Nekateri aktualni problemi delovanja krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center nid»y»vnl» » 7. ttnnl ciativni odbor za pripravo gradnje telo-vadnice na Poljanah, v katerem je tudi predstavnik krajevne skupnosti Poljane. Za urbanistično ureditev šolskega kom-pleksa srednjega usmerjenega izobraže-vanja Ivan Cankar ter izbora lokacije za skupno telovadnico so bile predložene tri lokacije. Uskladitev izbora najugod--*tw/S0 /okaci/e je stvar strokovne presoje, razpoložljivih sredstev in dogovora vseh zainteresiranih. (Obširnejši dogovor Ko-miteja za družbene dejavnosti bo objav-Ijen v eni izmed naslednjih številk skupš-činske priloge Dogovori). Kaj je z ureditvijo letnega telovadišča? Za to se bo treba dogovoriti v telesno kulturni in komunalni skupnosti. V os-nutku dogovora o temeljih plana za ob-dobje 1986-1990 je to predvideno, do priprave predloga o temeljih plana pa bo treba to naložbo še prostorsko in finanč-no preveriti. Kaj je z ureditvijo Špice? Zaradi pomanjkanja finančnih sred-stev ureditev Špice med Ljubljanico in Gruberjevim kanalom v krajevni skupno-sti Prule v športno rekreacijske površine ni bila zapisana v planskih dokumentih tega srednjeročnega obdobja. Če želimo to naložbo vnesti v Dogovor o temeljih družbenega plana občine Center za na-slednje srednjeročno obdobje, mora biti opredeljena v planih samoupravnih inte-resnih skupnosti (komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, telesno kulturne skupnosti in območne vodne skupnosti Ljubljana-Sava). ZELENE POVRŠINE Kaj je z ureditvijo Fdrsterjevega vrta? Ureditev Rjrsterjevega vrta je predvi-dena v letošnjem letu kot drugi objekt po prednostnem programu iz sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zem-Ijišča. Dolgotrajno usklajevanje načina in obsegov posega pri ureditvi Forsterje-vega vrta je pogojevalo odlaganje uredi-tve. Ključavničarska dela na opremi so že pričeli, z delom na terenu pa bodo pričeli predvidoma meseca maja. Kdaj bo zelenica na mestu RTV barak ob Cufarjevi ulici? Sklad za urejanje stavbnih zemljišč je oddal zemljišče, kjer stoje provizorne barake RTV v najem RTV. Gradbiščne barake je RTV kasneje preuredila v pi-sarniške prostore. ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč je v dogovoru s KS Kolodvor pričel razgovore z RTV, da bi zagotovila druge pisarniške prostore, ta- krat pa bi to področje preuredili v zeleno površino. Kje so možnosti za nove zelene površine v Centru? V občini Center smo doslej izkoristili že skoraj vse možnosti za ureditev zele-nih površin. Nove zelene površine načr-tujemo v območjih, ki so v programu prenove oziroma novogradenj (Plinarna, Kolodvor, Tekstil, Dom upokojencev Ta-bor), poleg tega pa še Forsterjev vrt in spominski park Tabor, ki sta v planu Ko-munalne skupnosti za leto 1985. Kako se bo imenoval park v KS Nove Poljane? Delovni naziv parka je takrat, ko so ga urejali, nosil ime Spominski park Marša-la Tita Nove Poljane. Komunalna skup-nost občine Center je pripravila doku-mentacijo za poimenovanje parka, ki pa doslej ni bila verificirana v socialistični zvezi. VARSTVO OKOUA Kakšen je nadzor nad onesnaževalci okolja, zlasti Tribune, ki z galvanskimi odtoki onesnažuje Ljubljanico? Inšpekcijske službe imajo seznam povzročiteljev galvanskih odplak, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Preglede vršijo redno. V DO Tribuna v krajevni skupnosti Prule je bil 18. marca letos izredni inšpekcijski pregled tehno-loškega procesa. Inšpektor je ugotovil, da redno opravljajo ročno razstrupljanje galvanskih odplak, ki odtekajo po kana-lu v Zvonarski ulici in ne v Ljubljanico. Imajo tudi čistilno napravo, ki jo bodo pričeli uporabljati, ko dobijo ventilator in posebno kislino. POSLOVNI PROSTORI Kdo odloča o oddajanju poslovnih prostorov, saj s tem krajani niso zado-voljni? V zadnjih dveh letih, odkar obstaja ko-misija za oddajanje poslovnih prostorov, jih oddaja v najem v skladu s pravilni-kom ob aktivnem sodelovanju članov -predstavnikov posameznih krajevnih skupnosti. Komisija daje v najem le po-slovne prostore iz tako imenovanega SLP sklada (splošnega Ijudskega premo-ženja). Teh je v občini malo - manj kot tretjina vseh poslovnih prostorov. Komi-sija ne opredeljuje namembnosti, tem-več samo razpiše že določeno namemb-nost in odda komisija prostor najugod-nejšemu ponudniku. V času svojega de-la je komisija pripravila tri poročila, ki jih je skupaj z ostalim gradivom poslala vsem članom komisije v krajevnih skup-nostih, vendar doslej ni prejela ali slišala konkretnih pripomb na svoje delo, oziro-ma na politiko oddajanja poslovnih pro-storov. SOCIALA Socialna vprašanja postajajo čedalje bolj pereča, nasilnih vselitev je veliko, kaj storiti na tem področju? V stanovanjski skupnosti ugotavljajo, da je nazakonitih vselitev čed.alje več, vendar so te nezakonite všelitve drugač-ne, kot pred leti. Nezakonite vselitve so posledica podnajemnih razmerij, odho-dov dosedanjih imetnikov stanovanj v domove za ostarele občane in uveljavlja-nje ekonomskih skupnosti. V občini je določeno število stanoval-cev, ki nimajo ustreznih dokumentov glede stanovanjske pravice (neurejeno stanovanjsko razmerje po smrti ali izseli-tvi prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, neplačana udeležba, nasilna vselitev, nezakonita menjava stanovanj). V občini smo doslej odpravili več sta-novanj 6. in 7. kategorije (v letih 1983 in 1984 blizu 50), s čimer bomo nadaljevali tudi v naslednjem srednjeročnem ob-dobju, vendar le v primerih, ko bomo stavbe celovito prenavljali. Kot poseben primer je treba omeniti željo večine sta-novalcev, da bi ostali na območju obči-ne, temu pa v večini primerov ne more-mo ustreči. V celotnem delu na področju prenove smo upoštevali tudi socialno komponen-to. Velikokrat smo se vključili v delo ustreznih strokovnih služb, ki skrbijo za razreševanje socialnih vprašanj. POŽARNA VARNOST V nekaterih krajevnih skupnostih je požarna varnost kritična. Kaj se dela na tem področju? Na podlagi požarnovarnostne ocene je izvršni svet na februarski seji sprejel vr-sto sklepov, s katerimi nalaga temeljnim organizacijam združenega dela, krajev-nim skupnostim, samoupravni stano-vanjski skupnosti, komunalnim organi-zacijam, samoupravni skupnosti za var-stvo pred požari, požarni inšpekciji, ga-silskemu društvu in komiteju za urejanje prostora občine Center, da opravijo do-ločene naloge, vsak na svojem področju in opredelil roke za izvršitve teh nalog. Izvleček požarnovarnostne ocene, sta-lišča, sklepe, priporočila in ukrepe je iz-vršni svet posredoval vsem ozdom in krajevnim skupnostim. Tudi vaja NNNP -Zaščita 85 je letos namenjena prav po-žarni zaščiti. PTT - Telefonska govorilnlca Zakaj v KS Nove Poljane ni niti ene telefonske govorilnice? Zaradi zasedenosti telefonskega omrežja javna telefonska govorilnica v KS Nove Poljane doslej ni bila uvrščena •v plan izgradnje. S pomočjo novejših na-prav je moč javno telefonsko govorilnico vključiti tudi na zasedeno obstoječe omrežje. Zaradi pomanjkanja novčičnih aparatov za PTT (Iskra kasni z dobavo leto in pol) je Podjetje za PTT Promet javno telefonsko govorilnico v Novih Po-Ijanah predvidela v planu za leto 1986. Stroški znašajo približno 150.000 dinar-jev. Podjetje za PTT Promet prosi, da KS sporoči žeieno lokacijo. GORNJEPOUANE Zakaj Integral, kljub prošnji, ne odstra-ni table Gornje Poljane na postajališču? Tako uradno poimenovanje avtobusne postaje (ne krajevne skupnosti) so izved-li po določenem postopku in to ime je registrirano v Integralu TOZD Mestni potniški promet. Zahtevo KS Nove Polja-ne bo Integral upošteval ob prvem red-nem vzdrževalnem delu na tem postaja-lišču. ZDRAVSTVO ; Kdaj bodo odpravili nevzdržne sanitar-ne razmere v ambulanti na Prulah in ure-dili ogrevanje y ambulanti na Mirju? Na razgovoru predstavnikov KS Gra-dišče, Prule, Zdravstvenega doma Cen-ter in zdravstvene skupnosti na komiteju za družbene dejavnosti v naši občini so se dogovorili o vzdrževanju obeh ambu-lant. Za sanacijo ambulante Prule so načrti pripravljeni in zagotovljena sredstva 1 milijon dinarjev. Sanacija je predvidena že v maju. Za Mirje so naročeni projekti, z deli pa naj bi pričeli poleti. PRESKRBA Zakaj so trgovine v krajevnih skupno-stih tako slabo založene? Na to lahko vplivajo sveti potrošnikov z aktivnim sodelovanjem s posameznimi trgovinami v krajevnih skupnostih. V ve-čini primerov želijo občani širši asorti-man določenih izdelkov, ki pa jih trgovi-na zaradi pomanjkanja na tržišču ne mo-re vedno zagotoviti (siri, salame, toalet-ne potrebščine, bela tehnika itd.). S pre-skrbo nismo zadovoljni, obenem pa lah-ko zatrdimo, da je Ljubljana v primerjavi z drugimi velikimi mesti v Jugoslaviji bila dobro preskrbljena. Za boljšo izbiro v trgovinah je treba razrešiti sklop širših vprašanj, vezanih na boljše delo, kako-vost, znanje itd.