Mn A LIR 30 Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C A IN DUSTRIJA OBRT K MET IJSTVO Uto XI ŠT. 266 PETEK, 15. NOVEMBRA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Kirnu se ne mudi s cesto Trst-Trbiž zanimanje, ki ga kažejo tr-gospodarski krogi pa tudi vsa tr- *v£l iavnr»ct •jo cr*Hr»Bnr\ rpctnr *av0 javnost za sodobno cestno pove-tržaškega pristanišča z gospodar-Mi"r ^'ledjem, zasluži vso pozornost. . s|uno, da izvira iz dveh glavnih raz-Vlo’ ^ret'vsem se Tržačani zavedajo je !ie cest v današnjem prometu, ki jo v Motorizacija dvignila skoraj na ra-beznic; te. so pomen cest po izumu oiega stroja potisnile daleč v ozadje, tla eZn*ca sicer še vedno prevladuje v kolikor gre za tovorni promet, l|. a Podatki o razvoju prometa na ita-a,,skih mejah opozarjajo, senice - Trst, ko so vendar že stoletja tekle glavne prometne žile iz tržaškega zaledja proti Trstu prav v teh smereh! Prisluhnite malo tržaškemu javnemu mnenju! Zakaj bi se tako razburjali zaradi ceste in železnice čez Trbiž, če se zanje, ne navdušujejo posebno niti, v Rimu, čeprav prinaša tranzit čez Trbiž po železnici več denarja upravi italijanskih državnih železnic, kakor tranzit čez Sežano in Repentabor, ker teče železniška proga Trst - Trbiž izključno po italijanskem ozemlju. S pospeševanjem trgovinske izmenjave z Italijo pa tudi med samimi obmejnimi področji, ^ Postala nevaren tekmec železnici tu-11 .J1'1 Področju tovornega prometa. L bližini mej Italije je leta 1956 kro-1 roihjona avtomobilov, od tega | [( v smeri iz Italije in 8,5 v smeri v L, ‘io. Prevladovala je vožnja z oseb-11' avtomobili (6,3 milijona vozil), ki Hi^bašala 80%, nad prevozom s tovor-'k* (700.000 vozil). Prevoz s tovorniki cesti cenijo na okoli 7 milijonov ton, edtem ko je prevoz po železnici čez aljjanske meje v letu 1956 dosegel 15 ■Jjbjonov ton. Višina cestnega tovora je ' a samo precenjena in verjetno precej ,rcv'isoko (na vsakega tovornika 10 t). stane vsekakor dejstvo, da se tudi to-fai promet po cestah zlasti na neka-, dh cestnih področjih, ko gre za kraj-.t,a|jave, naglo približuje prometu po rdeznici. ^Prašanje povezave z avtomobilskimi ■'stanu je po vsem tem tudi za razvoj paškega gospodarstva pomembna za-Je pa drugi razlog, iz katere-... tržačani pozorno sledijo temu vpra-"tu. Tudi v tem primeru so namreč hijeni, da jih ne bi drugi prehite-'n da se ne bi tako konkurenčna spo-test drugih pristanišč dvignila, je na dnevnem redu vprašanje |^aaitve avtomobilske ceste Trst - Vi-t,.111' ®enetke s krakom Videm - Trbiž, o 11:1 j se poveže s Trbižem s sodob-k avtomobilsko cesto. (Do Nabrežine . P® Krasu cesta ■že dograjena, a po P T^ih načrtih naj bi cesto speljali ^ *fsta tudi ob obali). Ta zahteva se dj. avtja vzporedno z zahtevo po gra-Ži T c*rugega železniškega tira na pro-rst - Trbiž. Obe zahtevi močno pod-v .a tudi italijanski nacionalistični tisk ^ rstu ^ Vidmu, v kolikor gre za ne-il^ffttno zvezo z Avstrijo, ki teče po slo ''a,lsttcm ozemlju, torej ne čez jugo-^JjUtsko. Italijanskih nacionalistov ne ^ tt okolnost, da sp ceste in železnice korma čez Trbiž v Avstrijo daljše ka-r zveze čez jugoslovansko ozemlje. | S|Ma Vih U^no Potrebna graditev ceste Trst-- Benetke oziroma Trst - Trbiž, tip »Jai° v Trstu, da je avstrijska vla-av, 6 sklenila, da bo zgradila sodobno le.; ,lllol)ilsko cesto Dunaj - Trbiž; po-V e?a Se sklicujejo na nevarnost, da bu lija pospeši graditev avtomo-io f ceste, ki bi vezala Reko z Avstri-0ez Ljubljano. it : tetn jugoslovanskem načrtu nam gp. "^slovanskega tiska ni nič znane-je le, da gradijo sodobno av-°oilsko cesto iz Ljubljane čez Do-hor n protl* Zagrebu, a od te ceste 'Ho ! je še daleč, zelo daleč. Ve-ca udL da se tovorni promet iz Graditi j °i| Trstu po stari cesti Dunaj-Trst, dah-*'3 z 'zjento področja pri Troja-jp. Zo asfaltirana, čedalje bolj razvi-s]gv..ud* tovorni promet iz same Jugo-<1 ’le. Proti Trstu postaja iz dneva v "^»vahnejši. Vjjj razumemo, zakaj se po uredništ- • šij0 "ckaterih tržaških listov tako pla-.^est ter dvotirne železnice Dunaj-0r - Trst in Dunaj - Beljak - Je- Pri proučevanju vprašanja kako bi današnjemu človeku olajšali življenje, so že mnogi prišli do spoznanja, da je nesmiselno višati plače, ker to podra-žuje življenje. Toda kakor hitro so prišli do tega spoznanja, padejo v nasprotno zmoto, da zahtevajo namreč nižanje cen blaga. To napako je napravil tudi angleški gospodarstvenik major G-H. Douglas s svojim predlogom, naj bi se znižale cene blaga. Preden se lotimo tega njegovega predloga, naj napišem nekaj splošnega o gospodarskem razvoju po prvi svetovni vojni. Čimbolj se oddaljujemo od začetka prve svetovne vojne, tembolj nam postaja jasno, da je ta vojna mejnik med starim in porajajočim se novim svetopr. Ko je bil v Sarajevu umorjen avstrijski prestolonaslednik, sem živel v Bolgariji. Nikoli nisem mogel pozabiti in še danes se prav jasno spominjam, kako me je ta vest vsega pretresla. Kakor blisk mi je švignila v glavo misel, da pomeni dogodek v Sarajevu začetek svetovne vojne. Ker sem kakor uradnik v trgovini, industriji in bankah videl, kako je bil svet z neštevilnimi gospodarskimi nitmi prepleten in povezan, mi je bilo takoj jasno, da bo svetovna vojna povzročila katastrofalno gospodarsko zmešnjavo in paralizo, da bo konec sta-i»sga gospodarstva in da bo treba potem začeti vse na novo. Med vojno se je začel podirati temelj starega družbenega življenja — njegov denarni sistem. Ko je tudi Bolgarija stopila v vojno, sem odpotoval v Romunijo, kjer sem ostal celo leto. Romunija je bila še nevtralna in kot takšna eno izmed središč mednarodne špiona-že in kontrašpionaže. Nemških agentov je bilo tam kot litsja in trave. In še bolj važno je bilo to, da so kar plavali v denarju. To me je prepričalo, da so začeli Nemci na debelo tiskati svoje marke. Njihovi prijatelji v tujini in seveda tudi v Romuniji pa so jih pridno kupovali, ker so bili prepričani, da bodo Nemci zaplavali v inflacijo in da bo šla zlata valuta kmalu rakom žvižgat. Takoj po vojni so se pojavili razni načrti za denarno reformo. Med temi je zanimiv predlog angleškega majorja Clifford Hugh Douglasa, ki ga omenjam v uvodu. Ta je že med vojno postal pozoren na mrzlico v denarnem obtoku; čudil se je, da je bil med vojno denar vedno na razpolago, medtem ko je bilo pred vojno celo za nujna dela le težko dobiti denarja. Ko je o tem premišljeval je Douglas prišel do zaključka, da je pomanjkanje denarja posledica dejstva, da od denarja, ki se potroši za proizvodnjo potrošnega blaga samo en del prihaja v roke potrošnikom. Iz tega sledi, da potrošniki nimajo dovolj denarja, da bi pokupili vso proizvodnjo in da bi moral denar, ki je potreben za nakup neprodane proizvodnje priti od nekje drugje. Kaj misli Douglas s tem »od nekje drugje« bom pojasnil kasneje. Zakaj prihaja med potrošnike samo en del denarja, ki se potroši za proizvodnjo konsumnega blaga? Douglas trdi, da pride med potrošnike samo tisti denar, ki se izplačuje za plače in dividende, ne pa denar, ki se potroši za nakup surovin in .za vse zunanje stroške. Kar pa seveda ni res, ker pride med potrošnike, čeprav ne istočasno, ves izplačani denar, torej tudi denar za nakup surovin in za druge stroške. Nesmiselna je tudi trditev, da je izvor pomanjkanja denarja v investicijah. Denar, ki se potroši za investicije, kakor za ustanovitev tovarn in izdelavo novih strojev, se vendar izplača delavcem, ki so pri tem zaposleni, torej potrošnikom, ki ga porabijo za nakup konsumnega blaga. Douglas je sicer pravilno ugotovil, da je gospodarska kriza posledica pomanjkanja denarja, ni pa mogel najti vzroka tega pomanjkanja. Mnogo bolj važno je vprašanje, ali je njegov predlog za odpravo pomanjkanja denarja pravilen. Douglas predlaga, naj bi se cene blaga zmanjšale za določene odstotke. Proizvajalci, ki prodajajo po teh znižanih cenah, bi imeli pravico do državnih posojil, ki morajo biti enaka razliki med starimi in novimi cenami. Posojila so brez obresti in brez jamstva. Ta brezobrestna posojila, dejansko podarjeni denar, je torej tisti zgoraj omenjeni denar, ki mora priti »od druge strani«, da se odpravi vladajoče pomanjkanje denarja. Znižane cene?- Krasno demagogično geslo, prav tako kakor ono drugo o višanju plač. Douglasu je to geslo tako ugajalo, da' si ni prav nič belil glave z vprašanjem, kako naj bi se uresničilo. Znižanje cen blaga bi bilo koristno vsem, torej tudi tistim, katerim ta u-krep ni prav nič potreben, ker tudi pri sedanjih previsokih cenah prekrasno živijo. Douglas predlaga, naj bi proizvajalci znižali cene svojih proizvodov. Kako naj pa znižamo cene uvoženega blaga ,ko so njegovi proizvajalci v tujini? Cene naj bi se znižale za določene odstotke. Prav! Denimo, da manjka denar za nakup desetih odstotkov letne proizvodnje. Kakor vsako drugo blago, bi se moral n. pr. tudi sladkor poceniti za 10%. Kdo je proizvajalec sladkorja? Prizadeta je vrsta ljudi. Kmet, ki je pridelal sladkorno peso, razna prevozna podjetja, ki prevažajo peso in sladkor z njive do jestvinčarjev, tovarna sladkorja, veletrgovci, trgovci na drobno, agenti itd. Vsi ti bi morali znižati svoje cene, plače, provizije, dobičke, tarife itd. za 10% in bi imeli pravico do ustreznih brezobrestnih posojil. Kdo bi vse to izračunal in kontroliral? Kaj pa vrste blaga, koliko vrst fižola, kave, riža itd. imamo? In kdo bi naštel vse zapreke, ki bi jih našel na poti, kdor bi hotel uresničiti Douglasovo teorijo. Douglasova ugotovitev, da nimajo potrošniki dovolj denarja za nakup vse proizvodnje, da je torej pomanjkanje denarja osnovni vzrok svetovne krize starega denarnega sistema, je sicer pravilna. Toda Douglas si ne zna pojasniti, zakaj vlada pomanjkanje denarja. Zato se mu seveda ni posrečilo, da bi našel sredstvo za odpravo tega pomanjkanja. V zadregi je predlagal, da sploh nekaj predlaga, to kar zahteva nepoučeni človek z ulice, naj se znižajo cene blaga. To je nemogoče in nesmiselno. Ako bi bilo to sploh mogoče ne bi prav nič koristilo, ker bi se istočasno znižali ti?' di vsi dohodki in bi ostalo vse pri starem. Na to je prišel gotovo tudi major Douglas in si je — da bi to popravil — izmislil, da denar, »ki mora priti od kakšne druge strani«, razdeli v obliki brezobrestnih posojil ne potrebnim potrošnikom, kar bi se dalo brez težave izvesti, ampak proizvajalcem, kar je praktično neizvedljivo. Drago Godina Radio in televizija v Sloveniji Najnovejši izsledki na razstavi radia in telekomunikacij Ljubljana, novembra Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo'v seriji posebnih razstav, ki jih razstavišče prireja vsako leto, odprt od 7. do 15. decembra sejem radia in telekomunikacij. Sodelovala bodo številna jugoslovanska podjetja, med njimi tovarne: »Pupin«, »Nikola Tesla«, »Radiozvok«, »Avala«, Zavodi RR iz Niša, »Telekomunikacije«, Elek-tiozveze«, in institut Jožefa Stefana iz Ljubljane, »Iskra «iz Kranja in druga. Razumljivo je, da vlada posebno zanimanje za tuje razstavljalce, ki bodo zavzeli letos velik del razstavnega prostora, že sedaj so prijavljene številne znane tvrdke iz Zapadne in Vzhodne Nemčije, Belgije, Francije, švedske, Italije, Sovjetske zveze in drugih. Danes, ko radio, televizija in številne elektronske naprave nezadržno prodirajo v svet in ne služijo več samo razvedrilu in zabavi, temveč predvsem znanosti in napredku, dobiva vsakoletni ljubljanski sejem radia in telekomunikacij vse večji pomen. Vsakokrat, ko po radiu poslušamo poro- IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllSlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHliiiniiillili MALTA SE ZDRUŽI Z VELIKO BRITANIJO Po vesteh angleških listov je angleško kolonialno ministrstvo že izdelalo ustavni načrt, ki bo omogočil priključitev Malte k Veliki Britaniji. Vse kaže, da bodo zadevni zakonski osnutek predložili poslanski zbornici že prihodnji mesec. Pravijo, da bo ta novi ustroj za Malto še bolj kompliciran, kakor je bil tako imenovani Ireland Act, na podlagi katerega je bil urejen položaj Irske pred osvoboditvijo. V novem angleškem parlamentu bo po izvedbi bodočih volitev že zastopana tudi Malta. Po poročilih iz Londona je vlada v marsičem ustregla željam Maltežanov. Največ preglavic ji dela vprašanje, kako dvigniti življenjsko raven na Malti. V ta namen bi bilo treba na Malti ustanoviti novo industrijo. Novejši razvoj strategije, t. j. umetnosti vojskovanja, vse bolj odkriva dejstvo, da angleška vojna mornarica ne potrebuje pristaniških naprav na Malti v takšnem obsegu, da bi še nadalje lahko dajala kruh 7000 Maltežanom, ki so zaposleni v pristanišču. Angleški gospodarstveniki o-.pozarjajo, da mora biti vlada v izvajanju svojih načrtov na Malti zelo previdna, ker bi nova industrija na Malti po izvedbi načrta o evropskem svobodnem področju lahko propadla. Čestitke ob desetletnici G. Ing. Feliks Vrbanac, ki jc danes glavni' direktor podjetja »Merkur« in ki je tudi tržaškim gospodarskim krogom dobro znan zaradi svojega delovanja na gospodarskem področju po vojni v Trstu, piše našemu listu ob desetletnici takole: Zagreb, 5. XI. 1957 Cijenjenom uredništvu »GOSPODARSTVO« Posebno mi je zadovoljstvo da mo-gu čestitati dčsetgodišnjicu Vašem u-glednom trščanskom privrednom časopisu, koji je usprkos poteškoča uspio da se uzdigne na vidno mjesto medju privrednim listovima u Republici Italiji. Ne male poteškoče sa kojima se kroz deset godina slovenski privredni časopis »Gospodarstvo« susretao kao vrlo objektivni tumač trščanskih privrednih prilika i kao tumač stalnih težnji za privredno jačanje ekonomskih odnosa izmedu Jugoslavije i Italije,, nisu mogle spriječiti da taj časopis zauzme pozi-ciju kao ugledni privredni časopis i hude cijenjen od privrednika obiju zema-Ija. Uredništvo lista i njegovi saradni-ci mogu biti ponosni na put koji su kroz ovih deset godina prevalili, jer je sa velikim osječajem solidnosti, odgovornosti i nadasve objektivnosti pridobilo veliki krug čitaoca i u posebnim posli-jeratnim prilikama na Trščanskom teritoriju uspjelo da se potpuno afirmira kao solidan privredni časopis. A treba priznati da to nije bilo lako. Moje je uvjerenje da če list u svojo) drugoj desetgodišnjici nastojati da hude još Miži čitaocima u Italiji i Jugoslaviji, a upravo takav jedan list u Trstu može mnogo učiniti za još veče zbliženje izmedju dvije susjedne zemlje, za jačanje privrednih i drugih odnosa i za bolje razumevanje medju na-rodima dvije susjedne zemlje. Želim mnogo uspjeha cijenjenom u-redništvu lista, koje ima velike zasluge da je' list mogao dostojno proslaviti desetgodišnjicu. Ing. VRBANAC FELIKS gen. direktor poduzeča »Merkur« DRUGA ČESTITKA IZ ZAGREBA Časopisno in tiskarsko podjetje »Informator« v Zagrebu je ob desetletnici poslalo uredništvu »Gospodarstva« naslednje pismo: Zagreb, 11. XI. 1957 Vaš list deset godina svojom dobrom informativnem službom pridonosi razvijanju i unapred ji vanju privrednih odnosa izmedju Jugoslavije i Italije. Prigodom Vaše plodne desetgodišnji-ce, novinsko i štamparsko poduzeče »Informator« sa svojim redakcijama: »Informator«, »Jugoslavenski poslovni kurir«, »Jugoslawischer Wirtschaftsin-formator« in »Informatorov priručnik za kadrove« želi Vam, da i dalje dje-lujete u tom srnjem i da postižete nove uspjehe, te Vas drugarski pozdrav Ijamo. KRALJEVIČ MILO Direktor PRIPOMBA UREDNIŠTVO »GOSPODARSTVA«. Objavili smo samo nekaj pomembnejših voščil. Objavljena voščila in ostala, ki jih nismo objavili, bodo uredništvu, upravi in vsem sodelavcem v spodbudo pri nadaljnjem delu. Uredništvo se še enkrat zahvaljuje vsem, ki so jih izrekli. čila, dnevne novice, objave, reklame, nasvete, vremenske in druge podatke, se zavedamo izrednega pomena, ki ga ima radio na vse gospodarsko- kulturno in politično življenje našega naroda. Z novim letom bo pričela z delom slovenska televizija. Televizijski sprejemnik, ki ga bodo nabavile ustanove, podjetja ali kmetijske zadruge bo nevsiljivo pritegoval člane, da se bodo zbirali vsak dan, se pogovorili o svojih zadevah in si v oddajah širili obzorje. Na ljubljanskem sejmu bodo prikazani vsi najnovejši dosežki na področju radia, televizije in elektronskih naprav, ki služijo bodisi v prometu, medicini, industriji, v uradih ali pri znanstvenem delu. Zlasti zanimiv bo oddelek Sovjetske zveze, ker pričakujejo, da bo razstavila model umetnega satelita, Ta pomembna gospodarska prireditev bo v enaki meri zanimiva tudi za naše strokovnjake, ker je v času sejma predvidenih več strokovnih predavanj in posvetovanj strokovnjakov, ki bodo spremljana s predvajanjem filmov o najnovejših dosežkih na tem področju, v mnogočem nam bo razstava pripomogla prav sedaj, ko si prizadevamo čim prej vzpostaviti brezžično večkanalno mrežo oddaje UKV in televizijo. M. J. Ideje so nevarnejše kakor orožje Tiste dni, ko je psička Lajka v drugem sputniku varno letela v vsemirju in so tudi tuji učenjaki z občutljivimi aparati sledili utripu njenega miroljubnega srca, je zahodni svet drgetal od strahu. Ne vemo, koliko je bilo v tem resničnega strahu pred sovjetsko napadalnostjo in koliko jč bilo uradnega, vsekakor je bilo uradnega mnogo; od tega je bilo zopet precej namišljenega in organiziranega. Javnost je bilo treba z ene strani pomiriti z izjavami, da tudi Amerika lahko v nekaj tednih pošene v vsemirje svoj satelit in izstreli raketo prav tako daleč kakor Rusi. Toda z druge strani je kazalo napihniti in izkoristiti strah pred Sovjetsko zvezo, da bi javnost lahko sprejela nove denarne &rtve za oboroževanje, da bi se pripravila na morda še ostrejšo zunanjepolitično smer proti Sovjetski zvezi ter bi se zahodni zavezniki še bolj strnili okoli mogočnega (ameriškega) strica Sama. Napovedujejo, da bodo na prihodnjem sestanku Atlantske zveze (NATO) v Parizu pripravili nov osnutek za skupni obrambni načrt kar petdesetih držav... Na drugi strani so v senci dveh sputnikov ob 40-letnici oktobrske revolucije razkazali v Moskvi nove vrste orožja. In vendar se strinjamo z maršalom Montgomergjem, namestnikom poveljnika NATO, ki je po dvodnevnem posvetovanju v Rimu potolažil italijansko javnost z izjavo, da vojne ne bo. »Ne bojmo se! Italijanskemu narodu bi rad povedal: Znanstveni napredek je naravno dejstva in ne sme nikogar presenetiti. Strah pred vojno ni upravičen.v. Na vprašanje, zakaj ni sputnik povečal vojne nevarnosti, je maršal dal vojaški odgovor, češ da sputnik ni ustvaril za Sovjetsko zvezo prevladujočega vojaškega položaja. Ali ta njegova trditev drži, je pač težko presoditi. Znano pa je, da se na Zahodu bolj kakor sputnika bojijo sovjetskih izumov, ki so omogočili izstrelitev ogromne rakete s sputnikom in ki bi se dali vojaško'izkoristiti. Sicer bi bilo povsem zgreženo soditi o vprašanju, ali bo vojna ali je ne bo po takšnem kopitu kakor Montgo-mery, češ, če si Rusi niso s sputnikom zagotovili vojaške premoči, potem vojne ne bo; ako pa bi enkrat dosegli to vojaško premoč, potem bo gotovo vojna. Vprašanje vojne odvisi od volje ljudi. Hitler je izzval drugo svetovno vojno, ko ni imel vojaške premoči! To je danes dokazana zgodovinska resnica. Poziv Hruščeva ob proslavi 40-letnice oktobrske revolucije velikim zahodnim državam na nova pogajanja ne kaže namena Sovjetske zveze, da bi svet pognala v novo svetovno morijo niti v primeru, da bi se vo-aško čutila močnejšo. Bliže resnici kakor Montgomerg je vsekakor podpredsednik amer:ške v7a-de Rihard Nixon, ki je sredi oktobra pred industrijci iz 61 držav v San Franciscu delal: ))Bodočnost sveta je v naših rokah; lahko bo bodoči svet svet politične svobode in gospodarskega napredka, toda lahko bo tudi svet sovraštva in uničenja, stalno na robu vojne... Na našem rodu je, da izbere med tema svetovoma...v. Bodočnost sveta je torel v rokah samih Hudi, živih ljudi, njihovih načrtov, ideologij in zamisli, ne pa v zalogah orožia. Zato je po našem mnenju izkopavanje fašističnih zakonov — kakor n. pr. zakona o neitalijanskih krstnih imenih — in obujanje fašistične narodnostne nestrpnosti in mržnje miru bolj nevarno kakor same grmade tudi najbolj sodobnega orožja. GRUNTARSKI SVET UMIRA. Danes je skoro prijetno misliti na življenje v vasi, ki je bilo tako brezčasno in se je zdelo, da bo zmeraj tako ostalo. Zdaj pa patriarhalni gruntarski svet počasi umira. V tem umiranju je skoraj nekaj tragičnega, kajti prostorne hiše o-stajajo prazne in mladi se trgajo od zemlje. V vsakem umiranju je nekaj, kar človeka pretrese. (Mimi Malenšek v »Obzorniku«) »Umetnik hoče izrtgati smrti živo podobo naših strasti in naše bede.« (Albert Camus) Stran 2 GOSPODARSTVO 15. novembra. GfRONCHI V ANKARI. Obisk predsednika Italijanske republike v Ankari potrjuje domnevo, da postaja italijanska zunanja politika bolj aktivna. Gotovo ni slučajno, da se je Gron-chi nekaj mesecev po obisku v Perziji odločil za obisk v Turčiji. Najvišji predstavnik Italije se je odpravil na pot v Ankaro komaj dobra dva tedna, potem ko je popustila silna napetost med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo zaradi spora med Turčijo in Sirijo. Ni verjetno, da bi se Italija vmeševala v te spore, pač pa hoče italijanska zunanja politika očitno poudariti, da ima v teh vprašanjih do neke mere tudi lastne poglede, kakor je to pokazala s sklenitvijo petrolejskega sporazuma s Perzijo proti volji ameriških in angleških družb. SMRT PREDSEDNIKA CSR. V sredo je v^ragi umrl predsednik republike Antonin Zapotocky, ki je nasledil Gott-walda marca 1951. Prejšnji teden ga je zadela srčna kap; dočakal je 73 let. Rajni je bil tudi romanopisec; napisal je dva romana o življenju rudarjev. KOROŠKI SLOVENCI NISO ZADOVOLJNI. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta ugotovila, da dunajska vlada kljub slovesnim obljubam, ki jih je dala novembra 1955 ter julija in oktobra 1956 ni imela za potrebno, da bi predložila organizaci jam koroških Slovencev osnutke zakonov, s katerimi naj bi država izvedla svoje obveze (61. 7. državne pogodbe) nasproti manjšinam. To so zaman zahtevali tudi gradiščanski Hrvati konec septembra 1957. Vlada namerava očitno reševati ta vprašanja brez sodelovanja predstavnikov slovenske m hr-vatske manjšine. V Velikovcu so nemški šovinisti odstranili dvojezični nar pis na slovenski hranilnici in posojilnici. Lani so oktobra meseca verjetno pripadniki iste organizacije odstranili napis na hranilnici in posojilnici v železni Kapli. Letos so marca meseca odstranili dvojezične napise na uradih nekaterih slovenskih ustanov v Celovcu. Oblasti niso izsledile krivcev, ker jih pač niso hotele. JUŽNOTIROLSKO VPRAŠANJE ŠE VEDNO ODPRTO. Protest južnotirol-ske ljudske stranke proti graditvi ljudskih stanovanj v Bocnu z državnim denarjem 2,5 milijarde lir ie imel ve_ lik odmev tudi na avstrijski strani. Avstrijski tisk se je pridružil protestu Južnih Tirolcev, češ da gre za novo naseljevanje Italijanov v nekdanje nemško mesto. Značilno je, da se protestu južnotirolske stranke pridružujejo tudi avstrijski uradni krogi. Tako je pomočnik zunanjega ministra Gschnitzer v svojem govoru v Innsbrucku dokazoval s statističnimi podatki, kako je doseljevanje Italijanov v Bočen organizirano. Dosedanji minister G. Figi je izjavil, da še vedno upa v sporazum z Italijani in da je južnotirolsko vprašanje še odprto. Rimu pa se ne mudi. Italijani trdijo, da izpolnjujejo pariški sporazum med De Gasperijem in Gruberjem. V Rimu so mnenja, da se bosta zunanja ministra obeh držav sestala kvečjemu enkrat prihodnje leto. • SPUTNIK POGANJA ZAHOD. V Parizu se je v torek sestal vojaški komite aitlantske pogodbe (NATO). V vojaškem odboru so predstavniki parlamentov včlanjenih držav. Do sestanka je prišlo v ozračju, nad katerim letita dva ruska satelita. Po mrKnju zahodnih vojaških strokovnjakov ne gre toliko za vojaški odmev sputnikov, pač pa zanimajo zahodne vojaške kroge bolj medcelinske rakete in morebitna uporaba raket, s katerimi so izstrelili oba sputnika tudi v vojaške namene. Kljub temu bo držalo mnenje nekega komentatorja, ki je' zapisal, da sputnika poganjata zahodne sile; s tem je hotel označiti mrzlične vojaške priprave v zahodnih državah, zlasti v Ameriki. ADENAUERJEV PORAZ V HAMBURGU. Na deželnih volitvah v Hamburgu so zmagali socialisti, ki so zbrali 54% glasov in ki bodo imeli v deželnem zboru 68 poslancev na 120. Po tej socialistični zmagi je Adenauerje-va večina v državnem svetu (v katerem so odposlanci nemških dežel) nekoliko oslabela. KAJ SE PRAVZAPRAV DOGAJA V SOVJETSKI ZVEŽI. Ko je glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev strmoglavil najbližje Stalinove sodelavce (Molotova, Malenkova, Kaganoviča itd.), smo navedli mnenje nekega zahodnega diplomata, ki je dolgo živel v Moskvi, že davno pred nastopom Hruščeva proti »stalinistom« je ta diplomat zapisal, da bi bil norec tisti, ki bi si domišljal, da lahko napove bodoči politični razvoj v Sovjetski zvezi. Izjave Hruščeva v slavnostnem govoru ob proslavi 40-let-nice boljševiške revolucije so dale temu diplomatu prav. Hruščev, ki je z vso silo udaril po Stalinu in obsodil čaščenje osebnosti na XX. kongresu sovjetske komunistične stranke v lanskem letu, je zdaj nenadoma branil delo centralnega komiteja komunistične stranke pod Stalinovim vodstvom. Dejal je, da je bil Stalin marksist in leninist ter nepopustljiv revolucionar, ki bo v zgodovini zasedel mesto, katero mu pripada. Komunistična stranka sicer še vedno obsoja čaščenje osebnosti, toda borila se bo proti tistim, ki bi hoteli blatiti Stalina. Neki novinar je zapisal, da so te besede Hruščeva zgodovinskega pomena. Morda so stalinisti v Moskvi zopet močnejši? Morda hoče Hruščev sam prevzeti oblast po zgledu Stalina? Pravijo, da je Hruščev tudi žukova odstranil menda zato. ker je bil nasprotnik Stalinovega sistema. Zadnja izjava Hruščeva je presenetila tudi beograjske kroge; saj so Jugoslovani po letu 1948 že sami preizkusili Stalinove metode. /luillllllllllllllllllilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll i:!llill!lllllll!lltlllllllll FRANCIJA HOČE IZVAŽATI V A-MERIKO. Guverner Francoske narodne banke (Banque de France) Wflfrid Baumgartner je izjavil, da bi za Francijo in druge države .evropskega skupnega trga bilo dovolj za zmanjšanje njihovega dolarskega primanjkljaja, ko bi pridobile le del prostranega ameriškega trga. Tako bi dosegle ravnotežje v svojih plačilnih bilancah. Francija bi ta načrt lahko toliko laže izvedla, ker je v zadnjih letih močno razvila svojo industrijo. Mednarodna trgovina CENE AVSTRIJSKEGA LESA NA MESTU PROIZVODNJE NEIZPREMENJENE V začetku jesenske sezone se niso cene hlodovini na Tirolskem izpreme-nile. Razpoložljivost tega blaga je približno enaka kakor lansko leto. Ob spodnjem toku reke Inna stane jelova hlodovina premera 30 cm 570-580 šilingov za kub. meter Iranko avtoce1-sta, debelejša hlodovina 6il0-635; v okolici Innsbrucka navadna hlodovina 600 šilingov, debelejše vrste 630-650; v Brennerski dolini navadna 500-530, debelejše vrste 540-600 šil. Na vzhodnem Tirolskem prodajajo hlodovino iz Silliana in Lienza po 560-610 šibkejšo, močnejšo po 650 šil. Mecesnova hlodovina, premera nad 30 cm gre ob spodnjem toku reke Inna po 650 šilingov, borovi hlodi ob zgornjem toku po 570-590, bukova debla za žaganje, vrste B, po 380 šilingov. Jelovi koli kvotirajo po 435-460 šilingov različno po velikosti, jamski jelov les pa v obmejnih pokrajinah Reutte in Kufstein do 450 šil. za kub. meter, medtem ko so cene tega lesa v drugih pokrajinah enake cenam celuloznega lesa. Ta stane ob spodnjem toku reke Inna 320-340 šil., ob zgornjem toku 350 in na vzhodnem Tirolskem 300-320 šil. kub. meter Iranko avtocesta. Cene drv za kurjavo nihajo ob spodnjem toku reke Inna med 130-150 šil., za trdi les, od 100-110 za mehki les (125-130 šil. okoli Innsbrucka) in 100 šil. ob zgornjem toku reke Inna. GIBANJE CEN LESA V EVROPI Svetovna organizacija za prehrano FAO je objavila podatke o razmerju sedanjih cen lesa in cenami iz leta 1938. Če primerjamo cene lesa v prvem tromesečju 1. 1957 s cenami iz leta 1938, so sedanje za 99-krat višje v Italiji, 12-krat v Avstriji/ 6-krat na Švedskem in 27-krat v Franciji. Izvedenci organizacije navajajo naslednje cene smolnatim deskam v posameznih državah v prvem tromesečju leta 1957; Italija 48.300 lir za kub. meter, Avstrija 1.01,2. šilingov, Finska 4.400 finskih mark za standard, Francija 17.660 fr. za kub. m, Zahodna Nemčija 159 DM za kub. m, Jugoslavija 27.245 dinarjev, kub. meter. Cene smolnatim deskam so bile v prvem tromesečju tega leta v primerjavi s cenami iz leta 1952 višje za 18% v Italiji, 25% v Švici, 34% v Franciji, 38% v Avstriji in 104% v Jugoslaviji. MANJŠE POVPRAŠEVANJE PO OPEKI V mesecu avgustu in septembru so italijanski odjemalci splošno manj povpraševali po opeki v primerjavi z istim časom v lanskem letu. V Piemontu, Lombardiji, na Beneškem, v Liguriji in Emiliji se je trgovina z opeko ohranila na isti ravni kakor lansko leto; do-čim se je v pokrajinah južno od Emilije povpraševanje po opečnih proizvodih znatno zmanjšalo nasproti lanskemu letu. Večina proizvajalcev opek postopoma omejuje svojo proizvodnjo in s tem hoče ohraniti sedanje cene blagu. V resnici so ostale cene v pokrajinah, kjer je ostala potrošnja opek neizpre-menjena, enake, ponekod so se celo za' malenkost zvišale; v ostalih pokrajinah, kjer proizvodnja ni bila skrčena in je povpraševanje padlo, so cene nižje za 10%. Odjemalci tudi na tem trgu zahtevajo vedno daljše odloge za plačilo, zgodi se tudi, da sploh ne plačajo svojega dolga pri prodajalcu. Iz teh razlogov je bila sezonska proizvodnja, čeprav je bilo vreme ugodno, predčasno zaključena. ZNIŽANJE CEN ČASOPISNEGA PAPIRJA Na sestanku Medministrskega sveta za cene (CIP), katerega so se udeležili predstavniki založnikov, industrijcev časopisnega papirja in drugih zainteresiranih organizacij, so sklenili, da se cena časopisnega papirja, ki je bila v prejšnjih mesecih zvišana, zopet zniža. Časopisni papir naj bi stal v tromesečju november - december - januar 110 lir kg, in sicer za količino 180.000 stotov na mesec. Na sestanku so prišli do zaključka, da je položaj časopisne industrije zadovoljiv. Proizvodnja tega papirja v Italiji zadostuje domačim potrebam. Zaradi tega so sklenili, da ne bodo uvažali časopisnega papirja iz ino-zemstva. Augsburg še razprostira na skoraj nevidni vzpetini med rekama Lech in Wertach. že takoj ob vhodu opaziš starejše zgradbe, raztresene po dokaj veliki, več ali manj ravni površini brez pravega gradbenega načrta. Nič čudnega, mesto je staro, prestaro. Ustanovili so ga že Rimljani pred Kristusom in mu tudi dali ime: Au-gusta Vindelicorum. Bilo je trgovsko in prometno središče rimske province Vindelicije. čeprav je bilo po odhodu Rimljanov uničeno, je zopet vstalo, zaradi svoje naravne lege- saj so se tu stekale in se še stekajo dandanes prometne in trgovske žile iz Italije čez Alpe ter iz sosedne Bavarske. Danes je Augsburg še povrh upravno središče švabske pokrajine z zelo razvito industrijo. Tu so tovarne strojev, tovarne papirja in pergamenta, klobučevine, usnja, livarn in -nad 50 pivovarn. Augsburg ne napravi vtisa velikega mesta. Kot umetnina so znani augsbur-ški vodnjaki s kovinskimi okraski. Naravno je, da ima mesto s takšno zgodovinsko preteklostjo tudi več muzejev in 19 cerkva, med katerimi 5 katoliških in 5 luteranskih, zidanih v gotskem in baročnem slogu z vso znano cerkveno ornamentiko tedanjih časov, ki se ji še danes ne moreš dovolj načuditi. SPOMIN NA ZAČETEK PROTESTANTIZMA Znamenit je augsburški rotovž (Rathaus - mestna hiša) iz 1.1615, zidan v elegantnem renesančnem slogu. V bližini je lep »Paradeplatz«, na katerem stoji vladna palača — sedež nekdanjih palatinskih gospodarjev škofov, potem švabsko bavarskih kraljev in sedaj vladnega rezidenta. V tej palači je zazidana soba, kjer je ohranjen spomin na zgodovinski dogodek, ko so namreč 25. junija 1530 protestantski nemški knezi izročili cesarju Karlu V. spomenico o augsburški veroizpovedi. To je bil prvi 132 MILIJARD ZA IZVOZ ŠVICARSKIH UR V prvih devetih mesecih tekočega leta so Švicarji izvozili za 910 milijonov švicarskih frankov (okoli 131.950 milijonov lir) ur. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta je izvoz po vrednosti narastel za 10%. Po številu ni izvoz narastel tako močno, to pomeni, da so tujci kupovali dražje ure. NAKUP AMERIŠKEGA ŽITA Z DOMAČO VALUTO. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo Grčiji naknadni nakup 8.700 ton koruze z domačo (grško) valuto. Žito je v ameriški valuti vredno 458.000 do"larjev. Tudi Indija bo lahko kupila v Ameriki z domačo valuto za 20 milijonov 945.000 dolarjev pšenice ali moke. PRIDELEK BOMBAŽA V ZDA. Po zadnji cenitvi ameriškega ministrstva za kmetijstvo je letošnji pridelek bombaža v Združenih državah dosegel 11 milijonov 788.000 bal (lansko leto pa 13,100.000 bal-). ZA BOLJŠE SPOZNAVANJE ITALIJE. Sarajevski časopis, za socialna vprašanja »Pregled« je. svojo dvojno številko (7-8) posvetil spoznavanju Italije med jugoslovansko javnostjo. Uredništvo je storilo to v zahvalo florentinskemu krožku, ki se zbira okoli revije »II Ponte« ter je pripravil poseben zbornik posvečen Jugoslaviji. V »Pregledu« je dan poseben poudarek na socialna in gospodarska vprašanja. Prav ti sestavki bodo jugoslovanskim čitateljem v veliko oporo pri proučevanju gospodarskih in političnih odnosov med obema državama, čeprav so avtorji posameznih prispevkov znane osebnosti, bi kazalo v bodoče v takšnih primerih navesti o njih nekaj osebnih podatkov. Med avtorji je tudi Giuseppe di Vittorio, znani italijanski sindakalist, ki je medtem umrl. Hasan Brkič, predsednik komiteja za zunanjo trgovino, je napisal razpravo »Ekonomski odnosi Jugoslavije z inozemstvom«, Paolo Treves, pomočnik italijanskega ministra za zunanjo trgovino pa članek »Italijansko-jugoslo-vansko trgovinsko sodelovanje« in dr. Miroslav Djordjevč »Italija in Balkan za časa italijanskega zedinjenja«. V reviji je še polno drugih prav tako zanimivih člankov. »Pregled« priobčuje od meseca do meseca bibliografijo knjig, ki so izšle v Jugoslaviji. (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, oktobra Posredovalna vloga mednarodnih sejmov med industrijo in trgovino postaja tudi v Jugoslaviji vedno živahnejša in je prav zaradi tega potrebno pripraviti tozadevne sejemske programe vnaprej. Tako je že na jesenski priredbi zagrebškega velesejma bil objavljen pester program spomladanske sejemske prireditve, ki bo od 11. do 20. aprila prihodnjega leta. Novo sejmišče na južni obali Save, ki obsega sedaj 465.000 kv. m, a ki bo svov prostor razširilo na približno 650 tisoč kv. m, dobiva postopoma svoje .končne obrise. Zapadni in južni del sejmišča predstavljata že moderno urejeno arhitektonsko enoto, vtem ko severni in vzhodni dal nosita še sledove komaj dokončanih del; minule jeseni so namreč izgradili paviljone jugoslovanskega strojarstva, paviljon ZDA, Vzhodne Nemčije, velik paviljon za tuje razstavljalce in več manjših objektov posameznih jugoslovanskih tovarn, kot »Chromos«, »Jugovimi« itd. Prav ta ko je že dograjen del velike Palače narodov. NAD 183 MILIJARD PROMETA Razen napredovanja gradbenih del, ki jih opažamo na sejmišču, se nadaljuje tudi živahno zaključevanje poslov med posameznimi inozemskimi razstavljai-ci; tako, na pr. med ZSSR in ZDA, med uradni- korak knezov upornikov za priznanje Ipteranstva proti katolicizmu ostalega nemškega plemstva, ki je ostalo zvesto rimskemu papežu; hkrati je bil to rojstni dan nemškega protestantizma in prvi sad Lutrovih reformističnih naukov. L. 1555 pa je bil v tem mestu sklenjen »augsburški verski mir«. Med tridesetletno vojno so 1. 1631 zasedli Augsburg Švedi. Nato je mesto zopet prišlo pod cesarjevo oblast. V verskih homatijah srednjega veka je Augsburg sploh igral znamenito vlogo. Sledovi so še dandanes vidni. Polovica prebivalstva je katoliška, druga polovica pa protestantska, V Augsburgu živi okoli 2CO.OOO ljudi. Omenjena verska listina poluteranje-nih fevdalcev katoliškemu cesarju je vsebovala luteranske dogme, ki so se v glavnem ohranile do danes in katere priznava večina protestantov. Pozneje so nastale še druge sekte (zlasti v Švici kalvinizem), ki pa nimajo toliko pristašev. Ko sva se s sinom vozikala po Augsburgu so stare in- moderne ulice, kazale kaj zaspan obraz nedeljskega popoldne. Cestna križišča so bila skoraj prazna in medlo sonce je komaj ogrevalo sivkasto ozračje. V parku pred katedralo je sedelo nekaj popotnikov s podeželja. Tam zadaj je nekaj ostankov ruševin iz pretekle vojne, toda o strahovitih bombardiranjih skoraj ni več sledu. Ruševine so Nemci povsod odstranili, kakor da ne bi želeli gledati več teh spominov na žalostno preteklost in narodno ponižanje. iNa mestu ruševin so prazni prostori, ki bi jih nevedni tujci, recimo, iftladi Amerikanci, ki so malo slišali o vojni in si sedaj v trumah ogledujejo Nemčijo — imeli prav lahko za zapuščeno lastnino ali celo srednjeveško razvalino. PRVI VTISI O NEMCIH Augsburg je mikal zahodne bombnike tudi zaradi velikega letališča na bližnjem Leškem polju in številnih tovarn, ki so podpirale Hitlerjev vojni stroj. Od 3. novembra kroži okoli zemlje že druga umetna luna — sovjetski sput-nik II. Neki angleški list piše, da pomeni za ruske znanstvenike izstrelitev drugega sputnika prav tako velik uspeh kakor izstrelitev prvega. Z drugim sput-nikom so Rusi po mnenju tega lista dokazali, da so res daleč pred Američani ; presenetljivo je, da s takšno lahkoto pošiljajo v vesoljstvo umetne satelite. Drugi satelit je okoli 6-krat večji kakor prvi in tehta 508,3 kg (prvi 83,6 kg); 15-krat je večji kakor satelit, ki ga nameravajo spustiti Američani. Okoli Zemlje kroži s hitrostjo 29.000 km na uro, medtem ko leti prvi z brzino 28.700 km. Drugi satelit leti v večjem krogu, ker so ga pognali v višino 1500 km, medtem ko je prvi dosegel višino 900 km. Ruski učenjaki računajo, da se bosta sputnika razletela enkrat v decembru, ko bosta toliko zgubila na višini, ZSSR in Italijo ter med drugimi. Vloga zagrebškega sejma, mostu med Zapadem in Vzhodom, postaja vedno bolj vidna in končna bilanca te prireditve kaže po dokončnih podatkih skupen promet nad 183 milijard din. Od tega je odpadlo na notranji promet 140 milijard din., na uvozne in izvozne zaključke pa 37 milijonov dolarjev. Prav znatne zaključke' so sklenili tudi inozemski razstavljale! med seboj. Nič čudnega torej, če vlada glede na te uspehe veliko zanimanje za bodoče prireditve že danes. V teku so pogajanja z v-ečjim številom držav, ki si na zagrebškem velesejmu žele zgraditi lastne paviljone. Nekatere države imajo paviljone, ki so odločno premajhni, in žele zaradi tega zgraditi večje. Brez dvoma pa bo k nadaljnjemu napredovanju zagrebškega sejma pripomogla tudi skrbna izbira razstavnega programa in njegova vskladitev z bodočo strukture jugoslovanskega uvoza. V tem smislu bo prihodnja spomlad-na manifestacija zagrebškega velesejma leta 1958 obsegala v prvi vrsti pregled jugoslovanske proizvodnje in pregled inozemskih proizvodov za široko pd-v trošnjo. Že nekoliko let sem se jugoslovanski trg oskrbuje s predmeti široke potrošnje; tudi-spomladna razstava bo prav gotovo v znamenju proizvodov množične rabe. Posebne pozornosti bo deležna na prihodnjem spomladanskem sejmu v Za- V Augsburgu sva prvič pokušala nemško kavo in »Eis« — sladoled ter si ogledala nemško ljudsko kuhinjo, v kateri si gostje sami postrežejo s kosilom, pravzaprav s kosilcem za srednjega meščana. Napis nad vrati: »Posluži se sam!« (Bediene dich selbst), je zbudil v meni domnevo, da bo zato kaj ceneje... Toda za naše tržaške pojme je bil račun visok. Ko sva preračunala marke v lire, to je 7 mark za oba, naju je kosilce stalo čez tisoč lir, In to v ljudski restavraciji, kjer si sam postrežeš, saj pride natakarica le po plačilo; klopi in mize pa so kakor v kakšnem internatu. Ne vem ali je takšne kuhinje uvedel že Hitler ali pa Adenauerjeva demokracija. Za Nemce mora že biti dobra stvar, saj jih je bilo noter precej. že prvi dan sva v Nemčiji potrošila 23 mark; pomnoženo s 150 da to 3450 lir. Kakšen vtis so napravili name Nemci? Sicer so naši sosedje in naši stari znanci. Z njimi smo bili Slovenci v preteklosti v večnem boju za svoj obstanek. Včasih smo jih občudovali, še bolj pogosto pa grdo gledali, ker so nam neprestano stregli po življenju. Te Nemce in njihove avstrijske brate smo zdaj gledali od blizu. Toda kje so? Vozimo skozi vasi in mesteca, a povsod jih je videti zelo malo, če upoštevamo, da šteje Zahodna Nemčija okoli 50 milijonov ljudi. Kje so, ali jih je tako zrešetala vojna ali pa so morebiti na dopustih, nekje v topli Italiji? Mirna so videti ta mesteca in tiha. Ali je postal nemški narod tako tih in skromen, ali pa morda objokuje svoje mrtve in obžaluje tolikšno zlo, ki ga je povzročil celemu svetu?! Prijazni so, če jih vprašamo za pot. Postrežljivi so in nič ošabni, kot smo jih bili vajeni gledati v njihovih SS uniformah raznih barv. Izginile so uniforme. Ostale so samo tiste, ki jih nosijo prometni stražniki na križiščih v velikih mestih in avtocestah. Na vseh dolgih poteh vse južne Nemčije smo videli samo enega Nemca vojaka in en nemški vojaški tovornik v Ko- da ne bosta več mogla zmagovati zračnega odpora v nižjih plasteh. Psička Lajka, ki so jo postavili ruski znanstveniki v drugi sputnik, da bi preizkusili, aii bi tudi človek lahko zdržal takšen polet, je po mnenju ruskih izvedencev poginila. Ruski izvedenci so izjavili, da po dosedanjih izsledkih ni mogoče satelita tako zgraditi, da bi poskusno žival — v tem primeru psa — lahko spravili zopet na zemljo. V zahodnem svetu so nekaj časa računali z možnostjo, da bodo Rusi pred proslavo 40-letnice oktobrske revolucije pognali na luno posebno raketo. Rusi so kmalu sami zanikali to vest. Od Zemlje do Lune je kar 384 kilometrov razdalje. Neki ruski profesor je izjavil, da bi raketa potrebovala na Luno okoli 5 dni. Vsi zvezdo-slovci se strinjajo v tem, da na Luni ni življenja v našem smislu; človek bi torej na luni ne mogel vzdržati. grebu trgovska in gostinska stroka. Priredili bodo namreč mednarodno razstavo opreme za trgovine in gostinske obrate; tej je uspeh zagotovljen, kajti Jugoslavija v zadnjih letih močno pospešuje razvoj trgovinske mreže in go-^ stinskih objektov. M. V. Vznemirjenje zaradi zvišanja železniške tarife Zvišanje železniške tarife za prevoz blaga, ki ga je odredila uprava italijanskih železnic 20. oktobra, bo zadelo zlasti tranzit iz zaledja proti Trstu. Povišana ni bila samo splošna tarifa, temveč tudi stalna pristojbina za posamezni vagon, in sicer od 500 lir kar na 2500 lir. Proti povišanju tarife je protestirala dunajska gospodarska zbornica. Po njenem mnenju bo povišanje tarife oviralo avstrijski tranzit v smeri proti Trstu. To pojde v korist reškega pristanišča. Povišanje je po mnenju gospodarske zbornice tudi- proti določbam italijansko - avstrijskega sporazuma o prometu s Trstom iz leta 1955. Zbornica dodaja, da bi morala rimska vlada poprej obvestiti avstrijsko vlado o nameravanem ukrepu, kakor določa rimski sporazum. NARAŠČANJE TRANZITA CEZ REKO Celoten tovorni promet skozi pristanišče na Reki je lansko leto znašal 2,965.000 ton ter je bil za 76,% večji kakor leta 1953. Značilno je, da narašča tranzitni promet čez Reko. V prvih o-smih mesecih tega I-eta je dosegel 561 tisoč ton, to je 127.000 ton več kakor leta 1956. Računajo, da bo letos v vsem letu dosegel 1 milijon ton. blenzu. To je bilo vse. Tu na jugu ni nemških vojakov, tu so samo tuji, ki varujejo nemško zemljo. Morda so pa prav zato bili videti oni redki Nemci na Svabskem in Bavarskem tako potlačeni, kakor da ne bi bili na svoji rodni zemlji. Strašna mora biti vsekakor kazen za ta ponosni narod, da mora gledati že 12 let tuje vojake, čeprav so mu prav pomagali zopet vstati na noge. Zdi se, da bi marsikateri Nemec rad žrtvoval vso motorizirano navlako, ki jo je uspel ustvariti po vojni za eno samo vojaško uniformo z našivi in čini. Kako je dolgočasno ne videti in ne slišati več strumnih koračnic z napevi iz nibe-lunških pravljic! Kako dolgo še, se gotovo sprašujejo, v resnici ni več videti nikjer po teh deželah ne policije, javne ali tajne, ne vojakov, da celo niti gasilcev v unifermah. Kako neki šele zdihujejo dekleta za minulimi časi! Danes se zdi, kot da je Nemčija brez lastne vojske dežela vseh in nobenega. Na vsak način nama se je to zdelo dobro: nobenega strahu, nobenega nagajanja s strani nekdanjih policijskih agentov. Nihče te nič ne vpraša. Vsi so prijazni in samo delajo, gradijo in zidajo, novo, vse novo, kar so si. dali porušiti. Kako drugačno bi bilo takšno potovanje po nekdanji Hitlerjevi Nemčiji, v kateri so kot v sršenovem gnezdu mrgolele uniforme, čudno mirno in tiho je po nemški deželi! Kemikalije na italijanskem trgu (Slabe perspektive za alkohol) MILAN. V splošnem lahko rečemo, da je precejšnje povpraševanje po proizvodih kemijske industrije kakor tudi po surovinah, ki zanimajo področje te panoge industrije; za določene vrste blaga je le malo zanimanja. Čvrste so cene etilnih alkoholov, butilnega alkohola, ftalata, bencola, mleka v prahu, vitamina C, oksikinolinsulfata, kinina ter v splošnem zdravil za pobijanje influence. Tudi cena kokosovega olja je trdna. Šibki pa so inositol, jod, koruzni dekstrin, amonijev sulfat, bencol trgov, ter palmovo, laneno in ricinovo olje. Kazeini, krompirjev škrob, toluol ter loj pa ne kažejo nikake jasne slike in njih cene so negotove. JABOLK ZA INDUSTRIJO NI Nastopile so precejšnje težave v oskrbovanju z alkoholi. Ta pojav je neprijeten predvsem za proizvajalce likerjev ter kemijsko industrijo, ki je navezana na uporabo topil. Glavni vzrok težkega stanja na področju alkoholov je primanjkovanje surovin. Jabolka za industrijo alkohola so praktično nedosegljiva ;dovolj jih ni niti za potrošnike pa tudi ne za industrijo sadnih kon-serv. V tem času so v preteklem letu plačevali po 7 lir 'za kg jabolk za pridobivanje alkohola, letos pa se cene sučejo med 70 in 230 lirami. Jabolk za proizvajanje jabolčnika in alkohola dejansko ni. Letos pridejo za izdelovanje sadnega alkohola v poštev rožiči in smokve. Pa tudi v tem primeru je ponudba zelo skromna. Letošnji pridelek rožičev je bil za eno tretjino manjši kakor lanski. SLABA LETINA SLADKORNE PESE Niti za alkohol prve kvalitete ni na razpolago dovolj primernih surovin. Pridelek sladkorne pese je bil za 30% manjši. Kot prva posledica zmanjšanega pridelka je nastopil dvig cene melase. Sedaj je dosegla melasa ceno 50 lir za kg. Niti uvoz ne more premostiti teh težav. Pred nedavnim so melaso iz sladkornega trsa ponujali na osnovi 12 funtov šterlingov za tono. Torej je za 10 do 12 lir dražja od italijanske melase. Upoštevati moramo namreč, da melasa iz sladkornega trsa deklarirane vsebine 52 stop. dejansko ustreza 48 stop., ker se približno 4% ne da izkoristiti. TUDI AZIJSKA JE OPRAVILA SVOJE Azijska mrzlica ima še vedno vpliv na tržišče z zdravili, cene antipiretikov in vitamina C silijo navzgor. Uvoz vitamina C iz inozemstva je preprečilo mnogo špekulacij, ki so bile še pred kratkim na dnevnem redu. Azijska mrzlica pa je v precejšnji meri omogočila prodajo specialitet, katere so že prišle v pozabo. DRUGE KEMIKALIJE Od snovi, ki so v preteklem tednu pridobile na ceni, naj omenimo: ocetno kislino tehn. 96-97% od 145-150 na 145-155 lir, terpentin od 175-180 na 175-185 lir, vinski alkohol 2. kat., hektol. od 78.000-80.000 na 80.000-81.5000 lir, sadni alkohol 2. kat. hektol. od 79.000-81.000 na 80.000-81.500 lir, ekstrakcijsko kostno mast od 123-128 na 123-130 lir, destilirane živalske ol-eine od 230-240 na 235-265 lir, mleko v prahu 24% od 470-480 na 470-510 lir, domače posneto mleko v prahu od 230-240 na 230-250 lir, trikrat prešani saponifikacijski stearin od 220-230 na 220-240 lir in toluol od 100-105 na 100-110 lir. Pocenili so se anhidrid ogljikove kisline od 90-95 na 87-90 lir, vosek kan-delila od 1.100-1.200 na 1.150, montanski vosek Riebeck od 560-600 na 550-590, razredčila za celulozne lake od 140-145 na 130-135, indijski šelak ABTN od 530-546 na 530-540 lir, rafinirana laktoza F. U. od 350-380 na 340-360 in palmovo olje Nigerija kisj. 14-15 od 145-155 na 140-150 lir. ŠKROB, DEKSTRIN, GLUKOZA Cene veljajo za 1 kg blaga f.co skladišče prodajalca, a kot najmanjša količina je mišljena vreča, sod in podobno. Koruzni škrob, ventiliran, čist 100 do 110 lir, krompirjev škrob, nizozemski 140-145, krompirjev škrob domač in drugih izvorov 135-140 lir. Pšenični škrob 135-140, rižev škrob, izredno čist 190-200 lir. D-ekstrin iz domačega krompirjevega škroba 165-170 lir, iz inozemskega krompirjevega škroba 160-170, koruzni dekstrin 200-230 lir. Tekoča glukoza 120-130 lir. NAZADOVANJE IZVOZA ŽITA IZ AMERIKE. V tretjem tromesečju leta 1957 so Združene ameriške države izvozile 97.000.000 bušiov (1 bušel vsebuje 36,35 litra) žita ali moke, to je za 19 milijonov bušiov manj kakor v tem času lanskega leta. Izvoz ameriškega žita v Indijo, na Poljsko,'v Brazilijo in na Japonsko je bil večji kakor lansko leto, izvoz v Francijo, Zah. Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in Pakistan pa manjši. »GOSPODARSTVO44 izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu I. L. (Se nadaljuje) l/i/iaq azilni del Cotooi^ TRIESTE, Corso Italia (Angolo Piazza della Borsa). Telefon 29-043 Bogata izbira dežnih plaščev, površnikov, zimskih plaščev, jop in hlač. Oglejte u mm. udclile! Za moške, ženske in otroke originalne LODEN po najnižjih cenah. 2tmei.lfiucL t>ig.6viM.a. Sprejemamo bone za odplačila na obroke. Jz Ttbtu u £uhi'flno Ifleirnhiju Zagreb se pripravlja na spomladanski velesejem Dokončni podatki o velikih zaključkih na jesenski prireditvi FRANCOZI BODO ZGRADILI 58 TROLEJSKIH LADIJ. V IrancoSj ladjedelnicah gradijo ali pa je bilo rooenih skupaj 58 petrolejskih ladij, izmed teh imajo nosilnost po 73.0^ ter so največje, ki so bile doslej * ročeno v Evropi. Do leta 1962 bo »v jenih za 2,429.000 ton petrolejskih I U dij. Po načrtu bo 14 ladij izročeni- p promet v prihodnjem letu, 10 v 1( 1959, 11 v letu' 1960, 10 v letu 1961, v letu 1962. tro San na d. TRIESTE Ustanovljena leta 1911 IMPORT-EXPORT 0o° 2aloga Sluga na imblie in moSke oSleke in podlog1 O o o TRST- RIVA TRE NOVEMBRE 9 TEL. 24-863 TELEGRAMU OONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE % V:>lifi kat. kat. nad Pod kat, Pad od 2 od j od i od j od ] Pod kat. Pad od 2 »d ] M j »d j od ] Pod I kat. Pad Pod kat, Pad od od '0d URAH IN ZLATARNA l/l/likolj lialel - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 95-381 valif H ' Pečk Pad od ■ od i Dre najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vsa prilik0 .VISTA TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-65* Bogata izbira naočnikov, daljno' gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, tcplomero* in fotografskega materiala. ik rt ‘bo 'odi; ki ] 'do ese( 'Da bo ‘ebi- 'Pe ‘ke. :o i*i lisi (3C tele Vozni red avtobuse* za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - Ljubljanski Od 1. maja do 30. septembra dne' Od 1. oktobra do 30. aprila vsako * do, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubija11 Od 1. maja do 30. septembra dne' Od 1. oktobra do 30. aprila vsak tori četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SA Proga: Ljubljana - Postojna - Gof Vsako soboto do 15. junija 'ro- pih 'čili 19! “Pil; Odhod Odhod Vi Sf 2; Odhod Odhod 1“0] A« -eth tse, iz LJUBLJANE ob 6.30 iz GORICE pb 13.50 (SAP) Vsak četrtek, iz LJUBLJANE ob 17.00 iz GORICE ob 7.00 (RIBl)|oje Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTRAP Proga: Trst - Herpelje - Kozin* Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSIC8 'ažt )i Pto, 'vin •en hži 1) ‘vni S. A, T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeU Odhod Pri®č 7.30 TRST 8.35 Sežana 8.50 SENOŽEČE 9.25 POSTOJNA 10.30 LJUBLJANA Prevažajo se samo potniki, ki pot' jo preko meje. Dnevna proga od 1. ja do 30. septembrif 1957. Nadaljev^ do Bleda od 16. junija do 15 sep1®1 bra. n Au OPOZORILO. Opozarjamo potnike/ je ostal vozni red na avtobusni Pt( med Trstom in Ljubljano tudi R* letne sezone, to je od L oktobra dal neizpremenjen. Avtobusi torej vozi]0 vedno vsak dan, to je kakor v pol£ sezoni. »AUTOVIE CARSICHE« — TRS* AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod l® 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh-Vozi vsako sredo in soboto. Proga: Trst — Opčine — SežaP® V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vsJ! soboto ob 7. in 15.30 (SAT/S^' — vsak ponedeljek in vsako ne(i([ ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNE; Odhod iz Sežane vsak petek in s' to ob 9.30 in 18.30 (S AT/S A; — vsak ponedeljek in vsako ne- ob 14.30 - (SLAV# PROGA TRST — FERNECE Odhodi s Trga Liberta Ob delavnikih: ob 7.30, 10,15, 15, 18.55. ,0 Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, $ J 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 1%Jl 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, vi. Odhodi s Femeč -54 Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, Ppa 15.40, 18.55. e »a: še »ki j« ';tii ;U ;cal up •tli ) 'io, 'bi k k - J I 4 Ma ‘ide lb! k za “bo er 'vaj stv; IK &0 ;0l k ji ‘ea ■efar S 'ihi 'Ji '4- 13I k 't0( “Pt k Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, U.ati 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, , 16.50, 17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, JOli, 20.50. 21.45 , 23.10. __________ ^»il k -i. Bc GOSTILNA FUHIi A3J REPENTABOR to tlet ov( v DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacij6] kličite telefonsko celico Repentabor' ■' i >55 'ar J ' 15. novembra 1957 58 (IS zon testnik SEDE 2. TRST Ul. ICA FARIO PILZ1 ST. «0/1. TELEFON ST. Ti. os ^TDvTDSPOn^RSKF.GA ZORI \7FNl\ I zč: .ih 'nil')|T f r ,1,» ^raginjske doklade industriji in trgovini [■oinesečje november-december 1957 Januar 1958 veljajo za industrijske nameščence naslednje doklade: URADNIŠKO OSOBJE (mesečno) kat. kat.: nad 2i Pod 2i kat. A; Pad 2i 20-21 :°d 19-20 0d 18-19 0li 17-18 “d 16-17 tod 16' kat. g. Pad 21 °d 20-21 °d 19-20 °d 18-19 0(1 17-18 °d 16-17 tod 16 ije moški ženske 8.008 8.008 let 6.032 5.000 let 5.239 4.472 let 4.498 3.874 let 4.316 3.653 let 4.147 3.289 let 3.809 3.042 let 3.289 2.795 let 3.042 2.600 let 2.509 2.314 let 3.809 3.289 let 3.640 3.146 let 3.536 2.938 let 3.315 2.600 let 2.795 2.366 let 2.639 2.249 let 2.039 1.976 Kvalificirani delavci: nad 20 let 145,— od 18-20 let 141,— od 16-18 let 123.50 pod 16 let 102.50 Specializirani težaki: nad 20 let 137.50 od 18-20 let 128.— od 16-18 let 101.— pod 16 let 79.50 Navadni težaki: nad 20 let 129.— od 18-20 let 120.50 od 16-18 let 95.— pod 16 let 66.— Ženske 1. kategorija: nad 20 let . 122,— od 18-20 let 102.50 od 16-18 let 96.50 pod 16 let 85.50 2. kategorija: nad 20 let 115.50 od 18-20 let 97.— od 16-18 let 86.— pocj 16 let 75,— 18.12 17.62 15.44 12.81 17.19 16,— 12.62 9.94 16.12 15.06 11.87 8.25 15.25 12.81 12.06 10.69 14.44 12.12 10.75 9.37 , Posebna kat.: tod 21 let tod 21 let kat.; kategorija (vmesni) 3. kategorija: nad 20 let 108.50 13.56 5.863 5.096 od 18-20 let 91.50 11.44 5.174 4.381 od 16-18 let 81.50 10.19 pod 16 let 65.50 8.19 4.459 3.835 4.225 3.640 •4.108 3.250 TRGOVINSKI NAMEŠČENCI 3.809 3.029 URADNIŠKO OSEBJE DELAVCI Kvalifikacije dnevno mesečno dnevno na uro Moški 1, Ib, 5 delavci: nad 21 let 212.50 5.525 161.50 20.19 2, 6a, 6b, 6c 157,— 19.62 nad 21 let 160.— 4.160 139,— 17.37 pod 21 let 139,— 3.614 3, 7 nad 21 let od 20-21 let od 19-20 let od 18-19 let od 17-18 let od 16-17 let pod 16 let 4, 8 nad 21 let od 20-21 let od 19-20 let od 18-19 let od 17-18 let od 16-17 let* pod 16 let Ženske 1, Ib 5 nad 21 let 2, 6a, 6b, 6c nad 21 let pod 21 let 3, 7 nad 21 let od 20-21 let od 19-20 let od 18-19 let od 17-18 let od 16-17 let pod 16 let 4, 8 nad 21 let od 20-21 let od 19-20 let od 18-19 let od 17-18 let od 16-17 let pod 16 let 119.— 3.094 114.50 2.977 110 — 2.860 101,— 2.626 87,— 2.262 80.50 2.093 66.50 1.729 101,— 2.626 96.50 2.509 93.50 2,431 88.50 2.288 74,— 1.924 70,— 1.820 55.50 1.443 212.50 5.525 138,— 3.588 119,— 3.094 103.— 2.678 97,— 2.522 87.50 2.275 81,— 2.106 74,— 1.924 69,— 1.794 61.50 1.599 87.50 2.275 83.50 2.171 78.— 2.028 69,— 1.794 63.— 1.638 59.50 1.547 52.50 1.365 V prihodnji številki bomo objavili še draginjsko doklado za delavce iz trgovinske stroke in tiste, ki so zaposleni v tekstilni industriji. TRŽAŠKI LLOYD je te dni ustanovil redno pomorsko zvezo med Trstom in južnokorejskim pristaniščem Fusan. Na novi progi bosta pluli ladji »Cellina« in »Isarco«. Vojakom bo treba. Predstav-( Ministrstva za obrambo je izjavi!-, odo na Tržaškem ozemlju ponovno L. i obvezno vojaško službo. Pripad-J ktnika 1937 in naslednjih letnikov 0 morali odslužiti celoten rok' (18 eev). Letniki do 1932 bodo popol- «sei 'Uta oproščeni, letnike od 1932 do 1936 te,pd° poslali na zdravniški pregled. lvalcem Tržaškega ozemlja, to je , e A bivšega Svobodnega tržaškega [UL^ja doslej ni bilo treba služiti vo- GRIPA v Italiji popušča. ^USKA ifl akor j 'nn° gr*P° največ ljudi v Lombardi-k'. “3.379 primerov). V vsej Italiji je ^ej Podleglo 705 ljudi. Zadnje dni pa ?azijska« znatno popustila. V Trstu e povsem ponehala; še vedno zbo-°koli 130-150 ljudi na dan. t|°VARNO »KRAFTMETAL« v trža-industrijskem pristanišču so iz-!*1 novemu lastniku. Podjetje je ma-(■il ’36 zašlo v stečaj. Na dražbi ga je 1 tola družba SAIFAC iz Benetk. v Ladjedelnici sv. Roka v Miljah sPlavili dva 80-tonska motorna čol-2a finančno stražo. (“ODjetje »vetreria triesti- ki je imelo , -—v žaveljskem industfij- Pristanišču in ki je zašlo pred eci v stečaj, so skušali prodati na Na dan dražbe pa se ni zglasil ei1 kupec. SMRt TRŽAŠKEGA BRODARJA. Te Je v Trstu umrl 82-letni kapitan ,‘0n N. Cosulich, bivši predsednik Trti le!in'’^e zbornice v Trstu. Rajni je bil Ch. 'zmed najbolj podjetnih članov Me Kozuličev z Malega Lošinja, ki nogo pripomogli' k razvoju tržaške-°morstva in ladjedelstva. Predvsem j^Mgnniziraii veliko plovno družbo le. ..toiich Line«, pa tudi ladjedelnico v Leta 1955 je postal predsednik j, n‘h skladišč v Trstu. 1* ^VDBENA DEJAVNOST NA OPCI- i' )s..- Poslopje, v katerem je Fabčičeva i ^ ..na, so popolnoma preuredili in po-oI%a * tržaška Cassa di Rispfirmio je .11,, Popolnoma predelati stavbo, ki jo v3J °d lekarnarja dr. Ghire. Pra- . da je stavba stala 35 milijonov in i 0 Preureditev stala drugih 40 mi-rPov ljr . (tržaška steklarna), '0je obrate 'ažbi. IMENOVANJA PROFESORJEV, šol sko skrbništvo v Trstu sporoča, da so bila objavljena 8. t. m. ng oglasni deski skrbništva imenovanja poverjenih in nadomestnih mest na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957-58. MARTINOVANJE NA PROSEKU. Sejem, na katerega pripeljejo tudi mlade prašiče, je bil letos na Proseku na dan sv. Martina manj živahen kakor prejšnja leta. Kmetje se pritožujejo, da je kmetijsko orodje drago. Iz Trsta in okoliških vasi je bilo izredno mnogo gostov, ki so si privoščili novo kapljico, ki je skoraj že čista. Vino je letos močno. O ZNAMENITEM IZNAJDITELJU RESSLU, ki je izumil ladijski vijak, in je živel tudi v Trstu, je napisal G. Ge-rolami v tržaškem listu »La Prora« daljši članek. Pisec omenja tudi, da je Ressel obvladal nemščino, češčino, angleščino, francoščino, italijanščino in slovenščino. NENADNA SMRT V GORICI. V go- riški bolnišnici je v sredo nenadoma umrl Ludvik Brešan, bivši predsednik upravnega odbora Kmečke banke in predsednik nabavno-prodajnih zadrug. Rajni je bil v Gorici znana osebnost ne samo v gospodarskih krogih, temveč splošno med goriškimi Slovenci. Rodil se je v Podgori leta 1888; v Gorici je dovršil gimnazijo. Med zadnjo vojno mu je v Dachauu umrl sin. Zapušča ženo in tri otroke, katerim izrekamo naše globoko sožalje. Pogreb rajnega bo v petek ob 15,30 v Podgori, kamor so ga prenesli. Pokojniku je odpovedalo srce po operaciji, ki je sicer uspela. ŽITO ZA PRIZADETE KMETE. Na pobudo vladnega generalnega komisarja je ministrstvo za kmetijstvo dodelilo kmetom na Tržaškem ozemlju, ki so jih prizadele vremenske razmere 4.000 stotov žita. Kmetje tržaške občine bodo prejeli 450 stotov, devinsko-nabrežin-ske 459, zgoniške 1.145, repentaborske 324 in dolinske 1.166 stotov. Namesto žita bodo lahko dobili moko, testenine, riž, močna krmila ali seno. ZARADI VELIKE POPLAVE ob izlivu Pada }e moralo zapustiti svoja bivališča nad 1000 družin. Voda je poplavila 4.000 hektarov zemlje. Aldisio in dotacije občinam Proračun za Tržaško ozemlje 1957-58 predvideva 8 milijard lir za javna dela. Okoli 1 milijardo bodo potrošili za' gradnjo novih stanovanj. Podjetje.IACP bo zgradilo za 700 milijonov stanovanj. Ustanovi za »Julijske in dalmatinske begunce« bodo nakazali 460 milijonov lir za gradnjo stanovanj Istranom. Za gradnjo stanovanjskih hišic z državnim posojilom proti 4°/o obrestim (v sniislu Aldisijevega zakona) je bilo določenih 350 milijonov lir. Kredit 8 milijard lir za javna dela vključuje tudi znesek 1 milijarde 360 milijonov lir, ki pojde za ■ uravnovešenje proračuna posameznih občin in pokrajin, oziroma za javna dela, ki jih ta izvajajo. Splošno so prispevki države za avtonomne uprave o-stali isti kakor lansko leto. »Agenzia Giulia« omenja dalje, da so za SELAD, ki zaposluje brezposelne, določili 550 milijonov, za tečaje za preusmeritev poklica pa 400 milijonov. SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU Na tržaškem trgu so cene sadju še vedno visoke. Nenavadno draga so letos posebno jabolka. Zelenjavni trg je prenatrpan z domačo zelenjavo, kakor je cikorija, špinača, solata, radič in motovilec, ker je toplo vreme trajalo dolgo. Zato so tudi cene tej zelenjavi padle. Navajamo cene sadju in zelenjavi na debelo (v oklepaju na drobno); Jabolka vrste »Delizia« I. 170-230 (210-300), II. vrste 70-1 0 (88-180); hruške I. »Kaiser« 280 (360), II. vrste 100-180 (160-260); kaki 50-80 (90-120); pomaranče 80-130 (120-180); kostanj 80-140 (120-180), limone 110T40 (160-200). Radič I. rez 200-250 (280-360), II. rez 80-160 (120-240); motovilec 100-203 (160-280); solata »endivija« 35-70 (80-140); solata »goštanska« 80-120 (120-180). cikorija 25-40 (50-70); špinača 30-80’(60-120); blede 60-120 (90-160); zelena SOVO, 80-120; cvetača 10-40 (40-80)- korenje 80 (120); čebula 32-38 (40-56)- česen 230-250 (300- t.00); krompir I. vrste 36 44 (42-55), H. vrste 28.32 (35-40)-paradižniki 60-110 ,(90-160); koramač 40-60 (70-100) lir kg. ZA ZABAVO. Leta 1956 so Italijani potrošili za razne zabave 181,5 milijarde lir. Največ potrošijo Milančani (povprečno 10.838 lir na osebo). Italijani so potrošili 116 milijard lir za kino, 13,7 za ples, 9,4 za nabavo gramofonskih plošč, 9,1 za športne prireditve in 8,8 milijard za gledališke predstave. £epote (Bombe botline j^tsikateri Tržačan premišljuje, ko i ,e fias letnega dopusta, kateri kraj ča 1 hajbolj primeren za počitnice, .jjse je prav težko odločiti: ali afe kraj predrag ali pa ne ustre- jPodnebje. Za nas, Tržačane, ki ži-°b morju in v mestnem hrupu )va Megli najrazličnejših plinov iz mislim, da je kot nalašč *. Mjtma vsa gornja Soška dolina a 'Ilth eLej Bovška kotlina s svojo pri-okolico. Bovec d«1 vjli *ie je središče gornje Soške do- in,, leži 483 m nad morjem pod W)0 jiledJOnom- Na Rombonu so se bili 'anPrv° vojno odločilni boji. Na SV 1 mesteca je sotočje Koritnice “4, jli ltai ^Ir6' Soein PUtok Koritnica izvira Ja,no 2° km odtod na zapadni stra-■ °vca, a Soča približno 27 km od-Zadnji Trenti, to je na vzhodni 3>6i Jalovca. Ti dve rečici imata ob .jj o, . u krasno bistro, modrozeleno vo-v >ojih r®ne ne najde zlepa turist na-Tl:1 fr *:llral1. Po nalivih, imata Soča ^ ^pf^Jithica belo kalno vodo, ki ■ 6§a fVl PrUeten vtis na mimoido-B tt^ Mista. Tu je voda belkasta pač !r0 ’ nekih rudnin, kakor kredo, ka-°da v obilici raztaplja na svoji ✓ j' znan še izza rimskih časov, liji JaM so ga imenovali Fligadi pa Mhpierium; pozneje je Bovec do- rutsch (v 12. stoletju), a doto j*11 so §a imenovali Boleč. Italijan-O^Me Plezzo pa je najbrž nastalo iz Ove3, .plec = trg. Današnje mestece i c Je bil nekoč znan kot važen trg je i°®05njo Soško dolino. Ko so Iju-v ^ bližnjih in daljnih krajev hodi-°vec na sejme, so pravili, da gre-fja plec (trg). ijj ZaPadni strani Bovca se dviga hn 111 visoki mogočni Kanin, tudi 17 Prve svetovne vojne. Na V strani Kanina je turistična koča in prelaz Neveja, od koder prav radi »napadajo« Kanin italijanski turisti. Po Kaninu in Rombonu teče državna meja med Jugoslavijo in Italijo. Na Kaninu, Rombonu in Svinjaku, ki obdajajo Bovec od SZ, S in V, je bilo med prvo svetovno vojno kar 11 ofenziv. Razumljivo je, da so te ofenzive prav trdo božale to mestece in ga zravnale z zemljo. Ko je vojna vihra utihnila, so Bovčani svoje mestece obnovili v še lepši obliki. Na popotnika napravi prav lep vtis, kajti mestece je snažno in prijetno, kakor je prijetno tudi podnebje. Hiše so sicer skromne, toda njihova okna so okrašena z najrazličnejšimi lončnicami, posebno so tu razširjene holandske pelargonije, ki so nekaj posebnega in katerih sploh ne vidimo v Trstu. Pestre žive barve iz vrtičev okoli hiš se razprostirajo dalje po polju in bujnih travnikih. Kot balzam delujejo te zelenopisane preproge na utrujene živce meščana, ki je prišel sem na oddih. Danes šteje Bovec 1000 prebivalcev. Industrije tu ni, glavni dohodek prebivalstva je živinoreja in gozdarstvo, nekaj dohodkov dajeta tudi turizem in letoviščarstvd. Kakor vsako večje naselje v naših krajih, je imel tudi Bovec nekoč svojo graščino. Danes je ni več. Na njenem mestu so vojašnice, ki so jih zgradili Italijani. Graščaki so bili Zeljarjevi. Kjer stoji -danes župna cerkev, so imeli nekdanji • graščaki svojo kapelico. Tedaj je bila farna cerkev današnja cerkvica v polju, ki je precej dobro ohranjena. Za tiste, ki radi taborijo, je tu urejen prav lep »camping« z vodo in kuhinjo. Pri sedanji farni cerkvi je vzidan najstarejši slovenski nagrobni napis v gornji Soški dolini iz leta 1801. Bovčani kaj radi pripovedujejo, da je glavni oltar njihove farne cerkve zgrajen iz 13 vrst mramorja, ki ga pridobivajo na Rombonu. Na V strani Bovške kotline, tam čez Sočo, se dviga 1254 m visoki zgodovinski hrib — Golobar. Na njem so 1. 1943 padle prve partizanske žrtve. Po njem se danes imenuje eden izmed bovških hotelov. Bovec ima krasno okolico, obdajajo ga gozdovi in zelene planine. Od tu so možne neštete planinske ture, kakor na Kanin, Rombon, Mangart, v Trentsko dolino, k izviru Soče, na Triglav, Vršič, Jalovec itd. Vsak dan je poleti avtobusna zveza z Bledom čez Vršič, kjer so turistom na razpolago kar 4 planinske koče. Nekaj posebnosti v Bovcu: pokopališče iz prve svetovne vojne, umetno jezero s slapom za električno centralo in dve porušeni trdnjavi iz prve svetovne vojne pod Rombonom. Ako si v Bovcu na počitku, lahko obisces grob Simona Gregorčiča. To ne bo prav nič naporno: s Kobaridom so večkratne dnevne avtobusne zveze; od Kobarida pa greš po lepi ravni cesti, skoro vedno ob Soči, eno urico hoda in prideš na pesnikov grob pri Sv. Lovrencu. še pol ure hoda, dalje je rojstna vas Simona Gregorčiča, Vrsno pod Krnom. Za blagor letoviščarjev skrbita v Bovcu dva hotela s svojima depandansama. Hotel »Kanin« razpolaga s 27 sobami a hotel »Golobar« z 21 sobami. Celotni pension v obeh hotelih je stal letos 650 din dnevno (brez takse). Ni posebnega luksuza, skromno je vse, toda zadovoljivo in prijetno. Bovec je kot nalašč ustvarjen za živčni oddih, kajti tu ni hrupnih zabav, pač pa vlada popoln 1 mir. Letoviščar pa nečesa pogreša v Bovcu: v tem živinorejskem krajif ne dobiš zlahka mleka in mlečnih izdelkov. j. g Piransko ladjedelnico bodo povečali Gospodarstvo in politika med Italijo in Jugoslavijo Državni podtajnik dr. T. Vratuša je v beograjski »Mednarodni politiki« priobčil daljši članek o razvoju italijansko - jugoslovanskih odnosov v zadnjih letih. Pisec poudarja, da se ugodno razvijajo zlasti gospodarski stiki; sklenjena je bila vrsta gospodarskih sporazumov, tako o sami trgovinski izmenjavi, o ribolovu, kakor tudi o tehničnem sodelovanju. Po zadnjem trgovinskem sporazumu se bo izmenjava povečala še za dve milijardi. Pri vsej dobri volji je ostalo nerešenih še nekaj vprašanj, ki se pojavljajo kot posledica fašistične oblasti in zadevajo 120.000 Slovencev v Italiji. Vprašanje likvidacije Tržaške posojilnice je na tem, da se reši zadovoljivo. Vprašanje slovenskih šol na Goriškem še ni rešeno. Navšečni so tudi procesi proti antifašistom in partizanskim borcem. Jugoslavija je storila vse tudi glede italijanske manjšine v Jugoslaviji, da bi se vse sporne točke odstranile. ZA DVOJEZIČNOST NA TRŽAŠKEM OZEMLJU Ta teden se v Beogradu zaključi za sedanje italijansko-jugoslovanske komisije, ki ima nalogo, da nadzira izvajanje določb londonskega sporazuma o pravicah narodnih manjšin na Tržaškem in v bivši coni B. Komisija je razpravljala zlasti o zahtevi, da se končno’vpelje dvojezičnost na Tržaškem na sodiščih in po drugih uradih. Jugoslovanske radijske postaje so objavile, da je bilo v Jugoslaviji že 44 sodnih razprav, pri katerih so uporabljali italijanščino. Na Tržaškem se še vedno upirajo uporabi slovenskega jezika na sodišču in v drugih uradih. V Beogradu so tudi razpravljali o italijanskem šolstvu na Koprskem. Znano nam je tudi, da se je skupina Tržačanov, ki je hotela ustanoviti slovensko obrtniško kreditno zadrugo že za časa vojaške uprave, pritožila komisiji proti zavrnitvi njihove prošnje. Že zavezniška vojaška uprava je odbila njihovo vlogo na zahtevo Zavoda Banca dTtalia. Konferenci predseduje jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak. FAŠISTIČNI ZAKON ZOPET UVELJAVLJEN. Generalni vladni komisar v Trstu je obnovil fašistični zakon, ki prepoveduje krščenje novorojenčkov z ne-italijanskimi imeni. Ta zakon je odpravlja Zavezniška vojaška uprava v Trstu. Naperjen je proti Slovencem, ki bi hoteli svojim otrokom dati slovensko ime. TO PAC NI V DUHU LONDONSKEGA SPORAZUMA. Tržaško kazensko sodišče je obsodilo 12 Ricmanjcev, med temi 10 žensk, ker so se protivile ustanovitvi italijanske šole v Ricmanjih, ki je povsem slovenska vas, in sicer na 4 mesece in 10 dni zapora in poravnavo sodnijskih stroškov. Obsodba je sicer pogojna, toda ostane vendar obsodba; tudi sotroške za pravdo bo treba plačati. Dogodek se je pripetil novembra 1954, ko je pričela z italijanskim poukom učiteljica Odette Fontanot. Obsojenci bodo vložili pritožbo na prizivno sodišče. Ustanavljanje italijanskih šol po slovenskih vaseh, v katere zvabljajo tudi slovenske otroke, očitno razburja domače prebivalstvo ter je proti določbam londonskega sporazuma. AMERIŠKE RAKETE ZA NEMČIJO. Amerika je ponudila vojski Zahodne Nemčije majhne in srednje vojaške rakete. Piran, novembra Vsakdo, kdor prihaja od časa do časa v Piran in Portorož ter opazuje razvoj življenja na tem skrajnem koncu morske obale, bo ugotovil, da je tudi na tem področju, kakor v ostalih delih prejšnjega koprskega okraja, vedno bolj vidno prizadevanje, da se dvigne gospodarstvo. Očitna je težnja, da se izboljša položaj, ki ga je zapustila prejšnja doba in ki ga tudi začasna jugoslovanska vojaška uprava zaradi takratne negotovosti glede končne rešitve vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja ni mogla bistveno predrugačiti. Da se je del prebivalstva poslužil opcijske pravice in se izselil, je sicer povzročilo ovire in nepričakovane težave, toda navzlic temu je za razdobje zadnjih treh let značilen krepak napredek v marsičem. To je za tukajšnje kraje v novem položaju posebno pomembno, kakor n. pr. na področju turizma in pomorstva. Uspehi so deloma že vidni; mnogo drugih del pa je še v načrtu. To velja zlasti tudi za staro piransko ladjedelnico na pol poti med Piranom in Portorožem. V prejšnjih časih je zaradi bližine velikih ladjedelnic tržaškega področja njen pomen bil izredno skromen, kakor je bila skromna njena oprema in njena vloga v ladjedelstvu sploh. Gradili in popravljali so v njej le majhne lesene jadrnice. Toda v novem položaju je njen pomen povsem drugačen. Podčrtava ga razvoj jugoslovanskega pomorstva. Nova Jugoslavija ni podedovala mnogo ladjevja iz prejšnjih časov. Trgovinsko brodovje prejšnje države je bilo med vojno večinoma poškodovano, uničeno ali zaplenjeno. Ladjedelnice na Reki, v Pulju in v Splitu so v prvi dobi po vojni morale popravljati poškodovane in z morskega dna dvignjene stare ladje. Ko se je pa v ladjedelstvu pojavila dobra konjunktura, ki traja še danes, in ko so nakup ali gradnjo novih ladij v tujini pričele ovirati visoke cene in dolgi dobavni roki, so se te ladjedelnice večinoma povsem preusmerile na gradnjo novih ladij in zdaj so vse zaposlene z naročili za več let naprej. Več kot sto ladij je zdaj v jugoslovanskih ladjedelnicah v izgradnji ali pa naročenih za domača in tuja brodarska podjetja. S tem je postalo pereče vprašanje, kje naj se v bodoče vršijo tista popravila, ki so. vsakemu trgovskemu bro-dovju, posebno pa ladjam dolge plovbe, od časa do časa neobhodno potrebna. Ta okolnost je postala odločilna za nadaljnji razvoj piranske ladjedelnice. NOVA OPREMA ZA LADJEDELNICO »Splošna plovba« s sedežem v Piranu, kateri pripada sedaj ladjedelnica kot poseben obrat, je že pripravila vse načrte za njeno preureditev in povečanje. Namen preureditve bo usposobiti ladjedelnico za popravljanje večjih, tudi prekooceanskih ladij do 10.000 ton nosilnosti. Sicer je ladjedelnica taka popravila v zadnjih dveh letih že izvrševala, saj je bilo v njej v popravilu v tem času že nad 50 ladij železne konstrukcije in med njimi tudi 12 prekooceanskih ladij same »Splošne plovbe«; toda ta popravila so bila izvršena in se še izvršujejo s tistimi primitivnimi sredstvi, ki so pač na razpolago in v nekaterih primerih le delno in v najnujnejšem obsegu. Zaradi nezadostne lastne opreme si mora ladjedelnica pri izvedbi takih popravil pogostoma pomagati s so-delovanjen* drugih podjetij, tudi takih iz oddaljenih krajev Slovenije. Ta ji dobavljajo za izvršitev popravil potrebne predmete ^11 nadomestne dele. Seveda ss na ta način popravila ne morejo vedno vršiti s potrebno naglico in tako nastajajo ladjam časovne zamude, ki so pri sedanjem pomanjkanju ladijskega protsora še posebno nezaželene. Obseg dela v ladjedelnici se je sicer v enem samem letu povečal za SOVo in še več, vendar je pa vse to nezadostno. Popravila ladij, zlasti ladij za dolgo plovbo, ki jim je treba vsako četrto leto obnoviti klasifikacijo, zahtevajo prav nujno, da se ladjedelnica čim prej u-sposobi v polni meri za njih izvedbo, in to je namen prve faze investicij, ki jih »Splošna plovba« ima v svojem načrtu. Ta prva faza bo obsegala nabavo raznih potrebnih strojnih naprav in pa gradnjo novega kamenitega pomola, v nadomestilo starega lesenega, ki je bil svoj čas postavljen začasno za dobo dveh ali treh let. LADJEDELNICO BODO POVEČALI Tej prvi najnujnejši fazi investicij bo sledila druga — povečanje ladjedelnice. Obalni pas, ki ga ladjedelnica zdaj zavzema in ki že obsega tudi prostor in UPRIZORITEV DRAME »PRIHODNJO NEDELJO« Tržaško SNG je v soboto 9. novembra prvič uprizorilo v Avditoriju izvirno trodejanko Josipa Tavčarja »Prihodnjo nedeljo«. Nosilcev dramskega dejanja je sedmero: učitelj Srečko Dolinar in njegova žena Katja ter njuni otroci dijak Ludvik, šivilja Marija in šolarka Marta; Katjin brat delavec Valentin, socialist, in uradnik Franc Veljak, Marijin zaročenec, prav tako socialist. Vsa drama poteka v Trstu v Dolinarjevem stanovanju; prvi dve dejanji v pozni zimi in zgodnji pomladi, tretje pa poleti. Vsako dramsko- delo temelji na boju med nasprotnimi silami. Tavčar je ta nasprotja razporedil na precej običajen način. Glavna oseba je Dolinar. Pb vojni se je z družino vrnil iz Rima v Trst. V novem okolju se nekako ne znajdejo. Tare jih skromno življenje. Ode teden za tednom igra na Totocalcio in sanja o milijonih, ki jih bo zadel »prihodnjo nedeljo«. Sin Ludvik je pustil šolo in si hoče utreti pot v življenje velikopotezno, po amerikansko. Oče ga pri tem spodbuja, ker je na lastni koži spoznal, da s samim poštenjem nikamor ne prideš. Hčerka Marija pa je drugačna; njen sen je Ljubljana. Uresniči ji ga ženin Veljak, idejno osrednji lik — nosilec konstruktivnosti. Dolinarica mora blažiti nasprotujoče si težnje družinskih članov. Valentin je socialistični aktivist in dobričina. Konec; isti dan, ko se Marija odpelje z možem v Ljubljano, se Ludvik odpelje (v veliko presenečenje vseh) v Avstralijo. Dolinar je zgubil dva otroka hkrati, a njegova pamet daje neprimerno bolj prav sinu nego hčerki, o milijonih pa bo še dalje sanjal. Vera v obogatitev, ko se bo lahko maščeval nad zgubljenim življenjem in se končno uvrstil med gospodo, mu bo pomagala še nadalje premagovati obup. Snov je torej mikavna, sodobna, tržaška, vendar je ostala dramsko precej neizrabljena. Gledalec je imel sem ter tja občutek, da se dejanje vse prepočasi premika dalje. Slišal je veliko modrosti, tudi kakšen dovtip ali jedkost, a pogrešal je dogodkov. Tu pa tam se je zdelo, da je drama kar preveč iz naših dni, premalo odmaknjena od političnega življenja teh let in ne zadosti vzdignjena v svet umetno- objekte prejšnje plinarne, bo povečan skoraj do malega pomola pred počitniškim domom železarne Ravne, da bi na tako razširjenem zemljišču lahko zgradili potrebne zgradbe in naprave. Proti zapadu se bo pa ladjedelnica razširila do valoloma, ki je v grobih obrisih že zgrajen in na morski strani obložen z obrambnim skalovjem. Nato pride na vrsto razširitev ladjedelnice na kopni strani. Mali grič, na katerem se še vidi stari zvonik cerkvice sv. Bernardina, bodo toliko odkopali, da bodo lahko preložili cesto proti Piranu od tako imenovane Rdeče hiše dalje pod hrib in v podaljšanem loku speljali na obalo zahodno od griča; tako ne bo več sedanjega ostrega cestnega ovinka pri ladjedelnici, ki je postal na sodobni cesti že nevaren. Ves s to preložitvijo ceste in z delnim odkopom pobočja pridobljeni prostor, bo na razpolago povečani ladjedelnici. Načrti za izvedbo tega velikega investicijskega programa so že izdelani in prva njegova laza sc bo v doglednem času pričela izvajati, ko bo odobren potreben bančni kredit. Dr. O. sti. Pogrešali smo izvirnih prijemov v ideji in izvedbi. Kljub vsemu temu pa si je Tavčar z upodobitvijo kosa sodobnega tržaškega življenja utrl pot v krog tistih naših književnikov, ki so si zastavili nelahek cilj: ustvariti Slovengem moderno realistično dramo. Da je dal takega pisca Trst, je še posebno razveseljivo^ Režiser Babič, scenograf Cesar in igralci so se zelo potrudili, da bi drama »Prihodnjo nedeljo« na odru čimbolj uspela. Rado Nakrst kot Dolinar je moral rešiti najtežjo nalogo. Rešil jo je pošteno! Isto je treba povedati o Lukešu, ki je igral Valentina. O ostalih ni moč reči, da bi bili ustvarili prepričevalne, res nfcpozabne like: Vprašanje je, koliko jih je pri tem vezalo besedilo. RAZHOD MED INGRID BERGMAN IN ROBERTOM ROSSELLI-NIJEM je bil minuli teden najvidnejši zunanji dogodek v kulturnem življenju Italije. Ena največjih filmskih igralk in najbolj znani italijanski režiser neorealist sta po sedmih letih zakona dognala, da jima zaradi različnih značajev in interesov nadaljnje skupno življenje ni več mogoče. Trije otroci (Robertino, Isabella in Ingrid) bodo ostali pri materi; do 18. leta bodo morali študirati v Evropi, a tako, da ne bodo pozabili italijanščine. Oče bo plačeval zanje 600.000 lir mesečno. Bergmanova se je kot ločenka poročila z Rosselinijem v Mehiki 1. 1950; zdaj pojde v London, kjer jo čaka novo snemanje. Lahko smo prepričani, da bomo o obeh slišali še veliko, (v. b.) TRŽAŠKI SLIKAR LOJZE SPACAL bo prve dni decembra razstavil svoja dela v grafičnem muzeju v Miinchenu. Razstavil bo okoli 120 del po večini grafik. V začetku prihodnjega leta namerava razstavljati na Švedskem, in sicer v Goteborgu skupaj s slovenskim kiparjem Celom Pertotom, ki živi na Švedskem. NOBELOVA NAGRADA ZA LEPOSLOVJE, ki je bila podeljena francoskemu pisatelju Albertu Camusu, znaša 44.000 dolarjev, to je nekaj nad 27 milijonov lir. POCENITEV GORIVA NA NIZOZEMSKEM. Začenši z 11. novembrom so bile cene nafte za gorivo in domačo uporabo znižane za 1 florint pri 100 litrih. Multura in življenje ZA ISTRSKE BEGUNCE Odbor za notranje zadeve v italijanski poslanski zbornici je odobril zakonski osnutek (predložen 20. marca), ki predvideva za italijanske begunce pri nameščanju iste ugodnosti, kakor jih uživajo civilni vojni invalidi. V dobi dveh let po uveljavitvi zakona bodo morala podjetja, ki zaposlujejo več kakor 50 ljudi, sprejeti na delo brezposelne begunce v razmerju 10% od novih nameščencev; begunci bodo morali ostati na delu vsaj dve leti. Na Tržaškem se položaj ne bo izpremenil, ker uživajo begunci že tako absolutno prednost pred drugimi brezposelnimi delavci. Ob izlivu Tilmenta v vasi Pi-neda Destra so pričeli naseljevati istrske begunce - kmete. Iz Trsta je tja odšla prva skupina. Tej bo sledilo drugih 120 istrskih družin, ki sicer ne rade odhajajo s Tržaškega. Republikanski poslanec C. Macreiii je posredoval pri finančnem ministru, naj se reši vprašanje izplačila odškodnine beguncem za premoženje, ki so ga prodali v bivši coni B. Že prej je državni podtajnik Fol-chi pojasnil, da je nastal zastoj v izplačevanju odškodnine, ker ni Jugoslovanska narodna banka izročila še spiska vseh vplačil za prodajo premoženja izseljencev. Rok za prodajo v smislu ugodnosti, ki jih predvideva londonski sporazum (prenos izkupička v Italijo v lirah), ki je bil že večkrat podaljšan, je zapadel 6. oktobra. Italijanska diplomacija si je prizadevala, da bi se ta rok podaljšal. Tržaška Cassa di Risparmio ni š>e pričela izplačevati predujmov na odškodnino, ker niso bila vsa ta vprašanja še razčiščena. V proračunu za Tržaško ozemlje za leto 1957 do 1958 so določili 460 milijonov lir za graditev stanovanj istrskim beguncem. MNOGO DRV NA TRŽAŠKEM TRGU Tržaški drvarji niso zadovoljni z letošnjo zimo, ker je premila. Drva ostajajo v skladiščih, ker si jih Tržačani nabavljajo le sproti in po vremenu. Cena cepljenih drv na drobno se v Trstu suka med 1500-1600 lirami. Na meji franko Sežana stanejo 840 lir neocarinjene. —Urama in zlatarna- JLiut'tonh TRST LARG0 SANT0RI0 4 SPL0SNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 37,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telek: 03185 Brzgjav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 „Gondrandf( TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRANO - TRIESTI PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov ..CIMATTI", ..NASSETTI" ..ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic Golob Jvo GORICA - Trg E, VE AMICIS1 Telefon 21.3S Prodaja in iztaža nadomestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB • Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati de Vam sve turlstičke i saobračaj-ne Informacije za putovanja po Jugoslaviji. želite-Ii u pozna tl Jugoslavijo? Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika 1 Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr- j starenje duž Dalmacije I PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIlKO PODJETJE E A GORIZIA.NA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo JRANS - TRIESTE" s. o,. i. TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-806,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ul. Foscolo 1 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejol Petek, 15. novembra $ ( ____________________' TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Cene kavi se dvigajo. Izvoz srednjeameriške kave je omejen do prihodnjega marca. Zaradi tega so cene visoke. To konjunkturo so izrabili brazilski grosisti in so tudi oni podražili svojo kavo. Najbolj so se podražile vrste Santos in Victoria. Vse kaže, da vsaj do marca cene ne bodo popustile. Na italijanskem trgu se je povpraševanje po kavi povečalo, ker se trgovci bojijo, da bodo cene narastle v prihodnjih mesecih. Na tržaškem tranzitnem trgu ni bilo velikega povpraševanja s strani avstrijskih uvoznikov. Vse kaže, da se bo v bližnji bodočnosti povpraševanje povečalo, ker so avstrijske zaloge kave skoraj pošle. Cene kavi z vira proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob.: Rio N.Y. 5 550, Rio N.Y. 3 570; Victoria 5 good to large bean 500; Santos extra prime good to large bean 810; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob.: Ecuador extra superior naravna 43,50; Haiti naravna XXX 50,50; Kostarika 67-70; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif.: Gimma 380; Moka Hodei-dah 1 450-460; afriška kava, v šilingih za cwt. cif.: Uganda oprana in prečiščena 275; Malesia AP/1 278, Malesia AP/2 242; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif.: Bali Robusta 10-12% nečistoče 266; Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco. skladišče prodajalca za kg neto ponovno pretehtano: Rio N.Y. 5 1370 lir; Rio N.Y. 3 1400; Victoria 5 good to large bean 1350; Santos extra prime good to large bean 1660 do 1680; Ecuador extra superior naravna starega pridelka 1460-1470, id. novega pridelka 1420-1440; Haiti naravna XXX 1600; Kostarika 1730-1750; Gimma 1430-1440; Moka Hodeidah 1 1590-1600; Uganda oprana in prečiščena 1300-1320; Malesia AP/1 1310; Malesia AP/2 1240; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1260-1270 lir za kg. Italijanski trg Na italijanskem trgi: s kmetijskimi pridelki se cene niso bistveno izpreme-nile, razen olivnega olja, katerega cene so znatno popustile, že delj časa se olivno olje težko prodaja, ker prekupčevalci omejujejo svoje kupčije samo na neobhodno potrebne količine. V zadnjih dveh mesecih se je olivno olje pocenilo za 20%. Gotovo je vplivalo na to pocenitev tudi dejstvo, da predvidevajo dobro letino oliv. Nov pridelek bo kljub slabemu vremenu znašal okrog 2,700.000 stotov. V zadnjih štirih letih je bil trg z olivnim oljem zelo neuravnovešen. Cene najfinejšega olja so bile novembra 1954 445-450 lir kg. Naslednje leto so dosegle 800-850 lir za kg in v nekaterih razdobjih celo 950-1000 lir. Danes kvotira ista vrsta olja na trgu v Bariju 530-560 lir. Ker je razvoj cen tesno povezan s proizvodnjo, navajamo podatke o proizvodnji olivnega olja v zadnjih štirih letih: 1953-54 3,459.000 stotov, 1954-55 2,857.000 stotov, 1955-56 1 milijon 815.000 stotov, 1956-57 1,699.000 stotov. ŽITARICE MILAN. Mehka pšenica fina 7550 do 7650, srednje vrste 7150-7250, navadna 6S50-7100; trda pšenica dobra 9000-9200; pšenična moka tipa »00« 10.100-11.500; krušna moka tipa »0« 9200-9500, tipa »1« 8600-8800; koruza fina 5500-5600, srednje vrste 4700-4800, navadna 42004250; inozemska koruza 4600-4950; koruzna moka I. 6850-7050, srednje vrste 5450-5550, navadna 4950-5050; rž 6600-6700; inozemska rž 42504300; ječmen 4700-4900; inozemski ječmen 3850-4250; oves 4300-4700; inozemski oves 3850-3950; proso 5500-6000; inozemsko proso 42004300. Neoluščeni riž: Arborio 8200-8800; Via-lone 8500- 10.000; Carnaroli 8200-9000; Gigante Vercelli 8200-8500; R. B. 8000-8300; Rizzotto 7900-8200; Maratelli 8100 do 8400. Oluščeni riž: Arborio 14.500-15.000; Vialone 16.500-18.500; Carnaroli 16.400-18.000; Gigante Vercelli 14.900-15.200; R. B. 13.500-13.700; Rizzotto 13.300-13.600; Maratelli 13.500-13.900; Pierrot 11.500 do 11.900; riž krajevne vrste 10.400-10.600; krajevne vrste navaden 10.200-10.300. ŽIVINA LUGO. živina za rejo: krave 350420 tisoč lir par; breje krave 400-500.000 par; krave s teletom 430650.000 par; voli 400 do 560.000 par; junci in junice 2 leti stari 5 stotov težki 335-370.000; breje krave prvesnice 190200.000 lir glava; telice 2 stota težke 85-100.00 lir glava; molzne krave 130225.000 glava; klavna živina: voli 6 stotov težki I. 300345 lir kg. II. 240270; krave 6 stotov težke I. 290335, II. 230-255; junci 5 stotov težki I. 320400, II. 280310; telički I. 500510, II. 400440. VALUTE V MILANU 5-11-57 12-11-57 Dinar (100) 80,— 80,— Funt šter. 6375.— 6375.— Napoleon 4875.— 4875,- Dolar 623,75 623,50 Franc. fr. (100) 131,50 127,50 Švicarski fr. 145,50 145,50 Funt šter. pap. 1615.— 1615,— Avstrijski šil. 23;65 12,70 Zlato (gram) 710.— 709,— BANKOVCI V CURIHU 12. novembra 1957 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 funt šter.) 11,13 Francija (100 fr.) 0,88 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,30 CSR (100 kr.) 10,30 Nemčija (100 DM) 101,25 Belgija (100 fr.) 88,48 Nizozemska (100 flor.) 112 5/8 Švedska (100 kr.) 81 3/4 Izrael (1 funt šter.) 1,70 Španija (100 pezet) 7,15 Argentina (100 pezov) 10,70 Egipt (1 funt šter.) - 7,25 Jugoslavija (100 din) 0,69 Prašiči: prašički za rejo 305-335; suhi prašiči 310325; prašiči za rejo 10O 150 kg 305-310, nad 150 kg 315-320. Vprežni konji I. 200220, II. 100130.000; konji za zakol I. 240250 lir kg, II. 200 220; žrebeta za zakol 330340 lir kg; mezgi za delo I. 100110.000, II. 6070.000;, mezgi za zakol 180200 lir kg; osli za delo .1 8090.000, II. 5060.000; osli za zakol I. 190210, II. 170180 lir kg. Ovce 210260; jagnjeta 460480. KRMA MILAN. Seno majske košnje 2700-2800 lir stot; otava 2600-2700; detelja‘2500 do 2700; stlačena slama 700800; pogače iz zemeljskih lešnikov 5200-5400; koruzne pogače 3850-3950; lanene pogače 5550 5660; pogače iz tropin 12001450; moka iz zemeljskih lešnikov 49505000; koruzna moka 35503650; lanena moka 5050 do 5150. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci extra 840 lir kg, I. 720-770, II. 620; zaklani piščanci 850 880; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 650-600, jugoslovanski 550; žive domače kokoši 550560, zaklane 850870; inozemske kokoši zaklane v Italiji 650 do 750; inozemske zmrznjene kokoši 500560; živi kopuni 700800, zaklani 900 do 1000; žive pegatke 750770; zaklana 900100; mladi golobi zaklani 800 850, go lobi zaklani 9001000; žive pure 550-560, zaklane 700-800; inozemske zmrznjene pure 500600; živi purani 480520, zaklani 600720; inozemski zmrznjeni purani 450550; žive race 470480, zaklane 520 580; žive gosi 420500, zaklane 400-510; živi zajci 320350, zaklani s kožo 420 470; zaklani brez kože 470540. Sveža jajca L 30-42, navadna 36-37; domača konservirana 26-26,50; inozemska sveža 25-35; inozemska zmrznjena 22-28,50 lir po teži. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Sbrinz svež 480500, 3 mesece star 560620; provolone svež 480 510, 3 mesece star 580590; maslo iz smetane 750770, maslo H. 660-670, maslo III. 640-650, IV. 620-630; grana svež 480500; zimski proizvod 1956-57 630 650; majski pro:zvod 1956 650660; zimski pro izvod 1955-56 710720; emmenthal svež 510560; emmenthal 3 mesece star 570 600; italico svež 420430; taleggio svež 370-380. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 550-600, do največ 1,50 odst. kisline 520550, do največ 2 5f kisline 490520, do največ 4% kisline 440 do 490; dvakrat rafinirano tipa »A« 485 do 500, tipa »B« 425-445; prvovrstno se- Elektrolitičen baker je sicer za malenkost pridobil na ceni, vendar je ta še izredno nizka. Cena činu je nazadovala. Nižje so tudi cene kavčuka, medtem ko se je dvignila cena kakavu, kavi, volni in žitaricam. ŽITARICE V Chicagu se je cena pšenice v tednu do 8. novembra dvignila od 217 5/8 na 218% stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Cena koruze je tudi napredovala, in sicer od 118 5/8 na 118 7/8 stotinke dolarja za funt. šibkejše so cene krmnim žitaricam. V sezoni 1957/58 bo imela Amerika na razpolago 212,9 milijona ton krmnih žitaric. SLADKOR, KAVA, KAKAO V tednu do 8. novembra je cena sladkorja v New Yorku nazadovala od 3,62 na 3,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cene kave so čvrste; v New Yorku v pogodbi M proti izročitvi v decembru 57,30 stotinke dolarja za funt. Cene so krepke zaradi načrtnega zadrževanja blaga v južnoameriških državah. Gre za sporazum v Meksiku, ki smo ga že omenili v zadnjem poročilu. Zdaj so k temu sporazumu, ki predvideva omejevanje izvoza kave, pristopile še Kolumbija, San Salvador in Guatemala. Z omejevanjem izvoza hočejo južnoameriške države dvigniti ceno kave na mednarodnem trgu. Kakao je v New Yorku izredno napredoval, in sicer od 35,10 na 38,88 stotinke dolarja za funt. Skok cene pripisujejo poročilom o slabi letini. V Ghani bodo pridelali 235.000 ton, medtem ko je lanski pridelek znašal 261.000 ton. Manj kakava bo tudi v Francoski ekvatorialni Afriki. To velja tudi za pridelek v Braziliji. Vlada v Ghani je povišala prodajno oeno za 35 funtov šterlingov pri toni, tako da znaša zdaj 550 funtov šterlingov. VLAKNA Cene bombaža so čvrste. V New Yor-ku je cena v tednu do 8. nov. napredovala od 35,25 na 35,50 stotinke dolarja za funt. Ajneriški Journal of Commerce predvideva, da bo letošnji pridelek bombaža dosegel 12,5 milijona bal, medtem ko se je cenitev od srede oktobra glasila na 12,4 milijona bal.. Po najnovejših podatkih ameriškega ministrstva za -kmetijstvo naj bi pridelek bombaža znašal 11,780.000 bal, medtem ko se je cenitev pred enim mesecem glasila na 12,401.000 bal. Cena volne je v New Yor-ku v tednu do 8. novembra napredova- mensko olje 365-375, olje iz zemeljskih lešnikov 385-390. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suhi česen 220-270; karčofi 45-100; korenje 68-75; cvetača 18-55; ohrovt 3040; cikorija 2540; čebula 30-40; olupljene čebulice 120-160; žajbelj in rožmarin 150-200; fižol Vigevano SOHO; koromač 25-57; cikorija 25-35; solata endivija 57-100; krompir Bintje 42-46, Majestic 3540; paradižniki 57-110; peteršilj 110-120; repa 3545; zelena navadna 80-100; špinača 57-70; bučice 95-120; buče 30-40 lir. Kostanj navaden 60-120; kostanj mar-roni 140-250; kaki 65-90; jabolka navadna mešana 70-100; hruške navadne mešane 80-120; hruške Kaiser L 280-310, II. 200-230; belo grozdje 135-170, črno I-sabella 120-140; pomaranče navadne SOHO; limone navadne 105-125; mandarini iz Palerma 220-300; ananas 620-650; zemeljski lešniki praženi 285-305; smokve navadne 120-130; mandeljni neoluščeni 180-200; lešniki 280-310; navadni orehi 330-350, Sorrento 400420; slive v zabojih 270-300; bosanske slive 18/24 350-400, 50/60 300-340; slive Kalifornija 18/24 450480, 50/60 420440. KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 10 kg 1950-205 lira kg, v škatlah 5 kg 200-210, v škatlah 1 kg 215-225, v škatlah 500 g 230-240, v tubah 200 g 65-67, v tubah 100 g 3941; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 175-185 lir. kg, v škatlah 10 kg 210-220, v škatlah 5 kg 215 do 225, v škatlah 1 kg 230-240, v škatlah 500 g 240-250, v tubah 200 g 68-70 lir tuba, v tubah 100 g 41-43. Olupljeni paradižniki nove proizvodnje v škatlah 1200 g T25-130 lir škatla, v škatlah 500 g 65-70 lir škatla. KOŽE MILAN. Surove kože z repom: krave do 30 kg 250-260, nad 30 kg 240-355; junci do 30 kg 310-330, nad 30 kg 260-275; voli nad 50 kg 210-220; biki nad 40 kg 170-180. Surove osoljene kože teleta brez glave in parkljev 3-6 kg 780-810, 6-8 kg 690 do 710; žrebeta 360-380; konji 235-245; mezgi 140-150; osli 100-110; jagnjeta z belim krznom 850-900, z drugobarvnim krznom 675-725; ovni 570-600; kozlički 26-31 kg 1900-2000, nad 31 kg 1925-2050; koze 850-900; suhe kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 360-380; Buenos Aires Americanos 400410, id. 5-10 kg 380 do 390; Capetoivn suhe 420430, Cape-town osoljene 340-360; Addis Abeba 305 do 390; Angleška Somalija 8-16 funtov 430-540 lir. la od 135 na 138 stotink dolarja za funt. V Južni Afriki so nastopile vzhodne države ter povpraševale po volni. Napovedujejo, da bodo nakupile večje količine volne tudi Združene ameriške države in Japonska, in sicer še v prihodnjih tednih. V Franciji (Roubaix) je ce- j na napredovala od 1240 na 1280 frankov za kg. V Londonu se je cena dvignila od 114 na 116% penija za funt, in sicer za česano volno vrste 64’s B. V Ant-vverpnu je stala volna 8. novembra 119 angleških penijev za funt, teden poprej 118; na isti borzi so prodajali avstralsko volno po 151 (149 teden poprej) belgijskih frankov za kg. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuka v tednu do 8. novembra nazadovala od 27,70 na 26,75 stotinke dolarja za funt. Strateške rezerve kavčuka v ZDA znašajo danes okoli 1,200.000 ton. V ameriških tr- ( govskih krogih se bojijo, da bo vlada skrčila strateške rezerve, kar bi potisnilo ceno še bolj navzdol. KOVINE Cena elektrolitičnega bakra je v New Yorku za malenkost napredovala (od. 24,50 na 24,81 stotinke dolarja za funt), vendar je cena še vedno zelo nizka, čilska vlada si prizadeva s pogajanji z ameriškimi podjetji kakor tudi s predstavniki rodezijskih podjetij v Londonu, da bi sporazumno dvignili ceno e-lektrolitičnemu bakru. Čile predlaga naj bi ceno dvignili na 30-35 stotink ameriškega dolarja, medtem ko se cena zdaj suka med 25,50 in 27 stotink dolarja. Cin je v New Yorku nazadoval od 89,37 na 88,50 stotinke dolarja za funt. Cena v Londonu se suka okoli 730 funtov šterlingov za tono. Čeprav je kvotacija neizpremenjena, so cene vendar šibke. Evropske države so prodale v Združene ameriške države velike količine svinca. Cena. Je neizpremenjena pri 13,50 stot. dolarja za funt. Lito železo je v New Yorku ostalo neiz-premenjeno pri 66,42 dolarja za tono; Buffalo pri 66,50; staro železo je popustilo od 34 na 33,32 dolarja za tono; živo srebro neizpremenjeno pri 231-235 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 8. novembra: cin Duisburg 850-853 DM za 100 kg; svinec osnova New York 126,19, osnova London 100,54 do 100,83 DM za 100 kg; cink osnova East Saint Louis 92,73, osnova London 79,68-79,97; elektrolitičen baker za prevodnike 232-234, svinec v kablih 107-108, aluminij za prevodnike 250-265 DM za 100 kg. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 18.10. 28.10. 13.11. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 220 - 21B78 21978 Koruza (stot. dol. za bušel) .... . . . . . 120 5/8 UB-Vi U7Vs NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 24.- 23.75 25,- Cin (stot. dol. za funt) . . 92.- 91.37 90.12 Svinec (stot. dol. za funt) . . 13.50 13 50 ' 13.50 Cink (stot. dol. za funt) . . 10,- 10.— 11.75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 28,— 28.10 28.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74.- -74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 39.30 35.25 34 80 živo srebro (dol. za steklenico) . . 239.— 235,— 231,- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . 53.50 54,— 55,- LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . ISoJ/s 1857, 1903/, Cin (funt šter. za d. tono) . . 732- 731- 731 Cink (funt šter. za d. tono) • • 68 3/, 89. 3/8 88.74 Svinec (funt šter. za d. tono) . . 85.Vs 84.3/4 84.3/, SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) .... . . 498.40 493.40 500,— mm KMEČKE ZVEZE Ali izberemo praui poklic? Nekoč so otroci ostali na svojem domu, pa naj je bil ta še tako skromen in tesen, in so kakorkoli iskali svoj življenjski obstoj v vaški skupnosti. Kasneje so se izučili poklicev, ki so bili takrat potrebni (mizarski, kovaški, čevljarski itd.) ali pa so stopili v državno službo kot orožniki, policaji, financarji, železničarji itd. Za takšne poklice ni bila potrebna posebna izobrazba, v poklice z višjo (srednješolsko) izobrazbo so z dežele stopili zelo redki. Tako je bilo vse dotlej, dokler je gospodarstvo slonelo na izkustvih in je v njem odločala le ročna spretnost. Znanost, ki se je zlasti izza konca prejšnjega stoletja uveljavila na vseh področjih javnega življenja, je izzvala v gospodarstvu nov ritem in tempo in ga premaknila na svojo (znanstveno) osnovo; rekli bi, da je okorni roki priskočil na pomoč um v taki meri, da je bil njegov učinek vedno bolj viden in čuten. Od tedaj velja za usposobljenje v tej ali oni stroki novo merilo. In danes? Je razumljivo, da mora vsak telesno in duševno razvit član človeške družbe imeti svoj poklic, sicer si ne more sam izvojevati pogojev za svoj življenjski obstoj. Vsakega poklica, pa naj zadeva ročno ali duševno delo, se je treba izučiti čim temeljiteje. Polovična usposobljenost se danes nagiba k ničli in je velika ovira eksistenčni možnosti in napredovanju v kateremkoli poklicu. Torej: čim višja usposobljenost, čim višja strokovna kvalifikacija, tem večje jamstvo za kruh (zaslužek, zaposlitev), seveda vedno pod pogojem,- da ima dotičnik za to tudi moralne pogoje, zlasti čut odgovornosti in dolžnosti. Tudi za delovne moči velja — kot na trgu za blago — zakon ponudbe in povpraševanja. Ponudba pa je vedno večja od povpraševanja, v tem nesorazmerju igrajo važno vlogo prej navedene prednosti (sposobnost i. dr.), pa čeprav imajo pri tem svojo besedo tudi drugi činitelji. V znamenju novih tehničnih izsledkov se v gospodarstvo vedno bolj vrinjata mehanizacija in avtomatizacija, ki močno spreminjata proizvajalni proces in prevzemata človekovo dejavnost ter ga tako izločata z dela. Lahko si ob takem napredku vsaj megleno predstavljamo, kaj vse nam bo v tem prinesla bodočnost. že danes je izbira poklica težavna zadeva. Nagib za določen poklic, ki je nekoč igral važno vlogo, se pomika v ozadje, ker ga življenje ne uvažu-je. že se sprašujemo, kateri poklic bi nam mogel nuditi večje jamstvo za obstoj. V splošnem pa si mladina — v mislih imamo nešolano mladino — izbira le nekatere, bolj modeme poklice. Pretežno ve- čino vlečeta elektrotehnika ter elektro in avtomehanika. Vse ostale stroke naj bi bile po njeno — bolje rečeno: po mnenju odraslih — manjvredne. Ta pojav ni razveseljiv in more v doglednem času imeti težke posledice. Še bolj porazno pa je skrajno omalovaževanje nekaterih poklicev, čeprav nudijo le-ti mogoče boljše pogoje kakor drugi. Z lučjo boste iskali one, ki si izberejo n. pr. čevljarski poklic. Pabrik in velikih delavnic za masovno proizvodnjo čevljev je res na pretek in »flikanje« ponošenega obuvala odpada. A nikoli ne morejo ti veliki obrati kriti zadevne potrebe, zlasti ne za potrebe delovnih Ijuc^lj pa naj gre za novo ali staro obutev. Dober čevljar, vešč izdelave obuvala po stvarni potrebi, modi in okusu, čevljar, ki si s svojim solidnim delom zna pridobiti kliente, ima dovolj dela in zaslužka. To velja predvsem za deželo, kjer v mnogih vaseh primanjkuje čevljarjev. še so v prometu vozovi, še v kleteh sodi in diiuga Vinska posoda in še so potrebna razna kovaška dela. A komu pade v glavo, da bi se temeljito izučil kolarstva, sodarstva, kovaštva’ Pravimo, da ima vsaka doba svoje lice, se pravi: svoje potrebe. Tako je tudi danes in zlasti danes. Zahtevni smo in izbirčni in okus podlega lepotnemu čutu. Spremenil se je pojem o hrani. O tem nam najbolj nazorno pove trg. Kdaj se je prodalo n. pr. toliko zelenjave, cvetic, sadja! Okrog Trsta imamo precej vrtnarjev — zelenjadarjev, a le nekaj cvetličarjev. Nista pa ta poklica na oni višini, kot to zahtevata ti stroki in tudi njima obrača mladina hrbet. Okolica ima za to dobre pogoje in ponekod tudi podeželje. A» po naših vaseh razumemo s pojmom »zelenjava« pretežno le nekaj vrst zelenjave za svojo' potrebo. O cvetličarstvu pa imamo sila ozek pojem. Po naših njivah se poslavljajo zadnje črešnje, hruške, eeSplje. breskve in naša utemeljitev je povsod ista: Ne rodi. Je resnično tako in tudi bo tako, dokler bomo stavili na zatožno klop nebo in zemljo in še kaj, le ne sebe. Koliko bi jih moglo dostojno živeti tudi od tega (zelenjad, cvetlic, sadjarstva in še od česa)! Ali bi ne kazalo odpraviti se vsaj za nekaj mesecev v napredne dežele, recimo na Holandsko ali v Bolgarijo, kjer so izredno vešči vrtničarji m kjer bi se s praktičnim delom te stroke tudi temeljito izučili? Mislimo, da bi bila dotičnim eksistenca več kot zajamčena. žal zamujamo ugodne prilike in se izogibamo možnostim za svojo lastno gospodarsko utrditev. A kriza za kruh bo, kot vse kaže, vedno večja. J. F. Kako sadiš sadna drevesa Pri nas ne moremo govoriti o sadjarstvu kot o neki načrtni dejavnosti); ker ima ,naše sadjarstvo bolj značaj priložnostne dejavnosti. Na našem področju gojimo malo sadnih dreves in še ta so zanemarjena, ker se jih navadno spomnimo, ko je treba pobrati njihove plodove. Še so ljudje, ki ljubijo sadno drevo in ga oskrbujejo, kot je potrebno, in tem je namenjen današnji članek. Jesen je najprimernejši čas za saditev sadnega drevja. Ce je'zima mila,'lahko nadaljujemo s sajenjem tudi v zimskem času. Sadno drevo presadimo na stalno mesto, ko jeseni odpadejo listi. Presajamo le mlada drevesa, ki imajo že izoblikovano krošnjo in močno razvite korenine. Kjer je zemlja težka, ali na hladnih področjih bomo sadili rajši spomladi. Pri kopanju jam moramo paziti, da ni zemlja pre-vlažna; v tako zemljo ne bo dobro saditi drevo. Koščičasto drevje sadimo rajši spomladi. Ce hočemo zasaditi sadovnjak, zemljo zrigolamo, če pa presajamo posamezna drevesa, napravimo za vsako drevo posebno jamo., Jame skopljemo v jeseni in pozimi. Včasih sadimo neposredno za kop jo, včasih pa počakamo s saditvijo, da se zemlja malo ugodi. Na mesto, kjer bo prišlo drevo, zarijemo kol, ki nam označi središče okrogle jame. Jame kopljemo tako, da so širše kot globlje. Navadna globina znaša približno 60 cm, do-čim znaša premer okrogle jame približno 150 cm. S tem omogočimo močni razvoj korenin nanovo posajenega drevesa. Tudi če nameravamo saditi drevesa spomladi, bomo izkopali jame že zgodaj jeseni, da pozimi zemlja zmrzne. Jamo izkopljemo in ločimo zemljo po plasteh. Prvo plast (godnico), ki' sega v različnih krajih različno globoko (navadno 30 cm), ločimo od spodnje plasti, ki se razlikuje od prejšnje po. slogu in po mikrobiološkem delovanju. Pred sajenjem zasujemo drevesne jame do roba. Na dno jame zmečemo zgornjo, rodovitno plast zemlje, nad to plast še nerodovitno plast do roba jame. Preostala zemlja naj ostane na robu jame da z njo pokrijemo gnoj in uredimo kolobar okrog drevesa. Pri nizkodebelnih drevesih in pri umetnih oblikah (špa-lirijih itd.) ne potrebujemo podpornega kola, dočim ne smemo pozabiti nanj pri sred-njevisokem in visokem deblu. Kol mora segati kakih 70 cm globoko v zemljo in z vrhom kakih 10 cm pod mesto, kjer se odcepljajo veje od debla. Ce bi kol segal med veje, bi se le te ob vetrovnih dneh drgnile ob kol in na teh mestih bi nastale rane. Kol moramo obeliti (olupiti) in zašiliti na spodnjem koncu. Zgornji konec obrežemo, da ne bo ostrih robov. Spodnji konec kola namažemo s katranom ali namočimo v 5% modri galici ali ga osmodimo. OBREZOVANJE DREVESNIH KORENIN PRED SAJENJEM Pred sajenjem moramo obrezati korenine. Debelejše korenine ofcrežfemo taklo, da odt stranimo ranjene dele. Tanjše korenine po možnosti ne obrezujemo. Ce so le te predolge, jih pa le prikrajšamo na približno 30 cm dolžine. Skrajšati moramo vse korenine, ki se križajo, in odstraniti tiste, ki so pregoste, če so korenine že prirezane, jih moramo obrezati do svežega lesa. Pri obrezovanju korenin naj bodo rane čim manjše. Za obrezovanje uporabljamo ostre škarje in rež ne sme biti poševna, ampak prečna. TUDI DREVESNI VRH MORAMO OBREZATI Kot smo obrezali korenine, moramo obrezati tudi veje, da postavimo ravnotežje med koreninskim sistemom in vejami. Premočne vej)e bi )np mogle rasti, ker jih korenine ne bi mogle zalagati v zadostni meri z. hranljivimi snovmi. Pri obrezovanju vejic moramo paziti da ne bomo puščali predolgih čepov, ali da ne bomo v zemljo podporni kol, postavimo drevo ob kol. Pri tem pazimo, da lepo razširimo korenine. Drevesa ne smemo saditi pregloboko ali preplitvo. Drevo moramo pokriti z zemljo le do korenovega. vratu, to je do tistega mesta, kjer se korenine razraščajo od debla. Preden sadimo drevo ga bomo namočili v vodi, v kateri smo razredčili nekaj gnoja in nekaj ilovice. S tem premažemo rane, a hranilne snovi se prilepijo na koreninske laske. Korenine pokrijemo z aobro preperelim kompostom, v neposredno okolico korenin namečemo še nekaj gnoja, katerega pokrijemo z zemljo, ki nam je preostala pri zasipanju jame. Paziti moramo vedno, da kritje ne presega korenovega vratu, Po ureditvi kolobarja okrog posajenega drevesa moramo drevo privezati h kolu tako, da se pri sesedanju zemlje lahko prosto useda z zemljo. Drevo ne sme obviseti v zraku. Zato bomo privezali drevo bolj nalahko in vez bo imela obliko številke 8. Vrbje je najprimernejše sredstvo za take vezi. Napačno je misliti, da moramo pri nas, kjer piha močna burja, saditi drevesa globoko, ker bi sicer burja lahko iztrgala drevo iz zemlje. Podporni kol zavaruje drevo pred to nepriliko, zato ga moramo zasaditi dovolj globoko. Kmet in vrtnar sredi novembra pravimo v višini očesa in držimo škarje le malo poševno. Vrhnja očesa stranskih vej naj gledajo nazven tako, da se bo krošnja odpirala in se razvijala -simetrično. V nasprotnem primeru se nam krošnja zapre. Zaprta krošnja je senčna, temna in vlažna. V njej se laže zaredijo bolezni in se skrivajo škodljivci. Le pri sortah, ki razvijajo viseče veje, bomo obrezovali vejice na notranje vrhnje oko. Veje obrežemo vse v isti višini. sirijo in kmetijstvo v Trstu. KAKO Ko smo roba in smo SADIMO DREVO jamo napolnili do zasadili globoko Koludrovca; Anton Milič, Sa-lež; Valentin Jerko, Dolina; Marija Pertot, Greta; Avgust Radetič, Medja vas; Avgust Vodopivec, Greta; Josip Sancin, Dolina; Stefan Daneu ul. Cisternone; Vincenc Kraljič, Prebeneg; Alojz Markuža, Tr-novica; Miro Radovič, Nabrežina. Poleg tega so prejeli zlate medalje: Peter Hrevatin, Fontanela-Milje; Anton Rosin, Sv. M. M. Spodnja; državno posestvo pri Timavu ■ Icillo Sepilli, Sv. Jernej; Luigi De-bellis, Sipis-Milje in Avgust Dobrila, Domjo. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. P0ŽAB TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstn1 preveze za tu in inoze0>' etvo. — Postrežba hitr11' Cena ugodne KJE IMAJO NAJBOLJŠE MLEKARICE? Po pridatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) so bile lani najboljše krave mlekarice v naslednjih državah: na Holandskem so lani krave dale povprečno 3 910 kg mleka na leto, v Belgiji 3.760 kg, na Danskem 3.420, v Luksemburgu 3250 in v Švici 3.150 kg. Zaloga prvovrstnih briškij1' vipavskih in domačih vi11 BRIC IVAS t Gorica ■ Ul. Croce Telefon pisarna 34-97 dom 20-76 Na njivi: Pohiteti moramo s setvijo ozimnin in urediti polja, da bo odvečna voda odtekala po očiščenih jarkih. Vse neposejane površine moramo preorati. Posebno skrb moramo posvečati oranju novin in deteljišč. To delo najboljše opravimo tako, da orjemo po plasteh. Preorane površine močno pognojimo s hlevskim gnojem in z gnojili, ki se počasi razkrajajo. V 'vinogradu: Lahko pričnemo z obrezovanjem trt. V tej dobi bomo okopali vinograde in jih pognojili s hlevskim gnojem. Hlevskemu gnoju bomo še dodali fosforna in kalijeva gnojila. Začnemo še sedaj z rigolanjem (pašnanjem) zemljišč, na katerih nameravamo posaditi trte. Pri okopavanju odstranjujemo rosne korenine, ki se razvijajo v škodo korenin, katere poganjajo iz členkov ameriškega divjaka. Na sadnem drevju: Sadimo sadno drevje in pričnemo z obrezovanjem. Uredimo kolobarje in gnojimo s hlevskim gnojem, z debel odstranjujemo staro lubje, da ne bi pod njem prezimovali razni škodljivci. Tako očiščeno in pripravljeno drevje lahko pričnemo škropiti z zimskimi škropili. Posebno ugodno vpliva novembrsko škropljenje breskev s 3-5% modro galico; s to zatiramo prezimujoče trose, ki povzročajo kodravost listov. Na vrtu: Zaščitimo zelenja-pred mrazom in vetrovi. S OBVESTILO Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, Obveščamo vse dvolastnike, ki potrebujejo dovoljenje za prehod meje z motornimi prevoznimi sredstvi zaradi obdelovanja zemljišč ali prevoza kmetijskih pridelkov, da prejmejo to dovoljenje lahko na podlagi dvolastniške knjižnice v skladu z določbami videmskega sporazuma. Za vse tozadevne informacije vabimo prizadete, da se zglasijo v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v ulici Geppa 9/pt. Tajništvo: Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov AUTOnOTOR IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO ra domestne dele italij. janskik' nemških, angleških in atOc' riških avtomobilov ter nad®* mestnih delov za DIKS&f motorje, pumpe, iuj ektoTJc ter traktorje TRIESTE-IRST, Via Udine 1 TELEFON -30-1957 -30-1!1 6. M. CUBIN & FIGLl UVOZ - IZVOZ MiUTOVIHtf in Trst, Ulica I. della Croc® TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTJ IMPEKPORT TRST, ul. Cicerone 8 ■ Tel.: 38-136 37-72' Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE IZVAŽA UVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno bW kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroi Operira po tržaškem in goriškem sporazumu SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ tem dosežemo, da lahko beremo radič, peteršilj in drugo zelenjavo do zime. V kleti: Napravimo prvi pretok vina in povzročimo ponovno vrenje slabšega vina tako, da ga postavimo na zdrave droži. Pozorno moramo nadzirati tiho vrenje v sodih. Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blago $ prehranjevalne artikle. Podjetje je sp? cializirano za izvoz vseh vrst darilni pošiljk KMETOM NI TREBA PRIJAVLJATI ZALOG VINA Po novem zakonu (z dne 14. septembra 1957 št. 812) pridelovalci vina ne plačajo več trošarine na vino, ki ga spijejo v sami družini. Doslej so bile proste trošarine samo določene količino vina, ki so ga potrošili vinogradniki doma. Ker je bila torej odpravljena trošarina na vino, porabljeno v družini, ni treba kmetom več prijavljati zalog vina. Ostane še vedno v veljavi davek na vino, ki se proda. Vinogradniki so oproščeni trošarine tudi, kadar izročijo grozdje zadružnim kletem, da iz njega napravijo vino. Tulclha uvoz JOŽEF IZVO^ ko ni tta: iti Se tai tla la la 'k, Ust »ai faš Je Hi tl'I Rir odt da okt ške co, Obl; kila ie i tey Tri vije kas «lh fau SpOl t Opr: hto Pio tttOt Pad lo« rila •vin obn, »ier tiobi Pt bik rad Pini '■iar Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-«* ^ DO KDAJ LAHKO HRANIŠ TROPINE Tržaška prefektura je odločila, da smejo vinogradniki hraniti tropine samo do 15. decembra. Hranijo jih lahko še čez ta rok pod pogojem, da jih tako predelajo, da ' niso uporabne več za kuhanje žganja. Tako jih lahko hranijo pomešane z drugo krmo, ako so namenjene za pokladanje živini. Sicer se tropine lahko hranijo samo v destilerijah, kjer so vsak trenutek dostopne nadzorstvu financarjev. V prefek-turnem odloku je tudi rečeno, da je dovoljeno pripravljati slabše vrste vin, kakor je na primer »petiot«, katerih razpečavanje je prepovedano, samo, ako jih uporabimo za destilacijo ali pripravljanje kisa. V tem primeru je treba o tem obvestiti kemični laboratorij MOTO PARILLA MELILL0 ALFRED0 TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96033 Motorji „PARII.La”, .JSU”, ..MOTOBI” Bogata izbira kolos in nadomestnih del0* Specialno cene za izvoz d. d. IMPORT - EXPORT Vseh Trst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/II » Telefon: ni. Cicerone 80214 - Scalo Legnami 96716 »kvi v Volj V/ fbm •tali stve, [ene *Hže Ho , zarezali preveč v živo. Rez na- pri Zbornici za trgovino, indu- NAGRADE ZA NAJBOLJŠE VINO Prejšnjo nedeljo so v mali dvorani Verdijevega gledališča v Trstu razdelili nagrade udeležencev natečaja za najboljše vino. Natečaja se je udeležilo 57 vinogradnikov s Tržaškega. Vzorci njihovih vin sc bili razstavljeni na letošnjem tržaškem velesejmu. Ko misija je podelila nagrade temle kmetom: Benjamin Pečar, Sv. Barbara; Alojz Lupine, Praprot; Anton škerjan, Cuk v Milj. hribih; Rok Cač, Sv. Barbara, Just Vodopivec, JUGOLINIJA RIJEKA - Požtnl predal 379 Telegrami: Telef|l[ JCGOLIKIJa - RIJEKA 26-31, 26-32, 2G5 Teleprinter > JCG0LIA1E 02326 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 13 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec 0RČIJA in TURČIJA vsakih 19 DNI Zastopstvo v Trstu: “NORD-ADRIA,, Agenzia Marittima ^ B0RT0LDZZ1 — Telegrami: ,,NORD-ADRIA" Trieste 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzh * toiis atad icije ^0o rtih »li 2