Inserati se sprejemajo in velja fcristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ ,, i, ,, jj 3 „ Pri večkratnem tiskanji se -sena primerno zmanjša. R o k o p i s i se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Politim list za slovenski ianL Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto . . 10 gl. — kr Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 , V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr, , Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski oe&JKv''' »D štev. 15 v Medijatovi hiši. -i'1' Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. _ _ Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca" v četrtek 17. t. m. Dve sestri. V preklicanem (se ve le od brezvernih liberalcev) srtdnjem veku ste dve BeBtri prav lepo in mirno druga poleg druge živeli ter človeštvo osrečevali. Skrbele ste za cel' ga človeka vzajemno. Ravno zato pa je bila sreča in zadovoljnost na svetu vsestransko veča, kakor je pa zdaj. Zemlja, se vč, je bda tudi takrat solzna dolina, a nebo še ni bilo zgubljeno; trpelo se takrat še ni brez plače, toraj tudi lahko, človek je bil takrat še božja podoba, bistveno vzvišen čez vse Btvarjene reči. Povzdigovalo nad stvarjene reči je človeka že telo. Dasi ima z živalimi enake potrebe hrana, pokoja, itd.; dasi je rojeno in umrje, vendar nam oznanuje, hočem reči, je takrat oznanoval vsaki ud, da je ud človeškega telesa, ne živalskega, tedaj ud višjega razreda, toraj tudi višjega spoštovanja vreden. Še vbo divnejše pa je človeka takrat povzdigoval drugi njegov del, duh božji, neumrjoča duša. Zavest, da so vsi ljudje na zemlji otroci enega Očeta, je visokim in nizkim, bogatim in revnim odkazala pravo mesto; kjer pa je vsaka Btvar na svojem mestu, tam je tudi red, tam tudi mir in zadovoljnost. Za tak red, tak mir ste ravno dve sestri prav lepo skrbele in Bicer toliko laglje, ker ste tudi one dve imele vsaka bvoj delokrog, vsaka svoje meBto. Pa — moramo nehati; ker nekateri bodo rekli, da malo po pridigi dahne, tedaj ne gre v političen list, drugi pa, namreč liberalni bralci (N. B če jih kaj imamo) ce 6: „Male olet kaka bedarija! Vkljub prvim in drugim hočemo reč poskusiti. Opomnilo nas je na-to nekaj domačih, nekaj inoBtranskih časnikov, ki Bicer niBO 8 tem naslovom, vendar pa enako reč obravnavali iu s cer ne le enkrat, ampak že mnogokrat. Sestri dve namreč nobedin drugi n'Bte, nego Cerkev in država. Cerkev in državal Mar li grč to vkup? Glavno vodilo je dandanes, kterega so Bi bolj in bolj osvojili tndi sicer dobro misleči: Ločitev Cerkve od države. Liberalci bo še bolj umetno, ali pa bolj Blepljivo, kakor kdo hoče, proglasovali: Pfosta Cerkev v pro-s 11 državi. In kjer koli so na krmilo prišli, povsod so to vodilo izvrševali bolj ali manj strogo, v večo ali manjšo nesrečo Cerkve in države, kakor so ravno po okoljšinah zamogli. Nikdo se ni tega prometa z večo Blastjo lotil, kakor brezverni, židovski časniki. Z vso mo goče zvijačo; z vsemi lažnjivimi, zapeljivimi, zavednimi sklepi; z vsem zamotanim, slep-Ijivim umovanjem so prosili, prigovarjali, dokazovali in prepričevali, da Cerkev in država imate vsaka svoj poseben delokrog; da druga drugi: Cerkev državi, država Cerkvi nič mar ne greste, tedaj se morate ločiti; da verospo-znanje je le osebna, domača, privatna reč; da država mora biti fcrez vsakega verospoznanja, tedaj popolno brezverna, če hoče biti vsem pravična. Nravnost, nravnost, pa za Boga, nikar ne vere! Narodnost, narodnost, pa brez pobožnega krščanstva 1 Patrijoti-zem, patrijotizem v domačem in javnem življenji, pa nikdar trcijalstva ! Te in enake besede so Be rabile in se še rabijo kot zdatni udarci, s kterimi se vsaki ugovor pobije, kot vrata in ključavnica, s ktero se je vse zaključi in izključi, kar Be hoče, kar ne služi, kar je na poti. Tako bo je začelo trobentati zlasti od 1. 1848 na vseh straneh in se trobenta še dandanašnji povsod. Žalibog, da tudi nekateri slovenski časniki bo hotli svoje zasluge imeti ter so z židovBkimi volkovi začeli tuliti in vendar vedno zatrdojejo, da so dobri narodnjaki, dobri Slovenci ter da zastopajo ves slovenski narod — še celo — da je ves narod Blovenski za njimi! Kdo pa jih je za to najel, kdo jim je posel izročil? Tega dokazati, se ve, da bo pozabili; pa tudi nič ne dč, le treba predrzno zatrdovati in Bpet zatrdovati; kdor ne verjame, imeti ga in razgiaBovati za tihotapca, nazad-njaka, slaboumneža, goljufa in hinavca — bo že šlo, kar ne danes, pa jnter, kar ne letos, pa drugo leto. In — spet rečemo: Žalibog, da ae je dalo že mnogo našega ljudstva preslepiti, poBebno mnogo novosti želne mladine, da v liberalnosti, v zaničevanji kršanskih dolžnost, v oholem preziranji narodnih običajev in poBnemanji ptujih nekršanskih navad iščejo neko posebno slavo, neko imenitnost in Ba-predek. Napredek! da, pač; ali kam in v čem? V verno malomarnost, zato tudi v neznačajnost in poslednjič v brezbožno nevernost. „Exempla odiosa", vidimo jih pa lahko na vseh straneh. Tedaj menda ne bode napačno, če taka godila" malo natanjčniše pogledamo; njih resničnost in njih včin Slovencem v pravi podobi pokažemo. (Konec prih.) Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881. (Spisujc M. Mihaeljev.) (Dalje.) V Rimu od 30. j unija do 7. julija 1881. Postanek Rima. Starodavni Rim pa kršanski Rim. Prva pot v cerkev b v, Petra in nekaj zgodine o njej. Ker Be je vršilo naše romanje v najtoplejšem letnem času, si lahko misliš, blagovoljni čitatelj, da to ni bilo potovanje ravno za kratek čas, ampak namen tega sem že pred naznanil. Da Be je zbrala tako velika množica romarjev iz VBih slovenskih ali Blovanskih pokrajin je prvi razlog, da se v svojem in svojih rojakov imenu poklonimo in zahvalimo sv. Očetu pu-pežu Leonu XIII. za velik dar, ki so ga podarili za povišanje slave sv. C.rila in Metoda vsej katoliški cerkvi zlasti pa še Blovanskim narodom; drugič, da bi si pridobili duhovne zaklade svetega leta na grobih sv. apoateljnov in mučenikov; kajti sv. Oče Leon XIII. so že v drugič v 4 letih svojega vladanja razglasili jubilej ali bv. leto s popolnomi odpustki po vsej katoliški cerkvi; in slednjič tudi, da bi ei ogledali by. meBto, kolikor je bilo mogoče v tem kratkem zlo toplem času, in njegove znamenitosti. Ker je, kakor že omeujeno, potovanje v Rim že večkrat lepo in obširno opisano, ne bom ponavljal opisovanja rimskih znamenitosti in krasnih cerkva, ampak le toliko, kolikor ni tam omenjenega in pa iz stališča in skušnje našega romanja. Rim se skliče v verskem pomenu ,,sveto mesto", kakor je bil za Izraelce Jeruzalem in to še v višjem pomenu, kakor nekdanji Jeruzalem, ker bo zanesljivo ostalo, Bredišče katoličanstva do konca sveta. Začetek tega mesta se ttavi, v skrivnostne basni in v megleno ustno izročilo. Ako hočemo verjeti zgodovinarjem, ki o njegovem početku in razvitkn zgodovino in zgodbe popisujejo in opevajo, je bil Rim ustanovljen 753 ali 754. 1. pr. Kr. in sicer na 7 gričih od Romula. Po našem štetju let so obhajali Rimljani rojstni dan njih mesta, dne 21. aprila. Kako bo Rimljani svoje meBto obljudili, je bilo že pred omenjeno. Vlada je bila v začetku Bamovla darska, kajti 7 kraljev je vladalo Rim in bo-sednja mesta, ktera so si čedalje bolj osvoje-vali in tako Bvojo državo razširjevali. Leta 510 pr. Kr. je bila oklicana Ijudo-vlada (republika), ki je živela 479 let do rim- Bkega cesarja Augusta 31 I. pr. Kr. — V tej dobi je rimska republika v vsakem oziru napredovala, tako v znanostih, kakor v vojnah, po kterih bo si do dobe I. cesarja Augusta skoraj ves tedajni znan svet podjarmili. Ko je toraj svet taval v največi temi neznaboštva in malikovanja, ko je rimljansko ljudstvo obupalo nad močjo njih malikov, Be obrne od tih proč h ceBarju samovladarju, ter vstvari človeka za svojega Boga, ki naj bi ga obvaroval pred pretečim poginom. Ali tudi potem je šlo čedalje Blabejše, svet se je bližal poginu in obupu. Vendar večni Bog, gospodar sveta, ni poklical človeštva v življenje, da bi končalo v obupanju; on je pustil narodom hoditi po njih lastnih potih, dokler so oni menili, da najdejo srečo brez njega; ko pa je bilo ob času cesarja Avgusta vse upanje na boljšo prihodnost drugo za drugim uničeno, ko se je pogreznilo rimBko gospoBtvo v sužnosf, ko je štel človeški rod le naj več aužnov in divjakov: tli se spolni božji sklep, kterega je On razodeval prvim staršem po njih padcu, katerega je hranilo izraelsko ljudstvo kakor, trdno sporočilo. Bog pošlje svojega edinorojenega Sina, da odreši človeštvo. Zgodilo se je v 29. letu samovladarstva Politični pregled. V Ljubljani 11. avgusta. Avstrijske dežele. Iz Dunaja 9. avgusta. Nemški ceBar obišče danes v Išlu našega presvetlega cesarja. Iz Trsta. Govorica, da bi bili v Trstu zasačili mesarja Paolino, ki je bombo vrgel, be dosihmal ne potrjuje, marveč bo vsi trije od katerih so govorili, da so v preiskavi, prosti. Iz Trsta se je poročalo, da hočejo ogerski razstavniki blago nazaj vzeti, a temu se oporeka, marveč so še prosili prostora 300 Ometrov na novo. Iz Čruovlc 8. avgusta. V današnji seji pod predsedništvom nadškofa Andrieviča je bil spreiet načrt kongresnih štatut, ki obsega 33 §§ po referatu kongresnega odseka, kateri je sestavljen iz vladnih komisarjev in cerkvenih knezov. Jutro 9. bode zopet seja, v četrtek bode slovesno blagoslovljene stolne kapele in potem sklep cerkvenega zbora. Vnanje države. Iz Pctrograda 8. avgusta. Verhovni policijski načelnik Koslov pride v Moskvo, na njegovo mesto gubernator iz Harkovaga, ge-neralmajor Gresser. Novo francosko ministcrstvo, „miniBterstvo sprave" ne ugaja konservativcem, niti radikalcem. V Nantea je bilo zbranih nad 2000 konservativcev , tam je dokazoval Nev6 Bazin, da gre francosko pod sedanjo vlado poginu nasproti, ako se monarhija ne vpelje. Za njim je govoril general Charette o gorečnosti katoliških Francozov v Kanadi, katere je pred kratkim obiskoval. — Dva cerkvena kneza, nadškof in kardinal iz Tolouse in škoi iz G r n o b I e sta zopet protestirala zoper nekrščansko poučevanje, to kaže, da od ministerstva sprave za cerkev ravno toliko dobrega pričakujejo, kakor od prejšnega, katero so vrgli konservativci in radikalci. Novo ministerstvo tudi v resn ci ni drugega, nego varenje (fuBija) privržencev Gambetto z unimi Ferry ja, a brez njunih vodjev. Od m niBter-skega predsednika ,,Duclere" pravijo, da Be razume na špekulacije, a državnik u'. Oa je v gospodarstvenem svetu pri mnogih bankah, med dragimi tudi pri „banquc de Parise des Paya-Bas", to pa je tistih zavodov eden, čemur na korist so šli v Egipet kontrolirati prihodke, kar je bil povod vseh spletek v Egiptu. Sultan je proglasil Arabi-pašo za vstaj-nika, in turška armada pojde v Egipt — ali bo sodelovala z Angltži, ali na svojo roko poBtopala — nas bode učila prihodujost. Nemogoče ni, da bi Be Anglež in Turek ne razumela, in bi Angleži ne ostali „beati posm-dentes". Ta silno žalostni drama, pri katerem je toliko ljudi prišlo ob življenje in premoženje bi se potem dovršil na prid Angležu i Anglež in Turek bi si na razvalinah Egipta roke podala. — Vendar čakati je še, kaj po reče Arabi-paša, on se močno vtrjuje. Na zemeljski ožini med jezerom AbukirBkem in Mareotskem čaka Angležev v svojih zakopih, železnico ima v svoji oblasti, isto tako tadi kanal, ki vodi vodo v Aleksandrijo. Ako bodo pa prodirali Angleži od Sueca sem, bodo tudi tam zadeli na Arabijeve vojake. — V Zagazig se železnice križajo, od tod pelje tudi sladkovodni kanal, ki preskrbuje obrežje kanalovo in mesta na njem rečimo Istnailijo, Suec i. dr. z vodo. Ako vzame tem krajem vodo, bode moč napredovati le z veliko težavo. — Da pa Turčija proglaša Arabi-pašo za vstajnika je morda vzrok ta, da nima denarjev, brez denarjev se pa ni mogoče vojskovati, denar pa od Angležev dobiva ali je pa tudi mogoče, da se Turčija bolj boji Arabi-paše, da bi ne postal drugi Mehmed Ali, kakor Angležev, ki denar posojujejo in bolnemu možu ob Bosporu opiuma dajejo, da dremlje, pri tem ga pa, sedaj tu, sedaj tam oproste vladarskih skrbi. Izvirni dopisi. Iz Moravske okolice. Preteklo nedeljo se je pri nas obhajala redka slovesnost, namreč 501etnica ali zlata maša našega dekana in čaBtnega kanonika, prečast. gosp. Jan. Tomana, ki bivajo in delujajo med nami že 37 let. Kakor hitro Be je zvedelo, da hočejo preč. g. kanonik svojo zlato mašo slovesno obhaja'i, se je začelo nenavadno gibanje med duhovščino in farani; brez pretiranja smem reči, da ga pri nas ni bilo človeka, da bi se za nenavadno slovesnost več ali manj ne bil zanimal. Pa pustimo VBe drugo in omenimo nekoliko neposredno slovesnost. V saboto se je začelo živahno gibanje po Moravčah. Eni so postavljali mlaje, drugi so jih venčali, tretji vravnovaii napise, kterih vam ne bom objavljal, bilo jih je prav mnogo in nekateri zlasti pomenljivi in ginljivi. Raznih bandercev in zastava: deželnih, cesarskih, papeževih je bilo brez Števila; hiše bo be iz majev in zastav komaj vidile. Da je bila cerkev po mogočnosti ozaljšana, si lahko mislite. Na predvečer se je sošlo že mnogo gostov in Bvatov; veselilo nas je, da so nas obiskali in smo videli večino naših nekdanjih duhovnih pastirjev, pomočnikov g. dekana, ki so po deželi razkropljeui v raznih službah. Lepo je, da so g. zlatomašniku njih dub. pomočniki iz hvaležnosti poklonili vbo korarako opravo: zlato zavratno verižico s križem itd. Pri zlati maši so bili navzoči prečast. gosp. stolni prošt in stolni župnik kot zastopnika stolnega kapitelna, in malo da ne vsa dekanijska duhovščina; bilo je duhovnov pri altarji kakih 26—27. Pridigovali so nekdajni Moravški kaplan, zdaj župnik v Kropi, č. g. Janez Kapus. Ljudstva je bilo od vsih krajev kar brezbrojno; gotovo zunaj cerkve dvakrat več, kakor v cerkvi, da«i je bila prenapolnjeua. Radost Be je brala vsem na obrazu ter se tudi na mnogi način izrazevala. Bila je res prava ljudska vesel ca katoliških okoličanov Bploh in faranov še posebno. Še drugi dan je bilo 12 odi čnih duhovnikov pri mizi. Kar je posebno veselo bilo opazovati, je zlasti, da so prečast. gosp. kanonik trudapolno duh. opravilo pri toliki sopari nekako z lahkoto opravljali brez posebnega vtrujenja. Bog nam jih obrani še mnogo let v blagor naše fare in škcfije. Naj jim bode nehlinjeno spoštovanje in zdajno počastenje saj nekolikošnje nadomestovanje, da so bili znabiti kdaj lu ali tam nezasluženo prezirani. Ad multos annosl \ Zaticni. Preteklo nedeljo se je vršila, kakor že naznanjeno, preredka slcves-snost demantne ali biserne sv. maše, ktero so rimsko ctsarstvo štelo do 120,000.000 ljudi. Koliko miljonov zmed tih je bilo sužnjev, nt lahko določiti, na vsak način jih je b io vi č kakor je bilo vsega svobodnega prebivalstva skupaj; saj jih je imel Rim, kakor že omenjeno, nad 900 000! Pač žalostna osoda tedaj-nega človeštva I Iz tega se lahko razvidi, da bi moralo človeštvo polagoma v obupu poginiti, da ni krščanska vera še v pravem času tistega iz pogina rešilo s tim , da je učila in vedno uči, da smo vsi ljudje, po božji podobi vstvarjeni, po Jezusu Kristusu odrešeni ter bratje in sestre med seboj, kakor ena družina nebeškega Očeta. Strašna je bila splošna razuzdanost pri vsih narodih. S pregrehami in uaaladnostmi so mislili neverniki, tako R mljani kakor Grki, svojim izmišljenim hogovom služiti. Ali krščanska vera je čudežno pregnala temo raznih zmot in malikovanja. Padali so leto za letom ter se rušiii malikovalski tempeljni pred resnico krščanska vere, ktera edina je zmežna ljudstva prav omikovati ter j h pripeljati b časni in večni sreči. Ravno Rim ima tolikanj Btarih monumentaln h stavb, ki pričajo s kolikimi overumi bo je imela boriti krščanska vera ia ako bi ne bila zares od Boga, bi ne bila mogla nikdar sveta tako prenoviti, kakor ga je v resnici. (Dalje prih.) cesarja Avgusta, da je bil rojen v Betlehemu na Judovskem Odrešenik sveta. Cesar ni slutil nič o tem velikem čudežu, o življenju in Bmrti Odrešenikovi na križu je cesarjev oblastn k komaj nekaj vzel na znanje, pa odrešenje se je bilo zgodilo, ter evangelji ali veselo sporočilo o njem, je bilo sprejeto od „vbog h". Aposteljni so izrekli v svojem zboru v Jeru zalemu, da so poklicani v božje kraljestvo malikovavci in Judje; previdnost božja pa pelje prvaka aposteljnov sv. Petra v R.m, v glavno mesto Bveta, in sicer tudi zato, da ne bi utegnili slabotni neznabogi misliti, češ, da je kršanska vera judovska vera, ako bi bil stanoval poglavar v judovskem mestu, Jeiu-zalemu. Ko bo po oznanovanju sv. vere padali maliki in se rušiii njih templji tudi v Rimu, je ta postal po Blavni smrti sv. Petra in Paula središče krščanstva za vse narode na svetu. Brez tega središča bi morda o Rimu ne bilo več ne duha ne sluha. Rim je b;l cb ča u cesarja Avgusta naj bolj obljudena stol ca m sicer do 330. leta po Kr. dokler ni prenesel Konštantin Veliki svoje stolice v Konšiautinopelj t. j. v mesto cara Konštantina —- od tod ime Carigrad 1 Mestno prebivalstvo — plebs urbana — je štelo v dobi Avgustovi 1.250.000 duš; glave starešinskega in vittžkega stanu okoli 10 000, ptujcev do 50.000, vojakov je b lo 15 000; sužnjev meščanskih je bilo do 625 000; ostalih sužnjev 315.000; kar bi dalo za mesto Rim 2,265.000 prebiva'csv. Ti so stanovali v 1700 hišah, velikih palačah ali v palačam podobnih hišah, in prosto ljudstvo je domovalo v 46.000 in-zulah ali otok h ; otok ( nsula) je obstajal iz nekega števila sisupaj ztdanh hš; tako š:e-vilo (intula) skup zidanih hiš je bilo iočeno od drugih s prostorom naj manj 5 čevljev širokosti. Poleg tega je imel R m za vso mogoče (malikovalske) bogove 400 tempeljnov, množino državnih poslopij in tepl e, kterih ostanki in razvaline so še zdaj vidijo. Vodovodi so preskrbljevali 105 vodnjakov in 300 več h in manjših vodohranilišč. Za javno varnost in red v mestu so bile 4 mestue kohorte (krdela) z 6000 mož, ki so Btale pod poveljem mestnega predstojnika (praefectus urbis), ki bi Be v našem govorjenju imenoval mestni glavar ali policijski načelnik, z vtadnim krogom do 100 rinidkih milj ; policijsko krdelo so bili bataviški konjiki (iz sedanje Belgije in Nizozemske). Poleg tih so srauovali v mestu tako imenovani pretorjani, (10 kohort) cesarska telesna strbža, kteri so imeli na dan po 2 denura ali naši 2 stari petici, kar je bilo v tisti dobi veliko. V začetku razširjenja ketščanske vere je obhajali tukajšnji nekdanji župnik preč. goap. .Janez Hinek. V svojem 86. letu so še primerno trdni in pri moči. Na mnogo leti Ob 10. je pa ravno tti imel novo mašo sorodovinec bis. mašnika, č. g. Ludovit Hudo-vernk, duh. Lavantinske škofije. Obema je pridigoval prečast. gosn Jurij Sterbecc. (Tudi nenavadno) župnik v Hrenovcah, stari znanec biseromašmka. Domače novice. V Ljubljani, 12. avguata. (Umestenje.) Pretekli pondeljek sta bila vmeBtena prečaat. gosp. Peter Urh kot infu-lirani prošt novomeški in prečastiti gosp. dr-Gogala, semeniški vodja, kot korar stolne cerkve. (Nova maša.) V Šsofji Loki je imel novo mašo čast. g. Audrej Kalan. {Imenitno za duhovne in oskrbnike cerkvenega premoženja.) Kakor je znano, so bili duhovniki in cerkve naše škofije v pretečenih 30 let.h s tako imenovanim prepisnim denarjem ali pristojbinskim ekvivalentom silo občutljivo obloženi zato, ker je bila stara katasterska cenitev previsoka. Nova cenitev katastra jt pri večem delu posestnikov znižana in tako se mora tudi ekvivalent po pravici znižati. V tacih mislih sem vložil tudi jaz lausko leto prošnjo do c. kr. urada za odmenjenje pristojbin ter prošnji prilož 1 novi plačilni nalog za zemljiški davek in novi plačilni nalog za ekvivalent in sem še le letos po pretečenih 11 meschdobil odgovor prav ugoden, namreč: ^Slavno c. kr. denarstveno vodstvo v Ljubljani je s sklepom 25 eušca 1882 št. 2888 ukazalo, da naj se po višjem ukazu denarstvenega mi-nisterstva od 1. vinotoka 1881 št. 29 896 ekvivalent premeri tako, da se bo 108kratni novi davek vzel za istino, od ktere se potem premeri 3% znesek za ekvivalentno plačo. Po tem računu se bo pomagalo do manjšega ekvivalenta, in smem reči, da na tisoče manj bodo plačevali. (V spomin rojstnega dne presvitlega cesarja) bodo letos kosilo dali 400 revežem v ljudski kuhinji, in sicer ne v petek 18. t, m. marveč v nedeljo, ker tačas imajo opravilo ki pri tem društvu in tudi povabljeni gospodje preveč posla. Reveži bodo dubili, riža na juhi, mesa, prikuhe in kolača. Povabljeni in gledalci dobodo za 10 kr. gulaša in kruba. — Povabljenim gostom brez plače bode stregla požarna straža. V kuhiuji bodo delale gospe, ki so na čeiu temu zavodu. Povabljeni so pred vsemi dobrotniki temu društvu. (Narodna veselica v Sežani 6. t. m.) kjer je zastopal društvo za „Narodni dom'' dr. A f Mošf, tajnik J. Hribar in dr. Papež je slavno izpala. Na kolodvoru v Sežani so sprejemali došle goste z glasnimi živio klici in muzična kapela 79. pešpolka je igrala popotnico „Na-prej zastava slave". Prišli pa so gostje iz Kranjskega, Istre in Gorice trg je b 1 ozališnn z narodnimi in cesarskimi zastavami, gostje so se pomikal veselo na vrt g. Scaramanga, kjer so komaj vsi prostor dobili. Deputacja Postonjske čitaln ce je sprejela tržaške goste 8 zastavo. Veselica se je začela ob 6, uri s tombolo, srečke so klicali v laškem iu slovenskem je-z ku. Tombola se konča, predsednik veteranskega društva g. Račke pride mimo muzčne kapele z župauom Moh^rčičem, in kapela za igra cesarsko pesem. Veseli krik se razlega povsod iu š;; se ponavlja, ko godba začne igrati: Avstrija, moj dom. Ob 7. uri se za-čuje pe-em: Slava Slovencem, in g. župan Mohorčič pozdravi zbrane goste, ter razloži namen „Narodnega doma". Ko se hoče predsednik vet. društva g. Račke pri županu posloviti, prehiti ga g. žu pan ter mu s sreojskimi svetovalci vred čestita za njega hrabro obnašanje pri znanem napadu v Trstu, mu trikrat „slava zakiiče" sicer so g. Raeke od vseh strani pozdravljali in popra-ševali za dr. Dornom. Občnega veselja ui kalil najmanjši nered, in trije narodi bo praznovali v prijaznem trgu svojo bratovsko svetkovino. Ob 11 '/„ bo zaigrali še cesarsko pesem in vdeleževaici so se razšli v spomin, da so preživeli veseli dan. Razne reči. — V Trstu je bilo velikansko vme-atenje mil. novega škofa, dr. Jan. Glav i ne pri najlepšem vremenu. O priliki kaj več. — V šolskem okraji Kamniškem so razpisane te-le Blužbe. 1. V Zalogu p. Komendi na lrazreduici 400 gld. in stanovanje. 2. Na lrazrednicah v Dovskem, v Ibanu in v Krašuji po 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. septembra t. I., stalno e®eutuel začasno. V šoiskem okraji Litijskem. V Kresnicah učit. služba 450 gld. in stanovanje. Stalno, even tuel začasno do 20. avgusta 1882. — Letina na Francoskem bode le srednja, nov pridelek je slabeje mimo lanskega. Pretečeno leto je bila letina na vzhodnem in jugovzhodnem Francoskem Blaba, a dobro na severnem in severno-zabodntm delu. Letos je pa narobe, poročila iz vzhoda so dobra, a iz zahoda bolj slaba. — Iz Kahire. V Bulaku, pristanišči za Kahiro, kjer je svetovno znan egiptovski muzej, imajo frančiškani pastirstvo nad katoliki in lepo kapelo. Tri frančiškanke vodijo dekliško šolo, kamor hodi nad 30 učenk. Posebno važen pa je zavod gospe dobrega paatirja v Schubri, predmestju na sever Kabiri, kamor pelje cesta z drevoredom kar na ravnost izpeljana. Sestre vodijo tam zavetišče za spo-kornice, velik pensionat za dekliče, sirotišnico in unanjo šolo za kakih 600 otrok. Na korist verski vzgoji otrok vodijo tudi nekatere dekliške družbe (kongregacije) ki so primerne otroškim letom, namreč družbo angela varfoa in blažene Device Marije. Sirote se oglašajo dan na dan, posebno pa otroci ubogih Koptov in M.noritov. Veliko revežev dobiva hrane, bolniki pa zdravil. Šolske skušnje so sijajne »in vdeleže se jih vsi stanovi. Novo unanjo šolo bo osnovale gospe dobrega pastirja iz Kahire, kjer poučuje 9 Beatra v 5 razredih 250 večidel revnih otrok; i8to tako so postavile diugo hišo med Kahiro in Šubro, kamor gredo vsako jutro tri sestre, da poučujejo 80 ubogih otrok. Sicer so v Egiptu cerkvene naprave posebno na BUtškem kanalu, kamor je družba sueškega kanala precej poklicala katoliške re dovnike, da skrbe za verske potrebe delavcev. Tako imajo v Suecu frančiškani (3 duhovni in 2 brata) pastirstvo katolikov in deško šolo z kacimi 40 učenci. Sumoat£.nček s prijazno cerkvijo ki ima tri oltarja, je ua vzhodni stran; pristranišča. Gospe dobrega pastirja (7 redovnic med njimi 2 Nemkinji) preskrbujejo dobro vrejeno bolnišnico, s.rotišče, penaionat, in za kratkega časa tudi prosto šolo za 40 ubogih otrok. Tudi Bpokornice najdejo zavetje V I-mailiji, ob sredi sueškegn kanala je prijazen franč-škarski samostan, kjer sta dvB patra in brat. Poleg njega je mila cerkev s 3 altsrji. V samostanu frančiškank, kjer je 5 sester vzgajajo in poučujejo 40 dekličev; tudi je tam nekaj airot. V Port Sajdu na severnem koncu sueškega kanala ob sredozemskem morji je katoliška farna cerkev in poleg nje samostan oo. frančiškanov, kjer bo štirje patri. Cerkev je sicer v naglici postavljena, ima pa vendar prostora za 2000-3000 katolikov. Seatre dobrega paatirja imajo samoBtan ob morBkem bregu, ki Be tukaj po naplavu razširja. Prebiva v njem 25 sester. Zavod za spokorjenke ima 14 oseb, v šoli je 10 notranjih in 45 unanjih učenk, v airotišči je 41 otrok. Tudi vodijo meBtno bolnišnico, kjer je na leto od 200—300 bolnikov, 1. 1880 na 1881 je bilo 240 mohamedanov, 36 katolikov, 18 protestantov, 17 grških razkolnikov, 1 judinja in 3 pogani. Hišna kapela je sicer siromašna, a snažna iu ozališana. Po drugih egiptovskih mestih bo še od srednjega veka samostani oo. frančiškanov, kjer sta v dušnem pastirstvu 1 ali 2 patra, tako v Damiette od 1. 1250, v Rosette od 1298, v Mansuri, Ksfr-Zajat, Fajum, Damanhur, Tantah, Mohallet, Šaluf; v Damieti imajo 4 v Mansuri 6, v Kafr-Zayat 3 frančiškanske šole s 70—80 otroki. Za Nilom navzgor v srednjem in zgornjem Egiptu notri do Nubije je cela vrsta misijonskih poBtaj skoraj po vseh večih krajih tako n. pr. v Massara, Siut, Girgeb, Lukson i. dr. v Nubiji na otoku Philae, v Hartumuin po drugih krajih v osrednji Afriki. Ti zavodi so Be prav lepo razcvitali, vlada iu ljudstvo jih je čislalo, setev v znoji je pričakovala dobre letine. Vse te naselbine so V8led bombardovanja v Aleksandriji v največi nevarnasti. Šole so uže tako povsod mogle prenehati. Od vseh krajev nam še ni znano, vendar toliko vemo, da v Aleksandriji so ostali baje le oo. frančiškani. VIII. Splošni avstrijski učiteljski zbor. Iz L i b e rc a 3. avgusta. Do danes se jih je oglasilo za učiteljski zbor 1900, in sicer 872 učiteljev in učiteljic in nekatere učiteljice rokotvora, drugi bo obrtniki in uradniki iz Liberca in okolice. Mesto je ozališano rč zastavami; brezplačno Btanovanje dobi, kdor se oglasi, sicer se je vbo preskrbelo na bIož-nost vdeležencev. Danes ob 7. uri je bilo predzborovanje. Za prvosednika bo izvolili ravnatelja Bobies, ki je dosihmal bil prvoBednik vsem učiteljskim zborom. Prvomestnik pripravljavnega odseka je pozdravil zbor. — Govoril je potem župan pl. Ebrlich, ki je povdarjal, da je Liberc nemško mesto, njegovi prebivalci vedo ceniti pouk iu je zaklical Blavo presvitlemu cesarju. Za predmet obravnave pri zborih 5. in 6. so na-svetovali naslednjih šest toček, ki so bile sprejete brez daljne debate. 1. Za prvo glavno zborovanje. I. Predvzobražba učitelja in vz-obražbazanjegovstan (Vor- und Fach-bilduug des Volk^chullehrer«). Vzroki: A. Predvednost (Vorstudium) za ljudskega u6itrl;a, kakoršno zahteva šolska novela (§ 32 ki se e'asi : predvzobražba za učitelj šče obsega sploh tiste nauke, v katerih e poučuje v nuščatiBki šoli) zuižuje prav globoko vrduostno vzobraženje učiteljevo, iu bi pripeljalo do t je, učiteljski stan postaviti v dobo oolitiške šolske vstave. B. Ta napotek (passus) v noveli bi učiteljski stan izročil nadjerobstvu cerkvene vlade, in posledica njegova bi bila vpeljava duhoven-ekega nadzorništva. C. Vsi omikani stanovi sploh žele zado-etiti duhu časa, tedaj mora tudi stan ljudskih učiteljev si prizadevati, da bode na vrhuncu časa in zato se mora delati: a) Vednostim iu strokovno izobraženje naj se loči. b) Za učiteljski stan kot predvednost se tirja izveršenje srednje 6ole (gimnazije, realke) nekaj zarad duševne zrelosti k strokovnemu izobraženju, ker je dosih-uial uganjena starost za vstop v strokovno šolo prenizka, nekaj pa zarad pičle predvzobražbe nastople»a gojenca, ki onemogoči ga pridobiti dostojne učenostne stopnje. c) Učeniku je potreba vednoBtne predvzobražbe zavoljo njegove veljave v navadnem življenji. d) Potreba mu je predvzobražbe, da se pozneje Bam more vzobraževati. e) Tudi za (a slučaj, da si lahko voli drug stan, ako nima veselja in ljubezen do učiteljstva. f) Zarad tiutih pravic, ki priatujejo le vz-obraženim stanovom. g) Tudi zarad gmotnega Btanu, da lahko zahteva boljšo plačo. D. Strokovna vzobraženost obsega le pedagogike nauke, traja le 2 leti in bo ima gojiti na učiteljskih vzobraževališčih in na vse-učelišči. Poslednje ima biti za izgleden zavod manjšim zavodom (ZvveigauBtalten). E. Učtteljšča imajo biti jeduaka teologi-škim zavodom, za glavne učitelje naj bodo le naj aposobnejši možje, kar bo tiče ved-noBti in pcdagogične znanosti. F. Glavni učitelji imajo imeti višo plačo, kakor učeniki srednjih šol. G. Država ima nalog, utemeljiti ustanove za vednostno vzobraženje vrlih učiteljev in posebno sposobne učitelje poslati vsaj dve leti na knko vaeučelišče. Nasvet, društvo učiteljev in učiteljic v Znojmu (poroča Fr. Bolim.) II. Iz kakšnih vzrokov ne morejo uči- telji pritrditi šolski noveli sploh. II. Za drugi glavno zborovanje. 3. Nova obrtnijBka po b tu v a na prani šoli. Reki (Theaen). 1. .Šola in obrt uta «i v muogoteri zavezi; doslednje morejo tudi biti postavne podlage, na katerih slonita šola iu obrtnija, v zvezi, druga drugo upopnlniti. 2. Obrtno vprašanje ne more bo rešiti samo potem socialne osnove, v prvi vrati je ono vprašanje po vzobražeuoat. 3. Ljudska in meščanska šola ozirate ae, kolikor a tem ne škodujete splošnemu nalogu ljudske šolo, pri vseh avojih naukih na obrtne koristi. Tirjatev časa je, du ao Hploh vpeljejo obrtnijake šole v zvezi z ljudsko šolo. 4. Obrtno šolBtvo uravna državna obrtna šolaka poatava. 5. Bistveni predpogoj za pospeh obrtnega šolstva je osnova vzobraževulnih tečajev za učitelje obrtnih šol na uže obstoječih c. kr. državnih obrtnih šolah. 0. Spričalom obrtnih šol mora ao dopuščati veča veljava (§ 24 alinea novellc.) 7. Poglaviten nalog obrtnim zadrugam je, da vatanove, gojo in pospešujejo obrtno šole. (§ 44 al. d.) 8. Otroško delo po tovarnih in obrtnih podjetjih ao more omejiti na najskrajnejšo mero. Otroci, preden dovrše štirnajato leto se ne smejo jemati za redna dela. 9. Za redna dela po tovarnah se Bmejo otroci jemati le s privoljenjem šolske oblaBti. Delati ne smejo od 6 ur ua dan (§ 80 obrt. reda 20. decembra 185«J) Tržne cene v LJubljani. 2. avgusta. Pšenica banušku hektoliter 8 gl. 80 kr.; domača 7 gl. 80 kr. — rež 6 gl. 04 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. 00 kr.; — ajda 5 gl 86 kr.; — proso 5 gl, 85 kr.; — koruza O gld. 80 kr. n t* »i ii 6 gld. 1 1 1 1 1 XIII. izkaz doneskov za spomenik dr. 1. Bleiwcisa vit. Trstoniškega Gosj). Srol Franc, župnik v Ljuto-mori ........ Kukovoc Janez v Ljutomorl . Jurkovič Davorin v Ljutomorl GomilSak .Jožo v Ljutomer! . Ivančič Jožu v Ljutomer! . KoeboK Dožtijun v Ljutoinori Slumborger Anton, c. kr. notar v Ljutoinori..... FiSor Ivan, notarski kandidat v Ljutomeri...... Mravljak Anton, odvetnik v Ljutoinori...... Simonih Janko v Ljutomeri . Sožtarič Fordo iz sv. Križu . dr. Loliar Josip iz sv. Križu . 1'cČnik Junor, župnik v Pod-gorjub nu Koroftkcm . Marinič Jano«, župnik v Lipi nu KoroSkcm..... Lcsjtik Val., župnik v Dvoru nu Koroškem..... ii i> 2 3 1 1 2 Hluipuj 1C tonili v j>ri'jfi. listu izkazanih i7,„ 25 gld. 1278 „ Skupaj do zdaj 1303 gld. •Viiviic draihc. 14. avgustu. 1. eks. drž. pos. Juriju llizjak iz Dolu (Lustthal) 2891 gl. 80 kr. Brdo. 2. oks. giujščino Ober-Krkciistoin. Dož. sodniju v Ljubljani. 3. oks. drž. bifio Francetu Legat jezdarsko ulico v Ljubljani. Ljubljana. 3. eks. drž. grajičino KandorSo pri Vačo. Dež. sod. v Ljubljani. 10. avgustu. 1, oks. drž. pos. Tomaža Stcrle,-Smarata 1800 gl. Lož. 1. oks. drž. Junozu Štrukelj iz Zaviha 600 gl. Lož. 8, oks. drž. Andreju Rupur iz LoSnjak 1485 gl. Lož. 2. oks. drž. Uržo Križman sv. Jur p. Ljubljano. Ljubljana. 1. oks. drž. poB, Franceta Potrič iz Loga. Ljubijmm. 1. oks. drž. pos. Matiju Juršio iz Crneoo vu»i 816 gl. Kostanjevica. 1. oks. drž. pos. Fruucota Hodnik iz Ooronjo vasi 4585 gld. Logatec. 1. oks. drž. posest. Francotu Cujnik iz Zgornjih (IrndiSč 3526 gl. Kostanjevica. 8. Povzeta oks. drž. pos. Andreju Gostilo iz Zgornjo vusi 4400 gl. Logatoc. 3. Povzeta eks. drž. Marijo Srajbas iz Dolenjo vasi 1275 gld. Logutoc. 1. eks. drž. pos. Junozu Gorono iz Vorbjjolj 975 gl. Kostanjovicu. 1. oks. drž. pos. Matiju JurSič iz črnečo vasi 815 gld. Kostanjevica. 3. oks. drž pos. Jožefu Posegu iz Struno 3185 gl. Senožočo, 1. oks. drž. pos. Jor-neju Turk iz iludoga vrha 712 gl. Lož. 17. avgustu. 3. oks. drž. pos. Jurja Mukovoc iz Kamnika (Preddvorom.) Kranj. 1. oks. drž. pos. Janeza Iludo iz Malensko vasi 4800 gl. Rudollovo. 1H avgusta. Prenesena eks. drž. pos. Janezu Sveto iz 1'resor 2045 gl. Vrbnika. 19, avgusta. 2. eks. drž. pos. Šerjak Marjoto iz ISko vusi. Ljubljana. 1. uks. drž. pos. Mateju Stofanič iz Lokvio 1763 gld. 83 kr. Metlika. 1 eks. drž. pos. Niko Skala iz Podzemelj 1630 gl. Metlika. 1. okH pos. Jožo Mikolič iz Truvnik 985 gl. Ribnica. 1. oks. drž. pos. Jožo Segu iz Travniku St. 74, 668 gl. Ribnica. 1. oks. drž. pos. Gašperja Kiiiuih iz 'l'ruvuiku 80 gld. Ribnicu. 8. J. Peternel iz Studencu 1100 gld. LjubljanH. 3. 8 eks drž. pos. Junozu lSajuk ii Metliko, 2200 gld. Metlika. Itmrll not 8. avgustu. Angela Duvč, 0 dni. Katarina . UHkini f, IM . V 1-fpHiilrnv 1-R2. Izvrstna knjiga. Sedaj jo ta lopa knjiga dovršena, toraj jionavljamo svojo projšno priporočilo, ter želimo, da bi so ta izvrstna knjiga Sirilu mod občiiiHtvo. Slcbcrn, ki to bore, mora so čuditi, koliko novega iu dosibinul neznanega so mu tu pripoveduje iz življenja in trpljenja lzvo ličarja »vetu in njegove prei-blužono Matere, koliko novih krajev stopa tukaj prod njegovo duševno oko. Posebno zanimiva pa postane knjiga s tem , du imu izvirno dosilimul Ko nikjer liutisneno sliko, ki branjo pooČitlijojo, ki so nu tanko zlagajo z besedo, s ka-toro jo pripovedovala blažena K u talina Kmmorib to v svojem zuniuknjenji. Vsa knjiga pu stilno broširana H gl. 40 ki'., Jako lično vezana v izvirnih plut- nicah I I gld. 7('» kr. — Krasno vozunu knjigu jo razno ceno do 25 gl. Naročila sprejemu Katoliška bukvama v Ljubljani. * 8 f 8 o i a