samo gmotnc podpore in razve-drenja dru§tvenikov, ampak tudi veliko pripomore, da da se ohrani in okrepi pravi domoljubm in avstrijski dub na driavni racji. Cesarju in driavi udani raozje so §e mnogo trudili, da bo druStvo ustanovili in ure-dili. Med temi mozmi biueino po vsi pravici na prvem mestu imenovati Karla viteza Catinellija, c. k. majo-rja v pokoji, ki je do zdaj nepretrgoma drustvu pred-sedoval. Kot ustanovitelj in ureditelj drustva si je major Gatinelti pridobii neizinerue zasluge; zato so urn veteraui iz srca udani in so mu do zdaj vedno skazovali svoje zaupanje in svoje gpoStovunje a tern, da so ga voiili zaporedoma za svojega predsednika. Kot predsednik je vitez Catiuelli skrbcl, da si je dru&tvo gmotno oponwglo, da se je utrdilo in da je podajalo svojim udom tudi razvedrenja pri lazuih slo-vesuostih drzavnega (dinasticiiega) in cerkvenega po-raeua. Predsednik je bil veduo uasproteu pustenm razveseljevanju in zapravljaiiju.
Zalibog da v svojem uajblizcm krogu ni na&el vselej zadostne podpoie ampak uirzenje in celo nas« protovauje. Labkoiivuost, razveseljivost, slavohlupuust uekaterili gospodov se ui vjemala s predscduikovimi treznimt i>azori, zato je zaftela ppodjedati viteza Catinellija. Pridruzda se je stara kaia, ki v Gorici za-lezuje poStene moze, kateri ji morejo stopiti na rep, ali ki vejo za njeno skrivalisce, in vitezu Catinelliju ni ostalo drugega, ko da je predseduitstvo viteSko po-pustil. 13. aprila je polozil castno westo v roke pr-vega podpredseduika in se je poslovil od svojili to-var§ev » sledeCim pismom:
^Veterani! Predragi bratje in druSlveuiki!"
BDasi dalje fiasa boleheu, obdrzal sem dru§tve-no predsedniStvo, katero ste mi biagohotno zaupali, do danaSnjega dae, ko sem ga izrocil prvemu drust-venemu podpredsedniku, gospodu Antouu vitezu Pe-teaui-ju SteinberSkemu, c. k. stotniku v pokoji, —ali obdrzal aem ga posebno v zadnjih fiasih pod naj-te^ejimi razmerarai.*
BPri tej priliki vidim prijetno dol^uost pred o^mi, da izrazim vsem castiUm p. n. gospodom dru-gtvenikom za njih v dru^tvene nameue dobrovoljuo podeljeno mi duievno in gmotno pomo6 mojy uajto-plejo in najiskrenej§o zahvalo z uajsvetPJSim zago-toviiom, da se born vedno zanimal z 2ivim Lutoin in najzivahnej§im soCutjem za osodo II. primorskega vo-
LISTEK.
BELINJSKA UPATIJA.
Spisal S. Rutar. Dalje.
Belinjskemu samostanu daruje patrijarh Ulrik ob (Sasu njegovega preustrojenja (okoli 1. 1100) tudi samostan S v. I v a n a o b T i m a v i, da bi se beli-njski meniht po leti, ko je bilo nezdravo slanovati okoli Ogleja, tja selili iu u zno2ji takrat §e ne go-lega Krasa hladili. U Stivanskein samostanu so hra-nili imeniten sveto ivausk evangelij, odka-terega se je mislilo, da ga je sam sv. evangelist Mar-ko spisal in ki ima tudi za slovenski jezik veliko vaznost, (glej, L. Zvon 1882, str. in nasi.) Ob Sasu zdru^enja sv. Ivana z Belinjo, prenesli so vse zaklade in vrednosti iz prvega u drugi iu med njimi tudi dra-goceni evangelij. Ko se je bilo razSirilo mnenje, da je evangelij sv. Marka autografum tega evangelista, da ga nek oglejski patrijarh u XIV. stoletji prenesti iz Belinje u zakladnico oglejske stolne cerkve. Od todi je potoval ta evangelij 1. 1409 u Cedad, kjer se razen Markovega evangelija, ki je priSel 1. 1422 u Benetke, Se dandanaioji nahaja u kapitulskem aihivu.
Ob Casu zdru^enj* sveto ivaoskega in beliDJake-
| ja§kega veteranskega drufitva za Gorico in GradiSfie, | ki sem ga ustanovil in uralil.*
„Spomin na triletno dobo 1880. 1881. 1882., I pri katorcm me bo ia miael, da sem bil predpednik tega po svojem rodcljubji tako odli6iega druStva, 8 pravifinim pouosom navdajala, je eden najprijctnejfiih v mojem ^ivljenji, Kot nafielnik tega tako lepega dru§tva sem bil priCa tistih odlofiiio cesarsko-domo-Ijubnih izjav, ki so si v kratkem casu tako hitro sle-dile in ki so glasno priCale, da se je od nas sprejeto geslo: viribus unitis (z zdru2euiini moemi) v polnem pomenu busclo razumelo in pri vseh prilikali vabilo za Boga, cesarja in dom."
„V tern tako va^tiem trcnotku, ko oddajam pred-sedniStvo, Vam kliCem: Bodifce cdinil ostani-te edini v ljubczni do naSe staroduvue visoke cesarske hiSe in njenega rod a, katercmuizcelega srca zakli5em tri-k r a t n i: I i v i o!
zlitio!   ^iviol   #iviol V Gorici, 13. aprila 188F.
Va^ bivSi
predsednik
Catiuelli, mftjor."
Kdor ne bi poznal Catinellija, spozna ga laUko iz tega poslovila: Njegovo sreu gori ljubczni do cesarja iu doiuoviiie. Njegov duk jo plemcuit, ki z ena-kim spoStovanjvm obsuga vse ,naroduo5ti, ki slavijo Franc JoMa I. kot svojega viudarja. Zato opominja druStveuikc naj ostaucjo vedno edini, kakor so bill edini pod ujegovim predsedniStvom, ko je z vsakim drtistvenikom govoril v njegovem jeziku iu je vsake-mu posiljai vabila in pravila tako, kakor zahteva na-ravna postava. Blagor Avstrije, naSo domoviue, bil je Catiuulliju na srei; zato je skrbel, da se je v druStvu pravica godila in da ui bila prezirana in za-sramovana nobena naroduost. Catiuelli je vpeljal, da se je Urustvo udeleievalo cerkvemh slovesnostij in da je vcasih tudi samo take uapravljalo, ker je vedel, da tisti ostane cesarju in domovini zvest, ki Bogu in cerkvi ne prelomi zvestobe.
29. aprila zajutra, ob 9. uri in pol, bodo imcli veterani obeni zbor, pri katerem se bo volii nov od-bor, oEiroma predsednik. Tega obfinega zbora naj se udelezyo vsi drustveniki brez izjeme in naj volijo predsednika, ki bo vreden naslednik vitezu Catinelliju, naj volijo viteza Catinellija samega, ker najbolje bo on sebe namestoval. Drustveniki naj ga volijo enogias-no. Dasi se je odpovedal predsedniStvu, je veudar upati, da ga zopet sprejme, ko bo videl, da celo dru-Stvo je zaiij, da vsi mu zaupajo, da Vbi ga zelijo, da
ga samostana daroval je bil patrijarh Ulrik prvemu (mtd 1. 1118 in 1120) faro trft§ko z 10 kmeti u Devi nu (Artuwin), katere mu je bil prepustil gori§ki grof M a i n h a r d iz hvale^nosti, da mu je patrijarh daroval beneficij njegovega uinrlega brata Engelberta. Nadalje daruje Ulrik omenjenemu samostanu 10 kme-tov u G r a d i § 6 i, katere je bil dobil od lavantinsko sponheimskega mejnega grofa Engelberta za od-Skodovauje, ker je bil ta neko cerkev po2gal. (Tangl, Die Eppeusteiner, Archiv f. Kunde oest. Gesch. Q. 1854, Bd. XII. sub III). Ta darovanja kakor mdi vsa prvotna posestva sveto ivauskega samostana (t. j. vsa bliznja okolica celo do D o I i n e pri Brestovici. ukup-no z vasema Mavhinje in Sela) prisla so tore pod beliujski samostao, proti temu pa, da je moral beli-njski opat zmcrom nekaj menihov pri Sv. Ivana imeti, da so opravljaii sluzbo bo2jo in skrbeli za duSne po-trebe ondotnih prebivalcev. Patrijarh Ulrik je dal tudi z nova pozidati razpadlo cerkev Sv. Ivana in iz-vestno tudi novi samostan na mestu od Avarov in pozneje Ogrov razsutega. (Pichler, II Ca'stello di Dui-. no, pg. 51.)
Tudi poznejsi patrijarbi so potrdili pridru2enje. S. Ivam k BaUnji, n. pr. patrijarh Ulrik II. opatu Richo-u, patrijarh V o 1 k e r L 1213 opatu Lconhar-du in patrijarh Bert old 1. 1243 (?) opatu Wecelo-nu. Zai se, da je patrijarh Bqrtold tudi od pape^a
| vsi ga prosijo. Njegovo sree je preblago, da bi se ne dalo omeftti, da bi ne prevzel viteSki mot zopet bu-I tare, katero je do zdaj nosil. DruStveniki naj pa tudi 1 popra§ajo, kake vrste go bile tezave, ki so ga prist-Hie, da je predaedniStvo odlozU Ako je dru&tvenikom niogo^e, naj tczave odstrauijo; ako spoznajo, da bi mu bilo ustrezeno s kako premercbo v odboru, naj jo hitro izvrSijo. Bolje je, da se eel odbor premeui (dm-stvo §tpje veliko moz), kakor da bi Catinellija zgu-bili. Z cno besedo: druStveniki, pridite vsi, tudi iz najdaljnih krajev, volite Catinellija, volite dobrc moze, iu ne bo Vain M za pot, katero storite. Ako ostanete do ve2era tukaj, se lahko udelelite Se vc»e» lice, katero napravi tisti veCcr gori&ka ditalnica. Na svidanje.
Dopisi
Iz QOriSkB OkOlice, 18. aprila. — Besniano je, kitr ste poro^ali v 15. Stevilki HSo5ea od 13. t. m. v dopisu iz Kozane, da je moral Hodnik U. pri o. k. goridki okrajni wodtiiji 5, t. in, interim strankam propisati naroke na drug dan in poslati jib dotnov, ne da bi bill tisti dan kaj opravili. Sodnik je eel dan vestno in pridno delal, ali nabralo se je toliko oprav-ka v malenkostnih zadevah, da ni bil vsem zahtevam kos, Prcdotojnlku ondaSnjo sodnije mora to znano biti iu prosimo ga, naj si to dobro zapatnti, da se bo mogei na ta siu6aj sklicevati, ko bo praSau o po-trebnosti posebne sodnije za Brda. Nam se ne zdi verjetno, da bi se bil ta 3odnik izjavil proti briski sodniji, kakor se govori, ker njena potrebnost in ko-rist za narodjetako oCitna, da jo vidi vsak, kdor stvar razmiSljuje.
Imam nekaj drugega, kar mi sree te2i in kar moram izrefii. Presvetli cesar daruje dan na dan Bil-no veliko denara v raznovrstne dobrodejne namene. Zdi se, da bi delali cesarski uradi v duhu cesarjevem, ako bi tako uradovali, da bi ne nakladali narodu ne-potrebnih stro§kov. Pri ustanovljenji zemlji§5nih knjig se po mojem mnenji v gorigki okolici ne dela po tern naCelu, ker zemljiSCne knjige se piSejo, kolikor je meni znano, le v italijanskem jeziku. V tern jeziku so in bodo pisani tudi posnetki iz zemljiicnih knjig. Teh posnetkov ne more in ne bo mogel brati ni kmet ni njegovi otroci, dasi obiskujejo 6 let ljudsko Solo, ker so pisani v nerazumljivem, tujem jeziku. Kmet mora in bo moral nositi take posnetke k odvetnikom in notarjem, da mu jin prestavijo; ako naleti na do-
Gregorja dobil poterjenje za ono zdruzenje. (PicMer, o. c. 52).
Belinjska opatija pa ni imela svojih posestev le po Furlanskem, nego celo na Stajerskem. Tarn jej je pripadala fara sv. Pankraca v Starem trgu pri Slovenjem gradcu. Ker si jepa hotel savin-ski naddijakon prilastiti to faro, unela se je med njim in beliujskim opatom Richerom huda prav-da. Opat je trdil, da je bila ta cerkev njerau da-r o v a n a, in da mu ima naddijakon iz njenih tlohod-kov vsako leto 14 mark plaCevati, oskrbniStvo cerkve pa da je naddijakonova dolznost.
Ta pa se je opraviCeval, da je ubo2en in daga isterski mejni grof Bertold preve5 nadleguje. Na to razsodi patrijarh Ulrik II. 5. januarja 1174 v Gor-njemgradu, da naj prepusti opat haddijakonu faro proti temu, da,mu bode poslednji vsako leto na dan Marijinega o6i§iSenja plaCeval po dve marki srebra. Kakor hitro pa ne bi hotel naddijakon tega denarja odrajtovati, naj pripade cerkev sv. Pankracija opatu. Naddijakon je vrhu tega dolzan vse cerkvi povrniti, kar jej je bil peprej odvzel. (Zahu, Urkundenbuch v. Steiermark I. pg. 525. N.o 554). 30. junija 1. 1178 potrjuje patrijarh v St. Danielu, da sta se opat in naddijakon pogodila ter sprijaznila po prepiru o sta-rotriki fari. (Zahn, - 562, N,o 595,)
Ali skoro potem ukaie mejni grof isterski m*
brega cloveka, nra prestavi tako reS zastonj ali za majhen denarT navadno pa mora placatt za tako delo 1, 2, 3 gld. Kdo je kriv teh stroSkov? C. k. okrajna sodnija, ki vpisuje zemlji§c& v tujem jeziku. AU bi se temu ne moglo pomagati? Prav lahko; uradniku, ki piSe italijansko, naj bi se palozib, da mora vedno, kadar je treba, na lastne stroSke priskrbeti slovenako prestavo, ali pa naj bi se uradnikom, ki ne znajo po novem pisati, ne nakazala nova placa, dokler se ne navadijo. V enem letu bi imeli vse knjige pisane v slovenskem jeziku. Zalibog se uradnikom tega ni tre-ba bat! in toko ostane vse pri starem. Slovenci to-zimo in javkarao, pa zastonj; nasim potrebam in na-Sim zeljam iScemo Ieka brez uspeha. Vendar ni nam obupati; driimo se naravne pravice in ta mora zina-gati. Na§e zahteve so pravicne, zato bodo izpolnene prej ali slej. Brici imajo prav, da sc potegujejo za svojo sodnijo, cuditi se je le, kako da ni priSla vi-aoka vlada saraa od sebe na to, da bi jim jo dala, ker njen pomen je na vsako strun preimeniten.
IZ Kanala, 18. aprila, Va§ dopisnik od tukaj je dobro omenil, kako slaba so pota v naSem sodnij-skcm okraji, da enakih ni nikjer in da se za zbolj-sanje nic ne stori. Cesto k Marija Celji je pa vendar prevec pobvalil, ker prvi naliv spere zeniljo v nizavo in ostane samo sled nove ceste. Pa tudi marsikaj je zamoiaal, o temur se je po Kanalu veliko govorilo, in je imel tudi prav, saj ocverkovca je predpustni cas v navadi, zakaj bi si jo tudi nekteri na§i mozje ne privoSfili?
Tisofcak, kterega je presvetli cesar blagovolil milostjivo podeliti, je prisel v skrbne roke in gotovo je, da se piav dobro obrne v tisti nam en, za kateri je riarovan.
Zeleti je, da se zacne delati tudi cesta v Vrh, ka-mor je idaj ni. PriMnost je zdaj posebno ugodna, ker se ima oMisski pasnik deliti, Ne vein, iz kakega raz-loga se je do scdaj ta stran toliko zaneraarjala; saj Vrhovci imajo ravno tisto pravieo pot tirjati, kakor ljudje, ki onstran Soce ali ki drugod prebivajo. 6e Vrhovci dobijo pot, bo mogoce otrokom v Mo hoditi, ki niniajo zdaj nobeoega poduka razun v krsanskem nauku.
Od Kanala do Levpe, pa tudi po drogih krajih, se je raznesla neka novica, ktera bo za marsikterega ubozega kraeta, ki je prtdel v pest »ocetom ubogih"* siloe valnosti. Tukajsnja sodnija je namree, tako go-vorijo, prifela na sled oderu&tvu, kakorSao raenda samo poljski iidi poznajo. Ce se to uresniei, pridobi si tukajgnja sodnija neizmerne zasluge. V nepozabljivera spominu ostane irae sodnika, ki bi na dan spravil hudobijo, vsled katere so nekateri tako hitro bogateli, kakor so drugi hitro bozali. Upajmo, da spravi spret-nost in vstrajnost sodnikova vec zalostuih slacajcv na dan; javno mnenje sodi, da jib ne inanjka. Ce tudi vsled tega se bo manj vina tociio in bodo nekateri roanj krat pijani, ne bo to §kodovalo kmetovemu zepu.
Iz Brd, 16. aprila. Pretekle dni so imeli Brici priloznost izjaviti se, ali so za sodnijo v Brdih ali ne. Skoro vsak posestnik in hi§ni gospodar po vseh Brdib je bil praSan, jeli hoce pod pisati doticno pro-§njo na visoko c. k. ministerstvo. Kakor se sli§i, vsi so radostno in navduSeno podpisovali od prvega ple-menitaSa in magnata do zadnjega uajemnika. Iz tega vlada razvidi, da ljudstvo gorko zeli, da se mu dovoli lastna sodnija v Brdih.
A zalostno je le to, da so, kakor se sli§i, vsi naeelniki sodnij, pod katere zdaj Brici spadajo, proti
told Stajerskemu grofu Otokarju VIII., naj siloma od vzame belinjski opatiji faro sv. Fankracija ter naj jo obdrzl v njegovem imenu. Na to se belinjski opat pritozi v Rim in papei naroci oglejskemu patrijarhu, naj z lepa pregovori gtajerskega grofa, da izrocl faro in njeno prisvojeno premozenje opatu, in ako bi ne hotel, naj ga prisili k temu s cerkvenimi kaznimi. (Verona, 3. marca 1186, Zahn 649, N.o 675.) Ob istera Lasu (19. januarja 1186) sprejme papeL pod svoje posebno varstvo belinjsko opatijo, zlasti pa njeno faro Staritrg. (Zahn II. pg. 11.)
Kakor vsaka cerkev, tako je imel tudi belinjski samostau svoje zagovornike ali odvetnike, ki bo bili dolzni sVojo cerkev ali samestan braniti nepravicnih napadov, ki so pa navadno mesto tega saaiostatt le stiskali |in mu njegova posestva kratili. Tako se je godilo tudi Belinji pod odvetnistvom go-ri§kih grofov. Ti so bili ze od 1. 1030 zagovorniki oglejskcga patrijarhata in v njegovem okrogu stojecih samostanov, tore tudi belinjskega. Ker so pa tadi oni samostan le stiskaii, zato je ta sku§al, regit! se nad-le^oega odvetniStva. ZadnjiC se pogedi opat z grofom Engeibertom II. (okoli I. 1160), da se je ta odvetniStvu odpovedal in sprejel od samostana kot odSkodnino 32 lunetij. Deset teh kmeUj je lezalo v okolici korminski, zato je moral be'iifski samostan tudi onde svoja poBestm i»§t|f ^Czoeraig, GOrz, I, L73j 617),    *   ~
naproieni sodniji. Ne le pred<tojniki okrajnih sodnij v Gorici in v Kormtnn, arapak tudi c. k. okrozna sodnija v Gorici je neki temu nasprotna. Ysaj dotifini porocevalec c. k. okro^ne sod:»j^ se je v svojem po-rocilu na vis. c. k. ministeretvo v n;isprotnem zmislu izjavil. Salostno j»\ da Siovenec ne privoSSi Slovencu, da bi si opoir.ogei w dusevnent in gmotnem oziru. In ravno to je, kar se z novo sodnijo namerava: gmo-tna in dusna pomoC Bricem. Vsi czroki, kl se nava-jajo proti posebni sotiniji za Brdti, so ni€evi. Uzrok, da ni za sodoijo primes-risk prostoiov is da uradniki bi ne imeli spodobuih ^tanovani, je le pretveza, pod katero naSi nasprorniki sviije n»v.eni^ do Slovencev skrivajo. Ne verujenio, da hi bsltt ladi s^dnije tm uzrok navedie v svojih pnrocilih do visokega e. k. miaister-stva ker nasi sodnikl predobro vpjo, da potrebnib prosto-rov nam ne m»njka, naj ^i ho zn .sodnijo ali za stanova-nje uradnikom. Sicer pa ko bi ftidi potrebnib prostorov manjkalo, kaj bi to 5kod;iv.ilo ? I)t ugod so se dovolile sodnije in v pneni Intu so se zidala potrebna poslopja. Da je tudi odvetni^ka k.rnttra gorlSlta aovi sodniji v Brdih nasprotna, se ne Ludimo. kajti pri njej imajo dmge koristi po naravni pott preditdst pred Ijadski-nii koristmi. A naj nam nasprotujt-jo, koiikor ho&jo; Brici ne odnehatno. Pro>iIi bo.Ieia:> in trkali, dukler se nam ne odpre. dokler ne bomo usliSani.
Otelca, 12. aprila. — Dopisnik z Otelce je iz-razil v 13. Stevilki BSoc6* od HO, marea svojo raisel o Soli na Dolu, oziroma v sredi Otelce-Dola. Moi je pisal prav pametuo, jaz se z njim popolnoma vjemam in vjemati se mora vsakdo, ki pozna tukajSnje razme-re. Celo Doljani so o svojem fcisu za to presili, da naj bo Sola v sredilSt Do»a-Otelce. lYi vsem tem bo donel iz Gorice najbrze odgovor: kar sent pisal, sem pisal, to je: kar je skleneno in doloceno, se ne dii vefi prcmenit Kako bo v novi Soli na Dolu s ker-Sanskim naakom ne vein; kako da je brez kergan-skega nauka, v6 vsakdo.
Po mojcin mnenji bi se dalo na Gori §e nekaj drugega dosed, kar g. dopisnik ni omenil. Gorjani, ki spadajo pod Kranjsko in pod Sturijsko duhovnijo, naj se pridruzijo goriSki duhovnijl in Soli (se ve da s privoljenjem dotifinih svetnih in cerkvenih oblastij); na Gori naj se nastavi §« en diihovuik k doscdanjemu kot kaplan, ki naj prevzame tudi Solo. Tako bo p<>-magano vsem Gorjanom v cerkvenem in Solskcm oziru in stroSki se razmeroma prav malo, skoraj nie ne zvi-Sajo. Ni se bati, da bi dnhovnik ne bil toliko uften, kakor svetni ucitelj, Sli da bi ne imel tiste sposob-nosti in Ijubezni do otrok, kakor ta.
Dovolite mi §e nekoliko prostora, da dokazem, kako potrebne so zemljiscne knjige in kako potrebuo je, da vsakdo svoje posestvo vpiSe v te javne knjige.
V Dorubergu mora zapusttti neki moz svojo hiSo in dva kosa nograda, katete posedujc ^e 60 let, samo zavoljo tega, ker se ni o pravem fiasu vknji2il in ker se je namesto njega vknjizil nekdo drugi. Ta moi imel je bratranca (bratovega sina), zvito bttfio, kte-remu je tudi buca (bokal) dopadla in se je bil zavoljo te zadolzil pri nekej gospej v Gorici.
Gospa je hotela biti platan* in po pravici. Bra-tranec gre k zemljiSnim bukvam in najde, da svoj stari oce, ki je bil ob enem stati ocs reveia, je bil intabuliran ua celo premozenje. On intubulira svojega mrtvt'ga oceta in za njem samega sebe na celo pre-moienje in da hiSo in dve parceli (kosa), ki sti bili bratranCeva lastnina, gospej za dolg. Lastnik, reve^ ugorarja in zacne se pravda med gospo in revezemt ki je trajala celih dvanajst let, in ktera je s tem koncala, da je pravi lastnik zgubil hisc in zeiuljo. Kaj je reve^u storiti ? Spominja naj se ^alostiuk. ki jih katohgka cerkev poje veliki teden *. BNa§t ofietje so gregili in nij jih, in mi nosimo njih pregrehe.« Ne-marnost oSeta, da se ni za svojim oCetom intabuliral, pripravila je vnuka ob hi§o in vinograd, Gospodarji 1 pozor; svet je hudoben in dostikrat nedolinega pri-pravi ob premozenje.
# Naj pogleda vsak kateri v dotienth zemlji§5aih knjigah ali je intabuliran ali ne. Ne postavljajte sebe in svojih potomeev v nevarnost, da zgubite va§e ime-nje. Postava veli: nIntabulacija je cez posest"
Zdelo se mi je vredno, da to objavim z zcljo, da bi besede ne bile bob v steno. marved da bi skuS-nja druzib marsikoga zmodrila, iit da bi se nikdo ne tresel za par soldov in te tudi forintov, ako gre sebi in prihodnjakom prihodnost zagotoviti.
_____________ France Ivankin.
V Ljubljani 19. aprila. Moj zadnji dopis, s ka-terem sem govoril 0 pripravah za volitve v na§e me-stno stare§instvo, vrgli ste, Cest. g. urednik, pod klop, Cesar Vam pa ne zamerini,ker vem, da vas ob meji Sloyenstva na§e domaCe stvari ne morejo zanimati toliko, kohkor nas, katerih se tide neposredno. AH vspeh teh volitev morebiti vender objavite, sosebno ker je prav casten in koiikor toliko pomenijiv za vse Slovenstvo. Po teh volitvah §e le je Ljubljana res slovenska in ni mi treba na§iroko razpeljavati, kake vazaosti je to sploh in §e posebno lews, ko bode n2§a slovenska prestoinica v svoje zidove presvetlega vk-darja vzprijela kpt goste, V III. razredi vo^ena sta
Dr. D r c in tiskar Klein malo ne jednoglasno, v II. razr. pa Dr. P a p e 2, mi. Z u z e k, prof. Kriznar, I sod. prist. Dolenec, mi. Tomek, trg. Ledenik in prof. Suklje z 276 do 268 glasovi od oddanih 279 glasov. NemSkutarji se volitve niso udelezlli. Bili so v veliki zadregi zarad kandidatov, v se vefcji pa zastran gesla, katero naj bi zapisali na svojo vze mocno preslegasto volitveno zastavo. PrejSoja leta so se zmerom bahali, da so samo oni dobri gospodarji, ali zdaj morajo v tem nioleati, ko so jim na§i mozje pri mestnem po-sojilu in pri mestnih delih dokazali, da so slabi go-spodarji in Se slabej^i racanarji, Zato so odvrgli pu-§ke in se skrili za plot. — Danes volt I. razr. Vspeh Vam objavim pozneje po dopisnici. Govori se, da bi utegnili danes nem§kutarji svojo sreeo poskusiti. Jaz tega ne verujem, ker sami dobro ved6, da ostanejo na cesti, — ako vsak na§ih volilcev stori svojo dol-inost.
Na§e mesto se uze pripravlja, da vzprejme do-stojno presvitlega cesarja dne 11. julija, Povsod se stavijo odri, povnod se hiSe in cerkve obnavljajo in popravljajo. — V kratkem zacne tukaj delati nova katoliSka tiskarna, ki bode Sesta v naSem mestu. Prav t Dela jej ne pomanjka.
P. S. Prav sedaj se razgia§a vspeh volitev v I. razr. Vsi naSi Stirje kandidati so voljeni Se 144 do 140 glasovs. NemSkutarji ostali so doinu. Grozdje je bilo pekislo. Ziveia slovenska bela Ljubljana!
V Banjaluki, w. aprila. Kdor se hoce v Bosni naseliti, naj pride prej v dezelo sain all pa z enim ali dvema tovar&ema ter naj si dezelo ogleda in naj ostane en mesec alt dva tukaj, da se z vsem dobro seznaui in da si dobs ugodno zemljiSce za vse, ker tukaj ni posredovalcev (uieSetarjev) iu ljudstvo ni tako gosto, da bi se raogel svet na eokrat dobiti. To recent zato, da se mu ne bo godilo, kakor ubogim Bricem, ki so sem priSli pred 4 tedni.
PriSIo je u Medane, Kozane in Vedrijana devet druzin z otroui vred, vkup kakih 60 ljudij, zyupanjem, da jim vlada zemljidea podcli. Ali kako so se preva-rali. |Pii§li so tihi ponedeljek. Tisti dan prej srecani na poti dva iloveka, ki me pozdravita. Brzo zapoz-natn, da sta iz prhnorske dezcle. PraSara, odkod sta. Mi povesta, da sta Urica. Koj sem se spittniiil, kar sens bral v „Soc»,u da m se Brici napravljaii v Bosno. Tisti dan ata prlSIa k meni se zgovarjat. Pravila sta mi, da sta praSala zemlje pri glavarstvu (na kresiji) v Baujaluki, pa da vlada jim zemlje ne more dati, iu da jima je obecula, da bo iskala kakega bega, ki jim da zi-mljiSC-e proti temu, da mu bodo odrajtovali tre-tjino pridelkov.
Pri§li so celo prazni, brez solda, z nado, da v Bosni jim dajo denara, zlvez, zivino in zemljo; pa Se strehe bi ne bili imeli, ako bi se jih ne bil jaz usmilil in bi ae bil tisti vecer vseh pod streho vzel. Drugi dan najdemo §e snega do kolena, tako da sirote niso vedeii, kam glave poloziti. Kaj smo hoteli zaceti? Zoiislil sem se jaz ter odmah pi^eni pismo do C. g. 0. prijorja v Marijini zvezdi trapistov, da naj se teh siroma^uih ljudij usntili, naj jim &b kaj ziveia in atreSje, ker so po taki nepreviduosti sem priSli in jih je zdaj 3e saeg ujel, da ne morejo nikaraor, dokler se ne skopni. Tako c. 0. prijor so kar ukazali, naj moSki k njim pridejo iivet in prenocit, a zeuuke, je prosil, naj jaz ohranim, pa 2ive^ da jim bode on po-Siljal. In v resnici so jim vse dajali do velikega tor-ka. Med casern od tihega pu.iedeljka do velikega tor-ka so pa na kresiji banjaluSki poklieali nekega tur-Cina, bogatega Stdim ^.nicbega. On jim je obljubii vse: zemlje, koiikor hucejo, Zivino, seme, kuce (hi§e) in ztveza do Mve; samo da morajo iti bolj dalec od Baujaluke, tje v Prnjavor, selo Krimno, t. j. na sa-motni kraj brez cerkve in brez duhovnika, v gojzde.
Po selih so ze kmetje bivali io tudi zdaj so §3 tu pa tarn. Da bi jih bilo vec vkup in da imajo kaj denara, da bi mogli vsakovrstne zivali ukupiti in |re-diti, bi za nje ne bilo slaba. Ali vsi ti maiajv* toliko, da bi eno kokoi kupili. To zdaj pi§em. ker je mat od tarn gor sem prisel in mi je povcdal, da vse, kar je gospod beg obljubii, je tudi izpoluif. Samo grozno-nerodno se zdi ljudem, ker ui.so vajeni ziveti med temi Ijudmi in ker nimajo vsega pri rokah, ne hi§e v redu. Tako skoro U 2alujejo po domu. Pravijo, da, kedar so imeli sem priti, so jim pravili, da so tu de-zele, kakor Indija Koramandija, po katerij se cedita med in mleko. da hiSe zidajo s sirora in z bohi (Ipe-hi) pukrivajo, da lese pletejo s klobas itd.
To resuico povem, da kaj denara mora imeti, kdor hofie sem priti, tako tudi terduo voljo za na-predek, zdravo telo, nekaj uma ali znauosti, pridne roke, ne leu I Gorje ienuhu. Se pridnemu ne zagoto-vim, da v 10 letih obogati, ali vsakdanji krub, mu bode gotov; ce je pa len, moral bo bos iz Bosne iti, ker tu mu brez denara nobeden nic ne da, pa tudi nobenemu se nie" ue veruje, ker pravijo, da kdor v Busno pride, je ze od vseh zavrzen. Vsled sovra§-tva (pravoslavmh Srbov) do naselnikov in do av-strijske viade ne da nic nobeden, kdor ima vrata od-prta; turcin ima pa vse zaprto., Tako gorje tistemu, kdor se podav|Bosao supanjem, da bo stujimi zulji tukaj &yel in bo^atel.
Povem pa tudi, da, ce 2elijo kateri sem priti, oaj se jih zdruzt ve6 druzin vkup. Begi jim dajo zero-lje, ziveii, zlvino in kiSe. Najbolje bi §io, ako se mo re zbrati kakih 20 do 50 druzia, ki imajo med seboj vsakovrstitega Cloveka: rnizarja, krojaca, cevljarja, zidarja itd., ter da se trdno zavezejo, da bodo slozuo zlveli v vseh receh, da bodo eden drugemu pomagali, da ne bo vsak za se delal; drugaCe bi jim bilo te2ko izbajati, ker tukaj ni vere ali apanja. Kar obrtniki naredijo, vse je dvakrat drazi, ker so obrtniki najveci del judje. Kje bote ubogi kmet deuar dobiti, <la placa vse to. Kmet mora imcti domaeo obrtuijo, svoje cev-ljarje, mizarje itd.
S prvega pojde vsakeinu jieredno in tezko ali za kaki Cas bode Boga hvalil, Ce pride 50 druzin v-kup, Se naredijo za par let kako znamonje cerkve, , da bodo tmeli Bvojega dubovna za duhovne potrebe in za solo. Kdor bi imcl trdno voljo, Bern priti, ne more drugaee, ko tako, da pride z denarji, predno g@ preseli, da se tu z vsem sezoaui. Ce pride nepri-pravljen s celo druzuio naenkrat, zapravi koj vse novce, predno dobi zemljo, in potem mu je gnrje.
Se to povem, da zdaj je tu na trgu pSenica po 10 kr. kilo, sirk po 6 kr., oves po 4, svinsko raeso po 80 kr, kilo, govedina po 28 do 34, kurctiua ka-kor v Gorki, po 50 do 60 koko§,L gos po 1 gld. 50 j kr, itd. Po tern morate znati, da zemlje je muogo in j da ee more dober kup dobiti, Tudi pridelek m dobro proda. Castiti g, utednik I ce Yarn je viefi ta dopis, vtaknite ga v Va§ cenjeni list; ce Vam bode vSetf, drugi pot cein Vam pisati zopet, Ce bo kaj novega.
(Radi sprejmemo, Ur.;
Xeki znani naselnik.
sarja, da z njegovo pomoejo uredi delovanje za-konodajskega zbora, se razlicno tolmaSi. Naj-verjetnejge je, da hofie Bismark i.risiliti s tem drzavni zbor, da bode takoj obravnavul prorata za leto 1884—85.
Inace malo vaznega. V Srbiji postaja razpor med opozieijo in vladno stranko vedno veeji in nevarnejsi. Srbski kralj Milan podelil je uaSemu cesarju veliki kriz belega oiiovega reda, kate-rega izroei poslanee Kristie tekom pribodnjih dnij cesarju v posebnej avdijenci. Bulgarski knez Aleksander iel je na potovanjc, dosei je v Ca-rigrad, kjer je bil slovesno sprejet.
PoHtidni pregled.
Po dokoneani obravnavi cesko-moravske po-vprefine zelezniee priceli so prcteklo soboto v drzavnem zboru obravuavati Solsko novelo. S tem se je pricel hud boj. Ustavovcrci so vse ziie uapclt, da bi dokazali, da bo kmalu konee sveta, ako bi se njili delo predrugaftlo tor ob6i potrebi zadostilo, ako bi se v nekatorih slueajih poduk od b na 0 let skrtil. Todavsu bobnaiije po tasopisih, vse pretenjc in 2uganje je ostalo brezuspe&no; desnica je sklcnila s 174 glasovi j prod 163, da preide v specijalno dcbato. Pri-fiakovati je, da bo sprejeta novcla nosprenienje-na kljubti vsemu rogoviljenju od iiasprotnc strain. Se le ko se je raznesla vest, da bode govoril poslanee Sckonerer, kateri vedno skrbi, da pride med resno delovanje poslanske zbornice kaj sme-ha in dobrovolje za kratek cas, ponmozilo se je stevito poslu§aIeev, posebno iz dijaskih krogov. Imenovani poslanee napadai je najprej nauenega ministra Conrada, potem je obljubil, da bode sedaj glasoval za prcdrugacenje solske postave, da bode pa v drugem in tretjem branji glasoval zoper njo, ako se §. 48. ne premeni tako, da ne sme biti noben jud vodja ljud-ske §ole.
V tem oziru je bil moz seprecej resen, a zunaj zbornice se je zopet zelo osmesil. Skiieai je bil ali saj velel je sklicat shod v neki kremi, katerega se je udelezilo nad 500 dijakov, ne da bi shod policiji naznanil. Ko pa pride h shodu. policijski komisar in zahteva, naj se udele&iiki mirno razidejo, zaCel je drzavm poslanee Scho-nerer komisarja smeMti in mu je vrata pokaznl JComisar je res odiel ter se povrni] s strazo, katera je branecega se poslanca na ulieo nesfo in ga na to lastni osodi prepustila, med tem &o je dijake prisilila, da so se razsli.
Mnogo se govori in se ved pise o zvezi Avstrije z NemSijo in Italijo. V tej zadevi je spregovoril v Rimu italijanski minister vnovi6, prav to zadevo je razpravljal v ogrskem drzav-nem zboru minister Tisza. Toda po teh objavah vemo toliko, kakor prej. Je-li kaka pismena po-godba med imenovanima drzavama in kaki so po-goji te pogodbe in zveze, to je skrivnost zdaj kakor prej.
Mnogo govorjenja povzro&ia je v nemSkem drzavnem zboru poslanica cesarjeva, v katerej poudarja nemski eesar svojo ^eljo, naj bi se zbornica po^urila z olajsanjem bremen ubogega trpeSega ljudstva, ter naznanja, da se bode vi-sokej zbornici proracun zaleto 1884—85 pred-lozil, da se potem dobi dovolj 6asa za obrav-navanje socijalno-politidnih predlogov. Ta nena-vadni ca5in, s katerim se je Bismark posluzil ce-
Domade stvari.
Presvetii cesar je daroval za popravo cerkve v Joanizu v Furlauiji 300 gld., za most fe Soco pri Plavih obfiini anihovski 200 gld., za grajeuje Nedize v Kotu jjupaniji krejski (Kred) 300 gld.
Slovesna 6rna ma§a je bila vfieraj v na§i Veliki cerkvi po ranjkem nadSkofu Andreji. MaSeval je moasig. M e r e i u a, d(;kan Istolnega ka-pitelna. Gcrkev je bila primerno in ukusno oprav-ljtma z visokim mrtvaSkim odrom v sredi, na katerera so bila ^kofovska znamenja in vse polno luclj, Ka-peluik C a r t o c e i je bil sestavil za to priliko po-sebiu maSo, katero so peli navadni pevei s pouiocjo tiikajSnjih opernih peveev in pevkinj. Navzofie "so bile eivilne in vojalke oblasti, mnogo duhovnov in polna ccrkev mcSLanstva in ljudstva z dc&lc.
Gitalnidna veselica, ki bo 29. aprila v ob-
cckoristeu nanieu, zbuja vedno ve& zanimanje. Mno-
gi krogi z decide so izrazili svoje zelje,  da bi m je
smell udcleft'ti. Nuravno jc, da eitalniea se bo M pri-
j porocovaia,  da bi jo pofastili  muogi gosti,   PoStono
j meSCaiistvo se vjema z dobrodejnim namcnoin veseliee
| in jo koinaj caka; uekatcri italijanski  rogovilezi bi
; pa nojrajo potopili vse v ^lici vode, kar itf italijan-
j sko.   Taki zagiizenei so obzalovanja vredni in opra-
' viCujejo naglico, s katero goriSki duzelni odbor skrbi,
| da se razS irijo prostori v gori&ki — noviSnioi.
Slovensko bralno in podporno dmStvo v Gorki je imclo pruteklo nedeljo zvefier domaCo za-bavo, katero so obiskali nekatori gostje, ki so se 8e tisti veccr oglasili za pristop k dru&tvu. Zabavo je poiastil druStvoni zdravnik, g. dr. Al. Rojic, ki je drustvcnikoin z ^ivo besedo polagal na sree, kako naj skrbijo za zdravlje in kako naj se vedejo v bo-lezui, da bodo, kolikor je mogoce, prizana§ali sebi in dru§tvu. Navzo^i so bili muogi gospodi izmed slo-venskega razumui§tva, ki so pokazali, da dru§tvo lju-bijo in da ^o mu naklonjeni. Eden ujih je tudi na-j;ival druStvenemu razvoju z navduSeno besedo, ki je bila s pohvalo sprejeta. PoduCni govor o gori§ki ljud-ski posojihiici je imel druStven podpredsednik, dr. Gregorfic. Sempeterski pevci, druStveaiki z nekateri-mi goriSkimi so prav dobro peli v sploSno zadovolj-nost. Slava takim mozem in njih obciui. Vrstilo se je mnogo napitnic, katere je zacel predsednik, g. Fr. PovSe, in katere je sklenil drustveni tajnik. VeCer je bil prav prijeten, poSten, zabavljiv in primeroma dobro obiskan. Tako naprej.
Drugtvo „Slogatt je dobilo imemke od pove-rjenikov v Stanjelu, Smarjah, Eifembergu, Dornbergu in na Livku s 5G udi. — Gospodje poverjeniki, ki niso dobili Se pravil za dru§tvenike svojega okraja, naj potrpe, ker pravila so bila poSla in se zdaj vsled obiluega pristopanja \novi6 tiskajo.
C. k. ministerstvo kmetijstva naznanja, da velja §e vedno prepoved od 29. julija 1882., vsled katere se ne sme kupcevati v deZclah, ki so zasto-pane v dr2avnem zboru, z vsajenimi trtami, in da se kaznujejo prestopki te prepovedi z denarno globo do 100 gld. ali pa z zaporom.
„Poziv slovenskim Brdom medSoCo inldrijol" glasi se naslov navdu§enega scstavka, ki ga je dal tiskat „Slovan na obalih Adrije" v Trstu in ga je razdelil med Brice, katerim priporoCa, naj prosijo za lastno sodnijo. Kamor je doSei ta list, narckovan od cratega domoljubja, je gotovo napravil dober \tis.
Z Vrha nad Kanalom smo dobili to le pi-smo : Nek oderuh je mislil, da je dobil kmeta iz Lev-pe v svoje kremplje, pa se je mofino zmotil. Kmet je §el k c. k. okrajni sodniji v Kanal in je zatozil ode-ruha zavoljo goljufije, ker je dobro vedei, za koliko se je bil pri njem udolzil. Ko je oderuh to zvedel, prisopiha drugi dan na vse zgodaj h kmetu ter ga prosi, naj zavoljo pet Kristusovih ran vzame vlo2eno prito^bo nazaj, in mu obljubi pred §tirimi pricami, da mu zbriSe na dolgu 600, rcci: §est ato goldinarjev. Kmetifi se je dal pregovorit, ali c. k. okrajna sodnija ni odstopila od preiskave. Bog daj, da bi sodnija za-sledila vse pijavke, ki sesajo narodu krv in mozeg. Zadpji aas |e» da se pride oderuta y okom; ode-
ruSka postava k temu veliko pripomoie. — Zopet nov dokaz, kako potrebna je goriSka ljudska posojiluica. Kedaj jo dobimo? (Kadar bo vpisana v kupCijsko kojigo.)
V Gorenji TribuSi je obolel 19 letni mlade-nefi, ki je sluzil pri bogatem kmetu, za angino (da-vieo) v grin in je umrl. MladenCeverau ofietu in dru-gim se je pripovedovalo, da bolezea je nalezljiva; ali o5e se za to ni zmenil, timvee pride, spravi vkup si-novo obleko, jo nese doraov, in doma jorabijo, ka*— kor dt bi bila obleka od zdravega filoveka. Kaj se zgodi ? Stirje otroei tega moza zbolijo za davieo in-umrjejo, Stirjo drugi (bilo je vseh otrok 9) so pa Se bolni in se w ve\ ali uidejo smrti, Tako se godi, kadar se Ijudje nofiejo dati podudit, in kadar ne ve-rujejo, kar zuiavniki pripovedujejo, Naj bi iz te ne-sreCe vsaj drugi posneli poduk, da pri nalezljivih bo-leznih se ne sum nositi bolnikova obleka, ako ni prej preciScena z zivim apnom ali s klorom. Zivo apno se ugasi z vodo in obleka se drzi nad dimom in nad puhom, ki m vzdiguje iz apna. Ta pub pokonfia v obleki vse, kar je prihajalo od bolezni in kar je kui-ljivo.
Gospod Schmidt, podv^etnik trlaSkega tram-vaja, ki namerava iz Trsta do Gorice Sn odtod do vipavskega trga staviti tramvaj |na par, je dobil od barona Pinota, kupfiijskega ministra, dovoljimje, da sme v ta namen svet meriti, po katerem misli izpe-Ijati svoj nacrt.
V Vidmu je za^ela te doi obravnava protl Oberdaukovemu tovarsu Ragosa-i iz Buj v Istri. Vabljeni so kot pri^e pred sodnijo tudi nekateri av-strijski inoicje, ki najbize ne pojdejo v Videm, ker §e doma niso varni pscd laskimi malicevalci.
Odbor podpornega drugtva v Gorici se zahvaljuje prav uljudno vsem drustvenikom, ki so v tako obiluem stevilu spremili preteklo soboto, 14. t. m., umrlega bralnega uda, Audreja Visintina, zvestega dru^tvenega pevea, do kladnega groba, ki se mu je odpi'l v najlop§ih mozkih lctili.
„Narodni dom." Prvi redni obCni zbor tega dru^tva zboroval je 27, p, m, Tajnik jo poroCal, da je razposlanili v/e 35,000 sre6k za lotcrijo v korist temu podvzetju. Iz porofiila g. blagajnika posnemanio, da je do konca leta bilo vplacanih nad 13.000 gld., ki so koristonosno nalo2eni. Dr. Kotnik je stavil vec predlogov, izmej katerih je najvazuejdi ta, da se se-danji naCrt amortizaeije s 47 letno dobo izpremeni v amortizacijo |ua 30 let. za katero je g. K. izdelal popolu lutcit, po katerem bi amortizacijaza vec tisoc bila ceuejsa. Predlog je bil vzprijet in se je izrocil na novo izvoljenemu upravnemu odboru druStva, ki naj o njem poroCa izrednemu obgnemu zboru.
Oznanilo. Hove bukve so prisle na svetlo pod imenom: BLurSki majnik in jmolitvenik." Obsegajo nimamiceK in druge navadne molitve, kot: jutranjo in veCemo mohtev, sveto ma§o, spovedne in obhajilne molitve, litauije vseh svetnikov in Matere Bozjeusvetl krizev pot. Po po^ti poslane stanejo: v polusnju 1 goldinar, vso v usnju brez zlate obreze 1 gl. 10 kr., z zlato obrezo 1 gl. 30 kr. Ce kdo vzame pri pod-pisanem deset knjig, dobi po vrhu steklenico Lurgke vode. Bukve, brez LurSke vode, dobivajo se tudi po nekterih Ljubljauskih knjujarnah.
Franjo MareSic, poata: Seutvid pri Ljubljana,
hM PaUicb,
prodajalec c. k. solskih in vsakovrstnih drugih knjig ter pisnih potreb&cm v Gorici, na Travniku b. §t. 6, priporo^a svojo bogato zalogo za pisanje, risanje in Solo potrebnih priprav ter sprejema narocila na knji-ge, ilustrovane liste in Casopise vsake stroke in v vsakem jeziku z zagotovilom natancne postrezbe in nizke cene. Veliko zalogo cerkvenih tiskovin in mo-litevnih bukev iz Ljubljane priporoca posebno Castiti duhov§fiini.
fiudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in nararno zdrarilo je proa dobrodejna pomo5 in ni treba niuo-gili besedi, da se dokaze njihova Cudovita ;>^lmoC. do se le rabijo nekoliko dni, olajgajo " • ;|in proicnejo prav kmalu najtrdovratniSo Je-¦~Jj lodcne boleati. Prav izvrstno vstrezajo zo-''0 pec hemotojde, ptoti boleznim na Jetrth in
&&\v3$r na V|,2n!ci, proti crovosnini boleznim in proti **SLS^5^ glistam, pri Senskih mesecnih nadleinostih, zoper bcli tok, bo^jasfc, zoper bitjo Brcater cistijo pokvarjeno kri. One ne proganjajo samo omoajenih bolezni, ampak nas obvaru,iojo tudi prod vsako boleznijo.
Prodajejo  se v V3eh glavnib lekarnicah na Bvetu;  za-naro5be in po§il!atve pa edino v lekarnioi Cristofoletti V Gorioi, v Tratu v lekarni 0. Zanatti in Q, B. BQYii ly t lekarni Alia Madonna v Korminu, San BfeWenioa mm ?9 »W|
Zaloga
i izdelovanje t
ko vrstne
|f |za duhoras, cmliatej in Tojake.
Dobiva se obleka po najniii ceni.
Cela obleka od 8 gl. do 35 gl. Zgoraja snknja » 8 „ „ 35 „ Crna obleka , 16, ,30, Salonska obleka , 22 a , 45 „ .                   P. n. Gospodi
Ise toplo priporo&un za tocno in poSteno postrez-I bo in taui za izvr&tev obleke 112 urah.
M. P0BERV4
na Travniku, h. St. 12. I. nadstropje.
§t, 172.
Razpisana sluiba.
Kcr je izpiazneno mesto tajnika pri tukajSnji c. k, kmetijaki dru2bi, se s tern razpisuje.
V zmislu §.21. draStvenib pravil spiauje tajnik zapisnike obcnib zborov in odbonmh sej, sestavjja in uiednje druitveni list Y itslijanskem jeziku in stati-stiko prulelkov, izvrSuje naroCUa srediSCnega odbora in je slednjid odgovoren za uradovanje in red v dru-Stveni pisarriici.
Dohodki so doloceni z leinimi 1200 gld. a. v., od katcrih plaCuje doticnik sam vse javne naklade.
Tajnik ne bo dobival odpusta cez tri tedne na leto in le ob takib dobah, ki se bodo zdele predsed-nistvn primerne.
ProSnje s, spriSevali, ki dokazujojo prosilcevo sposobnost in spretnost ˇ pismu, kakor tudi ajegovo po2nanje jezikov in ved in s sprifievalom avstrij-akega driavljanstva naj se izroCijo v piaar-nici tukajSnje c. k. kmctijske druzbe do 15. maja 1883.
Se le po preteku enega leta za poskuinjo po-deli se slu/ba stalno.
C. k. kmetijska druiba
v Gorki, 3. aprila 1883. Predsednik: CORONIKI.
F<*»  «   •***   *% »cisti Intro in gotovo." Y a II GMmWjWttutofr
Gr r 6 H iL i »dela bo^j ttspegno, ko
druge grenke vode,*
btuctenec m®t wmm n m<
Zahteva naj se vedno in razloCno: FRANC-JOlCFOV GRENKI STUDENC. Zaloge povsod. V Gorici: fekar g. Cristofoletti in A. Seppen-hofer. Razposilja se iz BudapeSta.
Vqdstvo plinove tovarne o-beenjc dar 10 gld. tistemu, ki mu naznani osebo,   katerft
se ie zdavna kratkoeasi s po§kodovanjem javnih
plinovih in petroljnih svetilnic.
Igudi in blago spravlja
1IEBIE0
najbolje in najceneje
VKXOLl) RE1F, jna Ihinaji.
I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1.
HENRHi liKZ, na LHWJI.
III. Hintere ZoUanfsstrasse 13a.
Parne mlatilnice in vozila od
2 do 8 konjskih mo6ij. Mlatil-nice za roko in na Tladilo [l do 6 konjakih mofiij]. Reznice, mlini za trgano moko, drg-nice itd.
Najnovejsa dela^ potijene sestave, nizke cene.
Cez 100.000 takih strojer prodanihl
liasirovant katalogi brezpIaSno in prosit poltnine.
Cvrsti, postent agenti in razprodajalci se isCejo.
Castiti gospod Fragner
Jaat Tomai Zokal iz Strabeaza na Moravsken Vam dajem na znanje, da je Va§ dr. Rozov aivljenski balzam moji zeni, k? je trpela zavoljo zelodcnega krca, prav dobro aluzil, tako da je krc popolnoma ponehal, Nekoliko zdra-vil* scmdal neki zeni, katero jo metals boijast, in tudi nji je atoriio dofaro; prosim Vas torej, poSljite mi kmalu zopct 5 steWenic.
Strabenic, i;a Moravskem. Toroa* Zukal.
Temeljita pomoc vsem, ki so v zelodci ali tebuliu bolni.
Ohranjenje   zdravja
nnslanja se ˇcfji del n» fiscenjc in snaienje sokroviee in krvi in na pospe§oTanje dobrega prebavljauja. Naj-boljiu sredsif» z» to je
dr. JSoza zivljniski balzam.
ZitIjenAi bal«an» dr. Hozov wstreza popolnem T«em tern zahtevam:  ozivlja prebavljanjtf,   nareja zdravo in cisto kri, da dobi zopet ami® prejsajo mod in zdravje, odpravlja teSko prebavljanje, glijus do Jedi, kislo zdr« govanje, napetost, blje\anje» krc v ietodei, zaslinenost, zlato zilo, preobtezvnje zelodea z jedili itd., jo gotoyo in sku^ano domace sredstvo, ki fo jo v kratkem zurad 8T0je izrrstno moLi obfio raz§irilo. 1 velika aklenica 1 gL, pol aklenice 50. kr.
Na stotino pisem ˇ priznanje je na razgled pripravijenih. RazpoSilja Se na fraukiraue dopise na VSe kraje proti po^tnemu povzetju.
|V SVARJENJE l*Wi
Da se izo»jne vsakdo neljabim pomotom, prosim vso p. li. gg. nnrofinike, naj zahtovajo pov«od isjroCno dr. Rozov $ivUeB!»ki balzam h lekarne B, Fragner-ja Y Prugi, kajti zapazil »om, da ho nnrocniki na » & krajih do-bili zmes brez ?se mo&i, ako ao zahtevaii sam« zbljen.iki balzam, in uo jzrofino dp. Rozovega zivljonskega balzama,
Pravi dr. Rozov zivljenski balzam
dobi so sarno v glmnl znbp-i izdeloralea B. Fragner-ja, v Iekarni „k Crnomu orlu" r Prugi, Eoko dor Spor* nergasdo Sr. 205—.'5. — V OOKICI: C. Cristofoletti, IekarniCar; d. B. Pontoni, lekarnitfar; R. Kttrner, lokar-mlar. V OOLEJI: Bamaso d'EHa. — V TKSTU: P. Prendini, !ekarniLar; ft. Forabosebi, lokaru'Car, J. Ser-ravallo; Ed. de LeitenJuir^, Iokr.rnicar. — V ZAOREBU; C. Arazim, Ickarni&ir.
Vse lekarae in vecje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega baJzama.
TAM SE TUDI DOBI : Pra2ko domafe mazilo zoper btile, raue in vnetje vsake vrste.
Ako so Zcnam praa vnamejo,  ali strdijo, pri bulali vnnke vr3te, pri torih,   gnojnih takih, pri drvu t prstu in pri nohtunji, pri zlezah,   otcklinalt, | pri zmasCenji,   pri morski jmrtvij kosti. — Zaprto bulo in oteklino se hitro o» zdravijo;  kjer pa ven to^e, potegnev mazilo v kratkem  ves gnoj na-so,  in rauo ozdravi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr.
B a 1 z a nt   z a    ti h o.
Preiskofan in po mnogih poskusih kot tmjzancsljivojSo aredstvo /.nan odfifrani nagluhoot, po njom bo dobi tudi popolno uie zgubljen uluh.  I  Hklenini I   gl. a.  f.
ggJgKLlffSL & BAUMANN NA PUNAii^^Mi^g]
! Dalnogled
-EEC Nov opii5ni orod za v iep.)^-              LVi
I za pohajafce, gorake prebivalce in na dezelf itd. ¦§ f|^
kaze na 3—4
ore daljave
fiisto in
razlofcno.
KI
fa! 8tl
Ta noTO iznajdoni dalnogled obstqji iz  2 optiCnih lee,   ki so dajo pripot na katoro koli pafi- . ^. co itd. in  so  razmerno  veiiko f^ vecega uspsha ko navadni dalnogledi, zato bo si pri-dobiii splosito hvalo in so priporocila vredni poseb-  ImI no za izlete na dezelo itd. :^Cene:-= ¦¦¦ Dalnogled [z oblacilom] za v zcp gld.   1.25. fineji gld. 1.75, najfineji«' vecimi optienimi leeami Z.50. ¦¦H Tezomer, gotor in zaneBljiT kazaloc vremena gld. 2. — najfineje izdelan, v popolnoma novi, kra-aniopravi gld. 2.75.—
¦¦i Vinomer (araeometer), s katerim so hitro spo-zna, nli je vino bolje ali slabejo vrste, 90 kr.— ¦¦¦ MIekomer. Novi, patentirani orod za pregle-davattie mleka, kako je, gld 1.75. ¦¦¦ Gorkomer [nove iznajdbe] za kopeli, za to-ple in mrzle posebno za otrocje kopeli 75 kr. do gld. 1.50.
¦¦¦ Mali rzjamno f ni povecalniki za r 2ep z od-licno rabljivostjo po 45 kr., 75 kr., veci po 3 gld. do 4.50, 6.50.
¦¦¦ Mali parnikl na vreteno, popolno dobro izvr-
ieni,'premakljivi s parom, da se labko vozijo v ka-
teri koli vodi gld. 3.50 do 6.12.
Op. Poduk o rabi se pridetie brczplacno vsakemu kosu.
JRazpodajatcem v veliki meri se
pustijo tovarne cene.
Po&iljatve proti pogtnemu povzetju „se dobivajo
le neposredno'' od
Slingl-a I lmm-\ 02 Duaaji, Tegetlofsta, it- 3*
Novi, ilnsfcrovani ceniki 8 ee2 200 krasnimi ilu-stracijami „najvecih novostij" sc posljejo proti po-slanim 15 kr. [y markahj „prosti poltniue t"-
!
S I
ZALOGA
1 V E P L 1
prav drobno zmletega v mehanienem [par-item inlinu v 3Iosi.
Nas» zveplo dala sva pred letom kemifato preiskavati po gosp. dr. Francu Konig-u, pro-fesorji na dezelni kmetijski Soli v Gorici, kateri je nasel, da je prav 6isto in brez vsakor§ne si bodi primesi.
Ker je zdaj uze povsod pripoznano, da je zveplo — seveda clsto in prav drobno zmleto — edini izdatni pomocek zoper tertno bolezen, priporocava prav gorko vsem tertorejcem, naj se z njtm o pravem 6asu preskrb^, ter naju po-fiaste se svojimi narocili; gotovi naj bodo, da jim prav vestno in dobro ustrezeva.
Zalogo zvepla bova imela razun v Podgori in v parnem mlinu v Mo§i tudi v Gorici v pro-dajalniei gosp. Jozefa Modoio v Magistrate u-lici, v drogeriji gosp. Gasperja Ghitter-ja v Rastelu in v Vipolzah pri g. Ivanu Prin65u.— Blago, dasi izvrstno, bo po znizani ceni. Kdor sproti plafia, dobi 2 od sto odbitka.
Brata Korjaneie-a
Podgora-Mosa.
Psisi kilovim "5?^?^?^*^:
J. WOl IVA1V * ilil n[ VtACMt fiREZ SNETI, kakor tudi vsake vrste obveze, pasovi za cioveka, angl. in franc, nogovice proti kreu, najnovejsi pasovi za nosilce, vse ranocelske priprave iz guine in vso potrcb-scine za liolnikc.
0. NEUPERT, prej J. G. ZIEGER,
Ilffflll«ai ustanovljeno 1. 1873. 1. Graben 29. znotra v V.lllti)* irattnerhofti, Zaloga vseh pariskih poseb-nostij. Razposilja hitro in moled proti povzetju.
;^^^;^V04smiid-9^^: A. FABWANI. — Tisk«: ffilarijauska ti*axn^« y Gorjei,
TIIM OLJI PODOBE,
okvirji in ogledala
se kupijo ceno in dobro le neposredno v tovarni
Gustav-a Kerstan-a,
na Duuaji, II. Kornergasse 1.
Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnino prosti.