KSKaaKSES
HEKTOR
LIST IH SREDNJEŠOLSKO DIJHŠTV0
5 št. 4.::: Letnik III. S
I t:::	Urejuje	:ui
■ dr. Anton Breznik
Za lito 1910/1911
vv vi
»Mentor« » 1910/1911 » III. letnik » Zvezek 4.
Vsebina.
Silvester^ (F. S. Finžgar.).......................................73
črna liska. (Prof. Fr. Pengov.) (Dalje.)..........................77
Radovan. (Žaloigra v Štirih dejanjih.) (Josip Logar.) (Dalje.) 80 Homer in njegova pesem. (Dr. J. Gnidovec.) (Dalje.) . . 84
Literarni pogovori. (Prof. L. Arh.) .	 87
Ureditev koledarja. (Prof. J. Kržišnik.)..........................88
Navod za šahovo igro. (A. Uršič.) (Dalje.)........................90
Drobiž: Naše slike.- Novo leto pri Rimljanih. Naše slike.
— Kristusova zgodovinska osebnost. — Na Kalvarijo!
— Izraelski koledar. — Kako sc gibljejo Esperantisti?
-	Naše slike. — Z a kratek čas. — Uganke .... 93
DPCTaaagaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Ljubljana, Stari trg 7.
aauaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaadOaD
mt Lepa priložnostna darila.	'iss?"“
Dobro In poceni »e ku/il Ir pri meni, kar ]« obJ* nuno. — Ur* budilke nd i K ttipre); nlkrl-naale lepe «nkrr ure Od K 4'M> naprej; »rebrne cil.rem. ure od 7 K napiei; »rebrne nnkn-reni ur« oil 10 K naprej; diamantni prtian od lil K nafttj; briljantni tintan od M K naprri Lep* novosti w kinu- in pravtm irotbru po inltnnlh cenah. Naročite novi imlk • koledarjem tudi po poiti M»loni. — Singerjev! ilvalni »troji od «0 K naprej, tudi u plete«|e (pouk bierplačrn).
Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani.
| Kregar, Seljak. |
v
Izhaja v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljub~ Ijano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za drnge^ naročnike Štiri krone na leto.
Tilk .Kitolllk« TUkmrnc" * Ljubljani
Letnik III.
List za srednješolsko dijaštvo.
F. S. Finžgar.
Silvester.
»Noter!«
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
»Na veke!«
Komaj z enim očesom sem se ozrl od pisalne mize proti vratom. Pa sem takoj mrmraje pristavil: »Hinavec!« Zakaj možakar, ki se je pojavil pred menoj, je z vso zunanjostjo molče kričal, da je kruto malo vajen pobožnih pozdravov. l’ero sem odložil in se okrenil proti njemu, ki je stal za durmi.
1	Velik	mož, sivobrad, na licih ostre, značilne brazde, čelo razorano,
obrvi košate, kakor streha obešene na lice. Obleka vagabundska. »No, kaj bi V«
»Me ne poznate, gospod?«
Sivi brki so se mu razčeperili, krog ustnic mu je zaigral smeh, ki je čakal in se zlobno veselil mojega > razočaranja. Njegove oči, kakor bi se ukresali dve živi iskri v stari skorji hrastovega parobka, so me zadele z ostrim pogledom.
Pomislil sem in f?a še enkrat pogledal.
»Silvester V«
Možakarju so se brki še širje razčeperili, tako široko, da so se pokazali od tobaka orumeneli zobje in zaeno je dvakrat navi-hansko pomežiknil. Odgovoril pa ni nič.
»Torej zares Silvester?«
»Silvester, da, K»>H|)f>d!«
»Oči so vas razodele!«
»Oči držo, drugo pak je danes belo jutri črno. Zares, gospod!«
4a
In vnovič je pomežiknil. Iz pogleda je zeval grob pokopane vere v&se in v človeštvo.
»Postarali ste se, Silvester, odkar se nisva videla.«
»Postaral, in s križem na rami romam tja, kamor nam je vsem zapisano.«
»In križ ste si sami naložili, Silvester!«
Nekoliko je pomolčal, potegnil rami visoko kvišku, z ramami vred dvignil strehaste obrvi, obtičal za časek v tej pozi, nato pa hipoma oboje povesil, da se je stresel suhljati život. — Potem je rekel:
»Sem ga naložil in ga nisem. Nekaj sam, nekaj drugi; takole je, gospod!«
»Filozof,« sem prevdaril sam pri sebi. V tistem hipu se mi je rodila sija, da bi zvedel zgodbo tega moža, ki je osivel — v ječah.
»Silvester, nekaterikrat sva se videla, pa sva malo govorila. Ali danes bi vas jaz vprašal: Kaj, če bi mi vi popolnoma odkritosrčno razodeli, kaj in kakšen je bil pravzaprav začetek tega in takegale vašega konca. Sedite, pa mi povejte; saj sva rojaka!«
»Ilvala lepa, gospod ! Sedel bom, nič se ne bojte, zakaj čist sem. Pred mesecem pa nisem bil čist, in takrat bi rekel Silvester: Ilvala lepa — in ne bi bil sedel in ne pripovedoval.«
Torej koliko let ste prebili po zaporih V«
»Šestdeseto leto življenja mi teče, od teh šestdeset sem jih preživel štiriindvajset za „tistimi okni ...“« Dejal je navskriž prste in pogledal skozi.
Silvestru je kanila solza na sivo brado, in obraz mu jo zasenčila za hip bolest, porojene na dnu srca nekje, odkoder je stopila kakor iz groba v tej uri.
»Štiriindvajset let«, sem ponovil počasi. »To je mnogo!«
»Preveč, gospod! Če jo vsako leto od teh let vredno samo deset kron, sem poplačal dvakrat vso škodo, kar sem jo prizadel ljudem. Dvakrat, sam pravim, pa ne štejem mraza in lakote in drugačnega trpljenja k temu računu. Zakaj vse to jo pa za obresti, po krščansko rečeno, za pokoro.«
Zdelo se mi je, da se je še ena solza izprožila izpod veke, ker je Silvester naglo potegnil z rokavom preko oči, kakor bi se nočesa sramoval.
»Pripovedujte torej od začetka do konca...!«
Silvester je začel ...
Dolga je bila njegova povest, z žalostjo in bridkostjo napojena. Celo njegovo življenje je bila zastavica, vsa prevozlana z nitmi, ki jih plete v človeku strast v čudoviti klopčič, ki bo spoznan in razrešen šele tedaj, ko so snidemo ob koncu dni v .lozafatovi dolini .. .
Taklo pa je bil začetek njegove poti navzdol . . .
Silvester pripoveduje:
I.
Ko bi se zdajle dvignila očetova iztrohnela roka iz groba, bi jaz, izgubljeni sin, romal na gomilo in bi pokleknil in roko poljubil pa bi govoril: Poljubim te, roka očetova, ker si bila stroga, kakor sem zaslužil. Ko bi bila pa še strožja, bi te poljubil dvakrat. In ko bi bila tedaj zapahnila vrata in me zaklenila v dom, ko si me odvedla v tujino, bi te poljubil desetkrat. Ali to so prazne misli, kaj ne, gospod ?
»Pripoveduj, Silvester! Torej z doma so te dali?«
Z doma, ker sem bil poreden, neugnan in nemiren, kakor vrela voda. Toda danes vem natanko, da hudobije še ni bilo v mojem srcu. In vendar sem že takrat čutil, da so vsi prsti cele fare kazali name: Silvester, oba! In vse oči so gledale na očeta in mu očitale: Tvoj sin, oha! Zato je rekel oče: Silvester, dovolj je sramote. Služit pojdeš. Čez gore, v tujo deželo, da ne pride sloves o tebi čez visoke planine od tukaj ne tja in od tamkaj ne aem.
Mrzla groza me je stresla ob tistem trenotku. In ko bi ne bilo trme v moji glavi kdovekoliko, bi bil pokleknil pred očeta in prosil z dvignjenimi rokami. Tako pa nisem. Zato sva šla.
Tri dni sva hodila. Ponujali so me po kmetih, kakor ponuja krošnjar slabo blago, dokler me niso spečali. In kje? V neki grapi, zapaženi od treh plati z gorami in gozdovi, je gospodaril v pusti samoti trden kmet. Nobenega soseda, nobene vasi, nobenega zvonu in tudi ceste ne. Komaj kolovoz. Ko sem segel očetu za slovo v roko in poslušal vpričo gospodarja te-le besede: Vso očetovsko oblast vam izročam nad fantom! Dajte mu dela več kot kruha. Pod zimo se vrnem ponj. Če ga pohvalite, se vrne domov; če ne, Silvester, bo tvoja pot naprej, čeprav v deveto deželo — tedaj se je očetu tresla beseda, jaz sem pa strmel na visoko bukev, kjer sem opazil ptičje gnezdo. Po očetovem odhodu sem se skrivaj splazil na svisli, so zaril v slamo in se razjokal tako neusmiljeno žalostno, da so mo oponašala jagnjeta pod menoj v ovčaku. In tedaj sem sklenil, da potrpim vse, potrpim, če bi polena sekali na meni, samo da se otmem jeseni te grozno grape.
Prvi dan mi ni nihče ukazal dela. Drugo jutro še pred svitom me je poklical gospodar. Gospodinja, odurna in hudobna ženska, mi je nalila mleka v skledo in porinila predme peto črnega, suhega kruha. Po tem zajtrku sva šla z gospodarjem v gozd — z ovcami. Gospodarja sem bil vesel. Prijazen je bil z menoj, razkazoval mi je posestvo, določal meje, kod in kje smem pasti, podžigal me k pridnosti in obljubil, če se obnošeni, da me jeseni očetu pohvali, mi da dogovorjenih deset goldinarjev plače in lepe nove škornje povrhu.
Tako-le se je začela moja prva služba. Kakor večnost so se plazili dnevi. Preležal sem pod neko bukvo cele ure vznak in gledal
4a*
skozi veje v višnjevo nebo. Preračunil sem mesece, seštel dneve in si naredil pratiko v gozdu. Kolikor dni sem naštel po dolgem računu do jeseni, toliko zarez sem vdolbel v bukev. Vsak večer, predno sem gnal domov, sem vzel nož in prečrtal eno zarezo s križem in vselej se mi je zdelo, da sem si izpulil on trn iz srca. Počasi, zelo počasi so se množili križi - toda množili so se pa vendarle.
Ko je nastopilo poletje in je pritisnila vročina, je priganjalo tudi delo. Takrat sem pasel samo ob hladu zjutraj in zvečer. Čez dan sem pa moral delati na polju. In kako sem delal! Hlapca, dekli, gospodinja — vse me je gonilo in tiralo brez usmiljenja v najtežja dela. Usmiljenja ni bilo v teh ljudeh, ki so malo govorili, in še tisto govorjenje je bilo meni skoro neumljivo zadiranje. Edini gospodar mi je prizanašal in me večkrat poslal od dela na daljni studenec po vodo z vrčem. Dobro sem čutil, da mi je ukazal zato po vode, da sem se oddahnil in ne zato, ker ga je žcjalo. Često mi je skrivaj pomolil kos pogače, kadar je prišel ob nedeljah od fare.
Ko sem ob tolikem trudu prekrižaval zvečer svojo pratiko na bukvi in videl še dolgo vrsto neprekrižanih dni, bi bil kmalu obupal. Nisem hodil mnogo v šolo in še tedaj sem bil živ nepokoj. Ali ob teh urah sem se živo spominjal tiste zgodbe, kjer je zdihoval svinjski pastir: Domov pojdem in porečem: Oče grešil sem..-Tudi moj sklep je bil tak in upanje na gospodarjevo pohvalo trdno kakor kamcnkost.
Pa kaj so zgodi. Gospodar jo imel mladega žrebca. Vam povem, žival, kakor jih ni mnogo pod cesarjem. Nosil so je kakor vihar, rezgetal prešerno kiikor divjak, za gospodarjem pa bodil kot kužek. In ta ljubezniva ljubezen gospodarjeva ti poskoči in udari gospodarja, da je siromak umrl brez luči in brez oporoke kar sredi travnika kakor bi poginil koštrun. Bog se usmili! In mislite, da je kdo jokal? Nihče. Hlapca sta pretepala konja, baba ga jo klela
—	mož je pa ležal na mrtvaškem odru. Edino jaz sem se zaril, kakor prvi dan službe, na svisli in sem prejokal colo noč. Ko smo ga zagrebli, som pa stopil pred gospodinjo in som rekel:
»Dajte mi, kar mi gre. No bom več služil pri vas!«
Gospodinja jo razkleščila široka usta — kakor žaba, taka jo imela — in jo zapuhala vame: »Kaj ti gre? Nič ti ne gre, lenuh! Umrla ti je potuha in sodaj proč! Ne boš hodil proč! Jaz te šole izučim, kaj jo delo! Hodi in ženi ovce v hrib!«
Zamahnila je z roko in me sunila skozi vrata.
Ob tem trenutku, gospod, jo bilo spočetje tega-le Silvestra, zaznamovanega od kraja do kraja deželo, kakor sodi tukaj -lo prod vami.	(Dalje.)
Prof. Fr. Pengov:
Črna liska.
(Dalje.)
Kako lepo urejena leže jajca v gnezdu! Kako se spreminjajo v raznovrstnih barvah! Zdaj so pisano-modra, zelena, rdeča, rumenkasta, vijolična ali rjava; večkrat so temneje pikčasta ali pegasta, celo ozaljšana in orisana s fantastičnimi zavitki. In ta jajčeca, tako lepa po barvi, tako mična po obliki, zaslužijo naše občudovanje šele, ako se ozremo na njih vsebino, ako pomislimo na njih čuldoviti notranji organski razvoj! Ali ni ta mali delec brezlikega beljaka in rumenjaka čudovita kemična delavnica, ki pričara iz nečutne, brezmiselne, sirove mase prefini organizem razvijajoče se ptičice, ki jo lvrani m oblači v najnežnejšem detinstvu? Da, jajce, na katerem sedi valeča liska, je pravo umetniško skladišče najraznovrst-nejšega orodja in organov za tekanje in plezanje, za letanje in plavanje, za gledanje, poslušanje in vohanje, za dihanje in prebavljanje! Tukaj veljajo prav posebej Gregorčičeve:
V delavnico hoji tvfijo zrl,
Ki bitij si rodil brez brfija!
Skrivnostno snuje roka tvfija:
Nikjer je stalne ni stvari,
A prah noben se ne zgubi.
V delavnico sem tvojo zrl,
In videl vedno sem vrtenje,
Prelivajoče se življenje,
Prerojevanjo, prenavljanje,
Iz bitja v bitje presnavljanje.
(Človeka nikar!)
lJa jajce ni samo čudovito po svoji vsebini, ampak tudi polno upov za bodočnost. Ali ni zavisen obstanek in cela prihodujost ptičjega sveta edinole od jajca v gnezdu? Omne vivum ex ovo, so rekli že stari rimski naravoslovci. In navzlic temu, kje, za milega Boga, najdeš, prijatelj moj, na svetu kaj bolj nezmožnega, kot je zdrob-Ijivo jajce v gnezdu in to sredi toliko močnih sovražnikov, ki sc jim kar sline cedijo po tej slaščici! Tatinska sraka in vrana, kavka in šoja prav nič ne zaostajajo kot roparico gnezd za grabežljivimi kunami in dehorji, za podlasicami in hermelini z zločinskimi vevericami po vrhu — sirovih zlikovcev, ki razdirajo ptičja gnezda, niti v misel ne jenrVljeni. Vendar pa je modra narava poskrbela za mnogostransko varstvo slabotnim ptičicam in njihovim še nezmož-nejšim jajčecem.
1.) () močnih pticah roparicah nam ni potreba tu veliko govoriti, kakor tudi ne o vranah in krokarjih. Kajti ti so že sami dovolj veliki in bojeviti, da si ohranijo domače ognjišče z belimi ali pisanimi Jajci v velikih, odprtih gnezdih; posebno velja to o
kraljevih pticah, kakor so orli in sokoli, ki ležejo primeroma le po malo jajec na leto.
2.) izvrstno varstvo za jajca mnogih slabotnih ptičic so raznovrstna dupla, bodisi v pesku ali skalovju, v prsti ali drevesnem štoru. Vse žolne, vijoglav, zlatovranka, papige, vodomec, pobrežna lastovica, čebelar (Merops apiaster) in škorec porabijo za valitev taka dupla, zato jim pravimo duplarji. Vsa jajca duplarjev so bela kot kreda, mnogokrat bliščeča kot porcelan, ali pa vidimo na njih vsaj bledo-apnene ali jasno-modrikaste barve, kot n. pr. pri mili jerici, škorcu in drugih. Vseh drugih barev pogrešamo, in čemu hi tudi bile v krajih, kjer jih nihče ne vidi in tudi videti ne sme.
3.) V kakšnem nasprotju s prejšnjimi so jajca tistih ptic, ki gnezdijo na tleh, na goli zemlji! Brez sledu o kakem mehkem gnezdu ležijo jajca pribe, škurha, morskih lastovic in drugih na tleh pred teboj in pred obličjem celega sveta. Nesrečna ptica, ali ti ni nikoli šinilo v možgane, kako nevarna je taka drznost, kako ogroženo tvoje gnezdišče!?
/a ta res negotovi položaj je položil Bog v naravo bistroumno sredstvo prilagodonja barev z okolico; to sredstvo zove Anglež mimicry.
Vsakdo izmed nas ve, da iz daljave zelo težko ločiš sivilo v sivi, rjavilo v rjavi, mahovo zelenilo v mahovo-zeleni barvi. Opiraje svoje račune na to dejstvo, nosijo jajca talnih gnezd barve, bodisi zelenkasto-rjave ali m a ho votla te ali drugačne, kakršna je pač barva gnezd in njihove bližnje okolice. Vzorno, kot bi bil izbiral barvila slaven umetnik-slikar iz Rafaelove šole, se vjemajo zamolkli toni teh jajec s topimi, lokalnimi barvami gnezd in tal, ki tvorijo vsakokratno njihovo ozadje.
Ta mojstrsko zadeta harmonija in soglasje barev je kakor ščit Junone, kakor nežen čarovni pajčolan, kakor Siegfriedova čelada, ki skriva odprtoležeča jajca pogledom ostrovidnih vran, srak in kanj.
Gotovo si že našel na sprehodu ali tudi pri resnem poljskem delu zunaj gnezdo navadnega poljskega škrjančka. Toda kako? Ali nisi skoro stopil in pomandral valeče ptice, tako blizu, tako tikoma pred tvojo nogo je sfrčala kvišku? Tedaj šele si opazil pet mičnih, drobcenih jajčec v gnezdu. Drugače pa bi bil moral dolgo iskati, preden bi bil našel prsteno-rjava jajca na prstenih tleh. Ravno tako prsteno barvana, peščeno-žolta so jajca deževnikov, stepnih škrjancev in stepnih kur, morskih lastovek in galebov. Na peščeno-lmrva-nih lupinah morskih tovovčic boš našel imitirana mojstrsko in do prevare, celo mala, temnejša kremenčeva in krSčeva zrnca v pesku v obliki temnejših peg.
Sljuka, divji petelin, ruševci in gozdni jerebi, ki gnezdijo v suhem resju ali rjavem gozdnem listju, imajo brez izjeme listno-rumena jajca v odprtem gnezdu.
Močvirne ptice od nekdaj pri nas dobro znanega postavnega Skurila pa do raznih vrst malih in večjih povodnih kljunačev, ki delajo lovcu dosti preglavice, preden se mu dado obesiti okoli usnjatega pasu, vsi ti ptiči ležejo olivno-rjava, mahovnato-zelena, rjavo-pegasta jajca. Izmed 400 evropskih ptic gnezdi kakih 150 na tleh in vedno imajo jajca stalno barvo; tako splošen je ta zakon, da komaj moremo govorit o kaki izjemi.
4.) Pa mnoge divje race imajo vendarle bela jajca? — Res je to: divje raco in gosi, Čopasti ponirek in znana nam liska imajo belkasta jajca. Toda te ptice gnezdijo v varnem trsju in ločju in kadar zapuščajo gnezdo, ga pokrijejo z izpukanim lastnim perjem. Ravno tako pokriva lišajno-pisani ležetrudnik svoja motno-bela, modro-mramorovana jajca in škrjančno-barvana močvirska uharica (sova) svoja apneno-bela jajca, kadar jih zapusti; podnevi pa čepita na gnezdu in zakrivata sč svojim perjem jajca in gnezdo slehernemu očesu.
Na podoben način se varujejo še mnogi stotisoči drugih neoboroženih bitij pred sovražniki. Posebno velja to za mali svet žuželk. Spomni se le zelene gosenice na zelenem listu, rjave saranče (kobilice) na zarjavelem pašniku, sivega metulja, ki počiva na sivem lubju ali z lišajem porasli skorji in kako ga izvrstno varuje siva lastna barva v sivem dnu. Le par zgledov po imenu iz domačih krajev: ako sedi drevobarvec (Calocampa vestuta) na trhlem deblu, ga boš le težko, težko kedaj zalotil; preidealno se vjema barva živali s počivališčem; izvrsten zgled je tudi robi dni okač (Thecla rubi), sedeč s6 zloženimi krili na zeleni vejici, ali: borov prelec, borov veščec, borov pedic, sedeči na borovi skorji, veliki koprivar in podnevnik (S&tyrus s6mele) na drevesnem deblu, gosenica pelinove sovke na pelinu ter gosenica okačeva, sedeča na košeničici.
Drugih tisoč podobnih zgledov moramo preiti, saj nahajamo colo v naročju Posejdonovem nebroj sredstev v varstvo nedolžnih živalic. Tam živi na dnu plitkih brežin cela vojska slabotnih košar-jev (Crust&ceae), ki posnemajo na svoji obleki na presenetljiv način barvo morja. Da, še več! Njihova barva se menjava in prilagoduje vselej novi okolici, v katero so se bili preselili. Francoz Pouchet imenuje to zmožnost »kromatično funkcijo«.
Čudno, kaj ne! Na brezkončnih, golih, peščenih pustah in na rneizmernem blatnem dnu morja, povsodi podobna sredstva v varstvo živali! Ista ideja v čarobnih varijantah, ki vse kažejo na en in isti veleum!
Zares delo, ki je vredno velikega mojstra!
5.) V zadnjem oddelku opazujemo še ptice, ki delajo bolj ali manj umetna gnezda v grmovju in mejah, v trsju in zmedenih koreninah. Pri teh ni potreba varovalne barve, saj jih varuje že kraj sam dovolj pred očmi pohlepnih neprijateljev. In glej čudo! Komaj smo stopili na to novo pozorišče, takoj se je spremenil s kulisami vred
tildi igravec: harmonija barev, mimikrija zgine kot kafra, ker nima več smotra in na njeno mesto se postavi čudovita mnogoličnost in raznobarvnost. Pri vsej pisanosti pa vendar ne nahajaš v vesoljnem tičjem svetu nikoli trobarvanih jajec. Ta okolnost je velikemu Stav-niku narave le se v večjo čast; občudovati moramo namreč ženijal-nega umetnika, ki je znal pričarati k' z dvema temeljnima barvama raznovrstno in pisano prelivanje barev, to pa s toliko nežnostjo, fineso in mehkobo, da stojiš pred največjo težkočo, ako hočeš tako barvano sliko le pravilno in točno opisati z besedami.
Vendar pa se izogibajo jajca umetnih gnezd vseh svetlo-belih barov. Saj bi take kričeče barve prodirale s silo varujoči polumrak, ki ga dela grmovje in gnezdo in bi sladkosnede sovrage naravnost dražile.	(Dalje.)
Hanibalov grob.
€=* ■: - - ■ •-•==» Josip Logar:
Radovan.
2aloigra v Štirih dejanjih. — Slika i/, kmotičkili uporov v HI. stoletju.
10. prizor. PrejSnja, 7. oljko, Jesenko, Met olj ko.
Veljko. Dober večer, moža. Ali sta še sama V Pozno bo že, pozno. Jesenko. Bo treba pa noč privzeti, kaj ? Grajski nam ne dado miru ne ponoči, ne podnevi.
Meteljko. Radovana še ne vidim tukaj.
Željko. Hi pa Radovan sam naredil. Čemu treba nas vseli tu. Brez mene se bo tudi opravilo.
Stojan. Batine, zapor in tlako ti bodo odmerili brez tebe, nihče to ne bo vprašal, ali si s tem zadovoljen ali ne. Če si pa hočeš kaj priboljšati, se pa moraš sam oglasiti.
Meteljko. Pa še takrat jo boš skupil. Ej možje, z gospodo treba začeti drugače govoriti.
Željko. Meteljko, stene imajo ušesa.
Jernej. Pa moje ne. Tu smo možje varni.
Želj ko. Drugače je pa moje mnenje; ne dajmo gospodi prilike, da bi se nad nami znašala. Jaz napravim, kar mi naroče, potem pa pazim, da jim grem s poti.
Meteljko. Kajpada, da drugi tem več dobimo, še tvoj del po vrhu. Sreča tvoja, da si tako stran od grada. Leni gospodi se ne ljubi tako daleč, da bi te za vsako malenkost dregala. Jaz imam sinove, jaz imam hčere. Jaz ti bi vedel drugače reči povedati. Možje, predolgo nas niso ti ljudje rabili in potrebovali v sili. Kaj, naj se samo zopet enkrat zasveti po bližnjih hribih in gorah, boste videli, kako nam bodo kar naenkrat dobri in prijazni.
Jesenko. Ali vam jaz ne pravim, da treba te ljudi samo sci strahom obdelati? Ile možje, koliko nas je v našem delu in nas oskrbnik muči in strada.
Željko. Jesenko, mene je kar groza. Ti nas boš vse pehnil v nesrečo.
Stojan. E Željko, saj smo že tako dovolj nesrečni. Malo več ali malo manj je nazadnje vseeno. Ampak tisto pa ima Jesenko prav, tisto. Jaz mislim, možje, da smo se že dostikrat sami Turkov ubranili in jih s<> strahom navdali. In še grajske smo obvarovali. Pa bi samih sebe ne V Ampak tisto pa ima Jesenko prav, tisto.
11.	prizor. Prejšnji, Radovan, Ljubimir, Dragovan, Benko.
Radovan. Pozdravljeni, možje. Pa hvala vam, da ste se vsi odzvali povabilu. Dolgo časa že nismo bili skupaj.
Ljubimir. Pa ponoči nas tudi že dlje nisi klical. Saj pravim, da nas bo oskrbnik vse izvohal.
Benko. Da bi jaz ne smel, kamor bi jaz hotel — in ne govoriti, kadar, kjer in s komer bi jaz hotel! Radovan, ti si že skoro popolnoma prost, spoštovan pri ljubljanski gospodi, pri višjih častnikih — pa boš kaj takega prenašal V
Dragovan. Oskrbnik mi lahko napravi strašno škodo. Ali se naj grem z bikom bost?
Benko. Če znaš biti lev — lahko.
Jernej. Možje, nekaj bi bilo dobro prigrizniti. Boljega ne premorem pri najboljši volji. Radovan, bom pa jaz pod oknom na klopi, da se kilo ne prikrade. Pri odprtem oknu bom vse slišal, kar so boste pomenkovali. Če me bi pa ravno potrebovali za eno ali za drugo roč, me pa kar pokličite.
4b
Radova n. Možje! Vi veste, da smo se skupaj dogovorili, kadar je šlo za nas vsakega posebe ali za vse skupaj. Zakaj en sam ne ve vsega in tudi ne zmore vsega, čeprav bi vse vedel. Če pa vsi kaj poštenega sklenemo, bomo pa tudi vsi delali, da se kaj doseže. Vi pa imate skušnjo, zakaj niste bili samo par korakov izvun domačega sela in ne poznate samo domačega graščaka in oskrbnika. Trudapolno življenje pa človeka najbolj in najhitreje izuči.
Pa naj reče kdo, da nimamo trudapolnega, žalostnega življenja! Ali vstanete zjutraj, da vas ne bi precej prevzela skrb: »Bog sam zna, kak bo zopet današnji dan?« Ali greste zvečer k počitku, da vam ne bi pritiral spomin na prebito tugo in jad skrivaj solzo v oči V Vem, vi ste vajeni, vi znate trpeti in molčati. Ali ko gledate svoje jokajoče otroke, ko vas prosijo jesti, vas goni pa oskrbnikov bič na tlako — morete li to prenašati mirno dan za dnem V In ko vas zajokani obrazi vaših sinov in hčera prosijo pomoči, pa je ne morete dati — še manj vaše revne žene — ali se vam tedaj ne krči srce v prsih? Dajete jim svoj pridelek, več kot jim gre, da sami stradate; dajete jim svoj denar, dajete jim svoje telo za težko, težko tlako — ali jim bočete dajati tudi svojo čast in poštenje? Možje, ki vas delajo sivi lasje in sključen hrbet častitljive — ali smo res tako nizkega mišljenja, da bodemo imeli kot psi tem večji strali in tem večjo spoštovanje do njih, čim bolj nas bodo zaničevali in bili? Zakaj tudi pes pozna svojega gospodarja bolj po biču nego po sladkorju.
Ha, ko bi bilo to vse največ! Saj se mi je hudo godilo, dosti hudo — a sem šel v cerkev in Bogu potožil svojo tugo in nadlogo, pa mi je bilo laže. Zakaj gospod Bog posluša enako gospoda in tlačana. Zdaj nam pa jemljejo še naše cerkve, preganjajo naše duhovno, skrunijo naše oltarje, kradejo cerkveno premoženje. V nedeljo ste slišali, kaj vam je povedal oni Štajerec. Ali niso prevzetni plemiči najeli napol surovih, napol pijanih ljudi in napadli škofa pri belem dnevu, na sredi mesta? Ali ne silijo že tam ubogih tlačanov, da jim opravljajo ob nedeljah in največjih praznikih najnižja dela - kidajo hleve, vozijo gnoj, in to ob času, ko se je prej opravljala služba božja? Ali je Kranjska daleč, - in ali so naši graščaki boljši od štajerskih? lla, veste, zakaj vam je župnik v nedeljo molil molitve za prostost cerkve — in zakaj vas je prosil, da molite za grajske, posebno pa za gospo in njenega sina? Ker si tudi že kranjska gospoda kliče protestante v deželo.
Naši mašniki morajo bežati, nemški pastorji pa so šopirijo po naših cerkvah. In Bože mili, kaj napravijo iz naših lepih cerkva? Groza mo obide, ko so spomnim, kaj jo napravila sosedna graščakinja s kipom Matere Božjo! Možje, vi si mislite, kar si hočete meni pa je vera mojih očetov sveta. Tain-le na griču jo izkrvavel moj oče in moj stari oče, ko sta branila našo cerkev pred Turkom
—	glejte moje rane na prsih! To vam pa povem: za vero se ne bojim v smrt, se ne bojim postaviti se z mečem v roki zoper nikogar.
Benko. Ha, Radovan, ti poznaš Benkovo družino. Pet močnih fantov imam, ki izdero meč in puste nožnico doma.
Stojan. Radovan, naprej mi govori ali pa mi posodi svojo besedo za nekaj časa. Ali ti poslušaš to, Željko?
Meteljko, Jesenko. Naprej, Radovan, naprej! Ali ti nisem pravil, Dragovan, da imamo Turke blizu?
Radovan. Blizu jih imamo. Grajska gospa naj zatisne svoje oči - pa boste videli, kako bo pri nas. Bog jo ohrani še dolgo, dolgo let — a tudi ona nam ne bo mogla pomagati, ko se bosta oskrbnik in graščak pred nami dovolj močna čutila. Zato nas dero, zato nam nniožc že tako številno tlako, zato so nam vedno za petami. Ko nam bodo roke popolnoma zvezali, potem pa store z nami, kar se jim bo ljubilo. Ali niste slišali, kako so grozili nadvojvodu v Gradcu, ko jim ni hotel dati pisma, da je njihova luteranska kriva vera ravnotako dovoljena kot naša prava — da jo smejo usiljevati svojim podložnikom in zapovedovati, samo po tem novem evangeliju živeti? Ali niste slišali, da so že premotili cesarskega poveljnika, da se je obrnil s6 svojo vojsko proti Gradcu in grozil nadvojvodu z vojsko, če ne ugodi luteranskim deželnim stanovom? Ali niste videli zadnjič luteranskega pastorja, kako je vojakom pridigoval luteranske nauke? Mi brcnimo gospodo z lastno krvjo pred nevernikom, mi vzdržujemo obmejno hrambo — ti pa naj za našim hrbtom sejejo luteranstvo? Ha, nadvojvoda je z nami, on si želi pomoči zoper to brezversko in uporno gospodo, on čaka. da so skoro kdo zanj potegne. Smrti pa se jaz ne bojim ne iz turške in ne iz krivoverske roke. Jaz bom branil čast, poštenje, življenje in vero svojemu otroku, dokler mi mišice ne odrevene. Kdor je mojih misli, ta je moj!
Stojan, Benko, Jesenko, Ljubi mir, Meteljko. Mi smo s teboj! Mi smo tvojih misli.
Dragovan. Jaz sem bil vedno za dobro stvaz. Hadovan, ali si ti mene kdaj pogrešal, ko si nas klical na pomoč bližnjim vasem, zoper hajduke? Samo ti meni povedi, kdaj in kam naj pridem, pa boš videl, da bo Dragovan vodno na mestu.
Ljubi m ir. Ampak če je nadvojvoda z nami, ta nam bo že pomagal.
Stoj a n. Možje, roko mu dajmo - on naj pa potem pove, kako in kaj misli. Zakaj odlašali ne bomo več!
Željko. Jaz bom pa še Jerneja poklical. (Odide in se ne vrne
več.)
Hadovan. Jaz se na vas popolnoma zanesem. Zakaj jaz vas poznani. Sedaj bo pa treba še druge poučiti. Predvsem nam treba vodje.
Stojan. Možje, mi srno dali Radovanu roko. Naš vodja je Radovan.
Vsi. Živel Radovan!
Radovan. Prijatelji, prej ne bom miroval, dokler ne bomo varni v svojih cerkvah, v svojih hramih in na svojih poljih. In če treba, dam življenje za to. Naj se pa mojim otrokom in vnukom bolje godi nego se je meni. Rog in nadvojvoda sta za nas. Od vas pa vem, da me ne bodete zapustili.
Vsi. Nikdar, nikdar!
Stojan. Halo, Jernej! Orožje nam popravi in zbrusi! Raje se danes udarim nego jutri.
Radovan. Previdnosti treba naj večje. Ne govorimo, da se ne izdamo. Druge može moramo koj pridobiti. Razdelite si delo. Pa pametno in modro jim vso stvar razložite. Prihodnje dni mora pasti odločitev. Stvar se mora posrečiti. Za podvodje si pa odločim Stojana, Benka, Jerneja in Jesenka. O načrtu se dogovorimo še nocoj. Drugi pa koj nocoj na delo. Pripravite orožje, hrane in potrebnega za naskok. V Dolgi jami je zbirališče ob dvanajsti uri vsakikrat, kadar bo oznanjeno. Meteljko pa naj poišče in pouči zanesljive, pogumne, modre in zgovorne može, ki bodo umeli tudi druge dvigniti do umovanja sladke besede svoboda. Vedno in vedno mi poročajte o napredku. Prijatelji, naprej! Mi hočemo varnost naših cerkva in naših hiš.
Vsi. Svobodo naših cerkva in naših hiš!
<£	==i7c^rr^7,^=	=•*
Dr. J. Gnidovec:
Homer in n|egova pesem.
(Dalje.)
Zevs pošlje Agamemnonu zlega boga Sna v Nestorjevi podobi, da bi ga pregovoril, naj se poda v boj. Agamemnon skliče kneze in jim razloži svoj načrt, kako preskusiti pogum naroda. Preskušnja se slabo obnese. Agamemnon proti svoji volji tako prepričevalno govori, da vse ljudstvo dere proti ladjam, da bi se kar najhitreje odpeljali v domovino. Knezi s težavo narod zopet skličejo k zboru. Odiseju se posreči Grke navdušiti za boj.
Junak drugega speva Iliade je Agamemnon. Pesnik ga vzdržuje v ospredju prav očividno. Da bi to tem laže dosegel takoj v začetku drugega narodnega zbora, postavi nasproti njemu Thersita. V tem se kaže velika genialnost pesnikova. Thersit je ena najpopularnejših podob, ki jih je kedaj naslikal kak pesnik. Thersit jr, lahko ga tako imenujemo, kritični duh grške armade. Kjer je treba ali tudi ni treba — boja z besedami, tam je gotovo zraven; pre-
brisan je bolj kot vsi drugi, opazuje bistreje in sodi ter dokazuje z neizprosno logiko. Thersit je človek, ki zna formulirati to, kar je mnenje večine. V zabavljanju je pravi mojster. Poleg teh lastnosti pa še njegova vnanjost: šepast, škiljast, kruljav in grbast, ozkih pleč, prsi naprej, na šiljasti glavi nekoliko las. Vsem je bil zopern, najbolj pa Ahileju in Odiseju; toda sedaj se je spravil nad Agamemnona. Ne vemo pravzaprav, kaj Thersit dela v vojski; preje ga ni bilo in pozneje ne slišimo več o njem. Dasi je tako grde postave, se je pa vendarle udeležil vojne in si je celo vjetnikov nabral, seveda si je lahko misliti, da je to samo lastna hvala, pa ni potrebno, saj govori v takem tonu, da ne kaže nobene ironije. Ali Thersit ni samo oster kritik, temuč stopa tudi s pozitivnimi predlogi na dan. Tega je gotovo vajen, da najde povsod pazljivih poslušalcev. Ko napade Agamemnona, začuti na hrbtu sicer težko roko Odisejevo, ki ga kar s6 žezlom obdela, tako da revež bolestno zakriči. Toda drugekrati mu je vendarle tudi Odisej moral pripustiti, da svobodno govori, saj ga sam imenuje jasnoglasnega govornika. Kako umetno predočuje pesnik tega nepridiprava, tega smešnega, pa nič manj nevarnega človeka! Celo izmed junakov ne opisuje nobenega tako obširno in natančno. Podobno se v Odiseji najbolj podrobno slika berač Iros. Kakor Thersit, tako tudi Iros nastopi samo enkrat; ko je pa izvršil svojo ulogo, odide zavedno.
Thersitov predrzen nastop proti Agamemnonu omogoči, da se narod pomiri in zopet vrne k pokorščini, ki je bila že nekoliko v nevarnosti, ko je Agamemnon proti svojemu pričakovanju s6 svojim govorom navdušil Grke, da bi se vrnili v domovino, dočim je pričakoval, da se bodo takemu nasvetu junaško ustavili. Thersitov nastop pa je ponudil Odiseju priliko Grkom odločno povedati, kaj je v sedanjih razmerah zanje edino častno: ne domov, Troja mora pasti! Za Odisejem govori Nestor, za njim Agamemnon. Nestorjev pomirjevalni duh prevzame Agamemnona, da prizna svojo krivdo: on je prvi žalil Ahileja; pa odkrito želi, da sc zopet sprijaznita, potem pa gorje Trojancem!
Zbor je končan; sledi daritev, nato pojedina, in priprava za hoj. Slednjič nam pa pesnik opisuje vojno moč Ahajcev in Trojancev.
Živo nam slika pesnik, kako gredo Grki v boj. Agamemnon v sredi; okoli njega urejujejo knezi vsak svoje čete. Celo Athena z aigido v roki se jim pridruži. Prelepo nam predočuje pesnik s primerami iz narave neizmerno vrevo in gnečo neštetih grških čet: Kakor silen gojzdni požar daleč žari in sveti, tako blišči orožje korakajočih Ahajcev; kakor jato letečih ptic, prhutajoč in kričeč hite naprej čez močvirno travnike, tako so se razlili Ahajci z ladij čez poljano; in kakor nešteta množica muh roji in vrši okoli staje, kjer se z mlekom polnijo posodo, tako Ahajci hite željni, pokon-
čati Trojance na poljani. Najpreje torej — kakor iz daljave — kot naravna prikazen; nato premikanje vrvečega moštva; potem boja-željnost, ki se vzbuja ob pogledu na sovražnika. Naposled pa četrta primera o urejevanju čet: Kakor pastirji pomešane črede lepo ločijo, tako napravijo knezi med četami red za boj; v sredi pa Agamemnon, kralj. Pogled in glava kakor Zevs gromovnik; opasan kakor bojni bog, pleča kot Posejdon! Nalašč ga je Zevs poveličal, da je videti večji od vseh junakov. Štirikrat začne pesnik, vselej z novo primero, vse pa služijo slednjič v to, da nam stopi Agamemnon v vsem veličanstvu pred oči.
Prvi spev, ki obsega toliko viharnih prizorov, je pesnik zaključil s pojedino v Olimpu, kateri sledi mirno spanje. V sredi drugega speva pa nas pripravlja z najmirnejSo izmed vseh podob na strašno bitko, ki bo povzročila toliko nesrečo in pogubo! V drugi polovici pa pesnik našteva grško vojno moč pred Trojo. Treba je posebno močnega sredstva, da nam obrani pesniško ubranost med tem naštevanjem. Temu namenu pa služijo omenjene štiri krajinske slike. Te tvorijo v naši domišljiji nekako ozadje; pred njim korakajo v dolgih vrstah podobe grških junakov; pred njim se tudi dvigajo mesta in gradovi, ki jih navaja pesnik kot domove bojevnikov. Doslej nam je pesnik kazal Grke samo v taboru pred Trojo; čas jo, da pogledamo nekoliko tudi deželo, ki so jo junaki zapustili že pred devetimi leti, pustili tam žene in otroke. Dandanes ne moremo več dobro pojmovati vtisa, ki ga je moral ta na videz suhoparno naštevajoči spev napravljati na stare (Jrke; saj obsega opis njihove domovine. In kako so Grki ljubili svojo domovino, o tem nam priča njihova slavna zgodovina, o tem nam neštetokrat govore njihovi pesniki in pisatelji. Lahko si predstavljamo, s kakim navdušenjem, s kakšnim koprnenjem so poslušavci pri recitiranju Homerjevih pesni pričakovali, da pride na vrsto tudi njih rojstni kraj. Tako v posebnih razmerah na videz suha dejstva in prazne številke ožive; saj je še dandanes preprost vojak ponosen, če le čuje številko svojega regimenta. Lahko torej presojamo drugi del tega speva Iliade kot slavospev na krasoto rojstne dežele Ahajcev. Pesnik nas z neko nepremagljivo silo odvrača od trojanskega obrežja ter nas prestavi v duhu v slavno domovino grških junakov; na podoben način je tako prevzel v drugem delu prvega speva našo domišljijo, da smo popolnoma pozabili na Grke in smo opazovali le žitje in bitje blaženih olimpskih bogov. V naštevanju junakov in njih iskrih konj se omenja Telamonijec Alaks kot najmočnejši, dokler je še Ahilej ločen od drugih gojil jezo in srd; kajti Ahilej, tako pravi pesnik je hi 1 močnejši od vseh, kakor so bili tudi njegovi konji najmočnejši. Toda junak jo jezno-mirno sedel pri ladjah, srdoč so na kralja, njegovi ljudje pa so dolgočasno ubijali ure in dneve ter brezdelno hrepeneli po boju. Kako
je s tem žalostnim pogledom kar naenkrat iz naše domišljije izbrisano veselo upanje, da se bosta sprijaznila glavna grška junaka. Nekaka gosta megla se je vlegla nad Agamemnona in njegove nade; iz te megle pa nam veje nasproti neko čuvstvo krivde, ki si jo je Ahilej pričel nalagati, ker se svojim zgledom sili svoje ljudstvo k brezdelju in postopanju v	tako važnem trenotku.	(Dalje.)
—  ===&
Prof. L. Arh:
Literarni pogovori.
Ko je zazvonil Stritarjev »Zvon« 1. 1870. po slovenski domovini s cesarskega Dunaja, se je razveselila vsa Slovenija. In kako tudi ne? »Glasnika« ni bilo več, ljudje bi bili radi brali, a leposlovnega lista ni bilo. Tedaj se je odločil Stritar izdajati slovenski leposlovni list. Nekaka bojazen odseva iz njegovega »Vabila«, ker ni imel sotrudnikov ravno preveč. Omenja samo te-le: »Vdeleževati se lista obljubili so do zdaj gg. Celestin, Erjavec, Jurčič, Levec, B. Miran (Stritarjevo izmišljeno ime),	J. Ogrinec in Valjavec«. A stvar je
uspevala. Krog pisateljev se	je širil vedno bolj in bolj. Vsak si je
štel v veliko čast, da so prišli njegovi spisi v »Zvon«, ker urednik jo bil strog, jako strog. Ni dosti, da imaš dobro misel in dobro voljo, povedati jo moraš tudi v lepi obliki, to je bilo strogo načelo novemu listu. Seveda, načelo je bilo pravo, a uresničiti ga ni bilo lahko. Do sedaj niso namreč naši pisatelji gledali bogvekaj na obliko, na vsebino pa tudi ne preveč. Da si le sploh kaj napisal, pa si bil pisatelj, rodoljub itd. Stritar je pa bolel uveljaviti načelo: lepa vsebina v lepi obliki. Zato pa si je moral vzgojiti učencev, kateri bi se ravnali po njegovih naukih, ker je imel dobrih starejših sotrudnikov malo. In zato obeta v »Vabilu«: »Zvon« bo prinašal v prijetni mnogoverstnosti: pesmi, povesti, humoristične, nato-roznanskc in kulturnozgodovinske opise, posebna naloga pa mu l)o z estetično — kritičnimi spisi zlasti mladini buditi veselje do lepoznanstva ter čistiti in blažiti jej okus, kazati jej v izgledih iz domačega slovstva in iz slovstev družili narodov, kaj je v resnici lepo, kaj le na videz; kaj naj izbira in prebira, za kaj naj se navdušuje in kaj naj posnema«.
Tudi jaz no želim drugega, kakor je želel Stritar. Lepa vsebina v lepi obliki. To je višek, ki ga moremo doseči v leposlovju. Seveda je treba tudi tu zlate srednje poti. »V sredi v zlati skledi«, pravi naš pregovor. Ne samo vsebina, ne samo vnanja oblika, to še ne stori celega človeka, pa tudi ne povesti ali razprave. Kaj mi pomaga »čedno lice«, lep jezik, če pa ni vsebine? In kaj je, če je vsebina lepa, če pa nima pisatelj jezika v oblasti! Nejevoljen odložim knjigo.
»Mentor« otvarja z današnjo številko nov oddelek z naslovom, ki si ga je vzel od Stritarja. »Literarni pogovori« naj bi bili po mojem namenu domač kotiček, kjer se bomo menili z mladimi prijatelji o leposlovju, o slovenskem slovstvu, o njih spisih itd. prav odkrito in moško. Vem, da bi marsikateri izmed vas v svojem navdušenju prijel za pero, a nima človeka, pri katerem bi se učil in spopol-njeval. Boji se tudi kritike, ki bi ga morda neusmiljeno raztrgala. Na ta način se nam morda uduši mnogo pisateljev.
Zato pa vabim vse mlade prijatelje, ki čutijo pisateljsko žilico v sebi, da se oglase pri meni. Presoj oval bom vse spise stvarno, objektivno. Vem, da ne bo vse zrelo, kar boste poslali. I’a kdo je že učen padel z neba? Le vaja nas vodi k cilju, k dovršenosti. In vaditi se mora začeti človek v mladosti, na starost ne gre več.
Kaj naj pa pišem, bo marsikdo vprašal? Kratke povesti, orise, opise, pesmi. Pa še nekaj! Če bereš kako lepo mesto v grškem ali latinskem klasiku, prestavi ga v lepo slovenščino! Vedi, da so klasiki še vedno naši najboljši mojstri, boljši nego vsi »moderni«. Tam se uči in posnemaj! Tam boš dobil lepo misel v krasni obliki.
Še nekaj! Ne posnemaj slepo »modernih«, ne piši samih pik in pomišljajev. Uči se od njih lepega jezika, narodnih izrazov, in sploh kar imajo dobrega. Glavno pravilo ti bodi: Glej, da boš kot pisatelj pravi slovenski fant, krepak, rdečeličen, z zdravo dušo v zdravem telesu. Bledoličnih, prihuljenih mladih starcev ne maramo tudi v leposlovju ne.
Vabim vse mlade prijatelje, ki so jim muze stisnile pero v roko, da se oglase s kakim svojim duševnim proizvodom. Vadili se bomo — usus magister vaja pa vodi k uspehu. Vse pa v blagor in čast ljubljeni domovini. Posnemajmo Gregorčiča, ki tako lepo pravi:
>In 7. < 111S o cvetjcm plemenitim njo kitil bom, kot ztltij jo kitim.
Njo prvi spev jo moj slavil, poslednji njej so lio glasil.«
Prof. J. Kržišnik:
Ureditev koledarja.
Zgodovina nam izpričuje, da so že prvi zgodovinski narodi z zanimanjem opazovali dozdevno tekanje solnca in zvezd ter mesečne izpremombe. Ločili so dan in noč, določili kot večjo dobo teden (7 dni) in še daljšo po luninih izpremenib kot mesec. Sedem tedenskih dni so imenovali po dozdevnih premičnicah, ki tekajo okrog zemlje (solnce, luna, Mart, Merkurij, Jupiter, Venera in Saturn).
—	Ker traja sinodični mesec (od mlaja do mlaja) 20'1 12*’ 44'" .‘i“,
so se menjali meseci z 29 in 30 dnevi. Da se je lunino leto izjednačilo s solnčnim letom, so Grki dodali vsako drugo leto po en prestopni mesec (mensis embolismeus) od 1. 594 pr. Kr., kasneje pa (po 1. 432 pr. Kr.) tekom 19 let 7 prestopnih mesecev (po 30d), ker je 235 luninih mesecev = 19 solnčnim letom, t. j. 6940d.
Egipčani so bili vezani na vsakoletno Nilovo povodenj. Opazili so, da je Nil začel naraščati, ko se je prvič prikazala zvezda Sirius (Sothis) v ozvezdju Orion nad obzorom. Dobo od enega do drugega prvega vzhoda te zvezde so sprejeli za leto. Ker so se Egipčani pri tem všteli za >/4 dneva, je prepotoval egipčanski novoletni dan v 4 krat 365 t. j. v 1460 letih (Sotbisova doba) vse dni solnčnega leta.
Rimljani so prvotno poznali leto z 10 meseci. Prvi mesec je bil marcij, odtod imena kvintilij (julij) in drugi do decembra. Po Livlju je Numa Pompilij vpeljal lunino leto z 12 meseci in 355 dnevi. Na vsaka 4 leta so za praznik terminalij, ki je bil 23. februarja, dodali prestopni mesec, »mercedonius« imenovan. Rimski pontifiki so imeli tudi nalogo napovedovati ščip in mlaj, ter dostavljati prestopni mesec. Pri tem opravilu pontifiki niso vselej pravično ravnali. — Gaja Julija Cezarja je opozoril egipčanski astronom Sosigenes na pomanjkljivosti v rimskem koledarju. Cezar je 1. 46 l>r. Kr. določil, da se za prestopnim mesecem dodasta še dva druga meseca s skupno 07 dnevi. To leto se vsled tega imenuje »leto zmešnjave« (annus confusionis). Z 1. 45. pr. Kr. je stopil v veljavo julijanski koledar.
Cezar je sprejel za svoj koledar solnčno leto s 365 1/4 dnevi. Vsako četrto leto naj ima kot prestopno leto 366 dni. Kristjani so sprejeli julijanski koledar. Na prvem splošnem cerkvenem zboru v Niceji (1. 325) so določili za Veliko noč prvo nedeljo po pomladanskem ekvinokciju (21. marca). Ker pa znaša tropično leto samo 365'* 5h 48'" 46M, torej 11"' 14" manj kot julijansko leto, je bilo treba koledar popraviti. Papež Gregor XIII. je pritrdil 1. 1579 nasvetu Alojzija Lilio ter je z bulo »Inter gravissimas« (22. febr. 1582) določil, da se izpustijo dnevi od 5. do 14. oktobra 1582, tako da so pisali po 4. oktobru takoj 15. oktober 1582. V bodoče naj bodo navadna, ne prestopna tista leta, ki so s 100, ne pa s 400 deljiva. Tako niso bila prestopna leta 1700, 1800 in 1900. Katoličani so se naglo oprijeli gregorijanskega koledarja. Protestantje v Nemčiji, na Danskem in v Švici so sprejeli popravljeni koledar 1. 1700 ter so izpustili to leto dneve 19/29. februarja, Holandci 1. 1710, Angleži 1. 1752 in Švedi 1. 1753.
Pravoslavne države (Rusija, Rumunska, Bolgarska, Srbija in GrSka) se držijo še vedno julijanskega koledarja. Od 1. marca 1900 so vsled tega za 13 dni /.a nami.
Omeniti moram tudi takozvani francoski revolucijski koledar, ki jo bil 5. oktobra 1793 vpeljan in 2. septembra 1805
odpravljen. Vpeljali so solnčno leto z 12 meseci po 30 dni. Mesec so razdelili v 3 dekade. Koncem leta so dodali 5 praznikov: čednosti, nadarjenosti, dela, misli, plačila in vsako četrto leto kot prestopni dan še revolucijski praznik.
<3-	g>
Andrej Uršič:
Navod za šahovo igro.
(Dalje.)
Gambit Sal vio-Cochrane, kateri se sedaj malo igra, ima lepe zapletke, zahteva pa v sredi igre-partije veliko pozornosti. Salvio je začel prvi raziskovati (okoli 1.1630 do 1634) igro kot priznan italijanski pisatelj šahove teorije. Sledil mu je Anglež Cochrane v preteklem stoletju (1798 do 1878) in Nemec Silberschmidt (1845). Začetek gambita je razviden iz sledeče 31. partije. Igrali sta jo univerzi: Dublin (beli); Cambridge (črni) 1.1802.
Partija 31.
Beli: Dublin.	Črni: Cambridge,		
1. o2 — e4	07 — o5	10. Ddl - ei h)	g4 - g3
2. 12 - M	o5 X i*	11. (12 - <14	f4 - f8
3. Sgl - 13	B7 -- jj5	12. ha - h.3 !	Le8 - g4
4. Lil — c4	BS - fl4	13. Dol - e.3	Tg8 — g(i
B. S13 - e5	D (18 _ h« -f	14. 1)2 - 1)3	Lf8 - h«
(i. Kel - 11	Sb8 — c6 ii)	15. De3 — el	Tgfl --ffl
7. Lc4 X f7 +	Ko8 - o7	1(1. Le l - a.3 +	Ko7 - d7
8. SoB X c« +	(17 X	17. Dol - b4	f3 X K2 +
1). Lf7XK»	Th8 X K«	Črni napravi mat	v 2. potoži.
O p a z k e. n)	Ako igra črni	(i. Sg8 — f(> je to	celi gambit
Salvio; igra li črni 6. 14 — f(> je to gambit Cochrane; ako pa sledi
6.	Sg8 — f6 imaš gambit Salvio-Silberschmidt. V sorodstvu je tudi gambit Steinitza (znanega t mojstra), kateri se pa ne igra. fSteinitz sam ni mogel tega (gambita) vzdržati. Omenimo to le mimogrede radi celokupnosti, b) Hanken priporoča tukaj boljo »12 —- <14.
Druge vrste je gambit kraljevega let a v ca; poleg gambita kraljevega skakača najvažnejša igra (začetek). Ima štiri glavne variante; za vsako podamo praktično partijo.
Partija 32., Igrana 1. decembra 181)2.
Deli: Simon Vinavor. Črni: dr. Dziobeck.
1.	o2 -	- o4	e7	—	o5	8.	1.1)3	X	f7	Ko8 _	IS
2.	12 -	- 14	o5	X	M	9.	Lf7			b3	1.1.4 X	e3
8.	Lil -	- c4	d7	—	d5	10.	1)2	X	c3	Sb8 -	(17
4.	Let X 45		Sg8	—	16	11.	ei	—	e5	Sd7 x	eB
5.	Sbl -	- c 3	c7	—	c6	12.	Sf3	X	eB !!	I.K4X	dl
0.	I.d5 -	- t>3	Lc8	—	g4	13.	Lel	—	a3 -|.	K18 -	e8
7.	Sgl -	- 18	Lf8	—	1)4 P V	14.	1.1)3	—	17 +	Mat.	
Partija 33.
Beli: N. N.	Črni: I. Metger.
1. e2 — e4	e7	— e5	7.	Kfl	-	g2	Lf8	-	d6
2.	12	-14	e5	X M	8.	e4	-	e5	Ld6	X	e5
3. Lfl - c4	d7	— d5	9.	Ddl	—	el	Dh4	-	d4
4. Lc4 X d5	Dd8	- h4 -j-	10.	Lc4	X	f7	-f	Ke8 X f7
5. Kel - II	g7	— g5	11.	Sgl	-	f3	a)	Lc8 - h3 + b)
S. g2 — g3	f4	X g3	Beli	se	poda.
Opazke: u) l)o tukaj je vse po knjigi; sledeče poteze črnega teoretiki niso videli, b) Beli mora vzeti letavca, na kar grozi neovrgljivo g5 — g4 -f in g4 X f3 +.
Partija 34., imenovana »nesmrtna«.
Beli: Anderssen. Črni: Kiesericky.
1.	e2	— e4		e7 —	e5	13.	1)4	- 1)5	Dg0	—	g5
2,	12	— U		e5 X	14	14.	Ddl	- 13 ! b)	Sf0	—	g8
3.	Lel	- 14		D d8	h4 +	15.	Lel	X f4	I)g5			f(i
4.	Kel	—11		b7	b5	10.	Sbl	— c3	Lf8			c5
B.	Lc4	Xb5		Sg8 -	16	17.	Sc3	- d5	I)f(i	X	1)2
0.	Sgl	- f3		Dli4 —	h«	18.	Lf4	- (10 ! c)	1)1)2	X	al -f-
7.	(12	— (13		SfO —	1)5	1».	Kfl	— e2	I.c5	X	gl (0
8.	S(3	- 1)4		Dh6 —	gB	20.	e4	— e5 e)	Sb8	—	a0
».	Sh4	— f5		c7 -	c(i	21.	SfB	X g7 +	Ke8	—	(18
10.	Thl	— gl	a)	c6 X	bB	22.	Df3	- 10 +	Sg8	X	f0
11.	g2	— g4		ShB —	10	23.	I.dfi	- e 7	Mat.		
12.	1)2	- 1)4		Dg6 -	g«						
Op	a z	k e. i	i) ]	Beli pusti nalašč		letavca		vzeti, b) Ta		poteza	
jasni, zakaj je žrtvoval beli letavca b5. Preti črnemu Lel X f4 izguba dame. o) Ženijalna poteza! d) Da ne sme črni igrati Dal X gl) razvidiš iz nadaljevanja: 20. Sf5 X g7+, Ke8 —d8; 21. Ld6 — c7 mat! Ako igra pa črni Dal — b2, je mogoče držati partijo remis. c/ S to potezo odtegne beli črnemu obrano pešca g7; preti mat v
2.	potezi. Ta partija je bila igrana 1. 1851. v Londonu. Pridali so ji zgoraj navedeno ime.
Partija 35.
Beli: Sviderski.	Črni: J. Mioses.		
1. e2 — e4	e7 — e5	12. g2 X f3	Lg4 — eO b1
2. 12 — 14	o5 X «	13. 13 - f4	c7 - c6
3. Lfl - c4	S(j8 — 16	14. Kgl - bi	Kg8 - 1)8
4. Sbl — c3	Sb8 — c6	15. c3 — c4 ! ! o) Le0 - 1)3	
5. Sgl — 13	L18 - 1)4	10. Til - gl	1)7 - hO
0. 0 - 0	0 — 0	17. LgB - 1)4	18 - g8
7. (12 - (13	(17 - (10	18. o4 - e5 ?? tl) (10 X oB	
8. l.cl X M	Lc8 — g4	li). 14 X »B	Dd8 - d4 o)
». Lf4 — gB	1.1)4 X c8	20. 1.1)4 X 10	g7 X f0
10. b2 X C8	Sc0 - e5	21. Ddl - 13 V	Lh3 -g2 + ! ! O
11. I.c4 — l>3	SeB X + o)	Beli so poda.	
O p a z k o. n) Bolje bi bilo Lg4 X M, 12. g2 X ^			; Se5 — g(>, s k ter o
potezo prisili letavca g5 naj pokaže »farbo« nadaljevaje s b7 — hG!
b) Šibka poteza. Z Lg4 — h3 dobil bi črni »tempo«, c) Zabrani d6 — d5 in preti z f4 — f5 zapreti letavca. d) Ni preveč srečna misel; 15. c2 — c3 s6 sledečm Lb3— c2 bi bilo priporočiti, e) Sedaj je črni na boljšem. Mieses je snel zanjko z vratu, beli sili v njo! t) Ako vzame l)f3 X izgubi boli s Tg8 X Tgl X g- še Tal z l)d4 X al To je zanjka!
Naloga 34. (A. UršiC.)	Naloga	36.	(J.	Berger.)
(Original.)	(Deutscher	Wochenschach	18!)3.)
b c d e f g h
Mat v 3. potez'.
a b c d c f s h
Mat v 8. potoži.
Listnica: Našim mladim prijateljem želimo k novemu letu vse dobro! Z malim trudom veliko učenosti in mladeniško vztrajnosti. Naj prvo dolžnost, potom sladkost. Sabovo nalogo tudi letos ne bodo preveč težko, partije kolikor mogoče zanimivo. Šali naj je igra, šport, razvedrilo ne pa —poklic; v tem zmislu bo naš »Mentor« šahov dol nadaljeval. Zdravi! »Šali« vsem slabostim!
abcdcfgh
Mat v 2. potezi.
Naloga 30. (A. UršiC.) (Original.)
Mat v 2. potezi. Naloga 37. (.los. Fritach.) (Deutsche Schachzeitung.)
a b c d e 1 g h
Drobiž
Naše slike. Arabska šolska mlati ina v Algierju. Arabski učenci so veliki trpini. Učitelj jim narekuje stavke iz korana, učenci jih morajo ponavljati, dokler ne znajo korana na pamet. Dečki so živahni! Ni čudno, če učitelj rabi večkrat dolgo palico, da zopet vzbudi pazljivost izročene mu mladine.
jali novoletna darila, takozvane strenae Kalendariae. Izprva so si dajali kot strenae razno sladko sadje, kakor datelje, smokve, med, mandelje i. dr. To naj bi bilo nekako dobro znamenje za celo leto. »Omen causa est,* pravi Ovidij, >ut res saporille sequatur et peragat coeptum dulcis ut | minus iter« (zato da sladkost spremlja do-
Novo leto pri Rimljanih. Prvi dan novega leta, Kalendae Januariae, je bil pri Himljanih že izza najstarejše dobo praznik, posvečen zlasti dvoglavemu bogu Janu, ki je z eno glavo Klodal na preteklo, z drugo pa na novo leto. Meščani so se zbirali v njegovem svetišču na Tarpej-ski pečini v novih oblekah. Konzula sta pa Slu v slavnostnem izprevodu, spremljana od senatorjev, vitezov in ljudstva na Kapitolij, kjer se je vršila daritev Jupitru. Po daritvi sta priredila konzula pojedino na Kapltoliju in delila gostom in drugim koške z denarjem, zabojčke, zlate čaše. obleko in ploščico s podobami in imeni konzulov.
Prijatelji so si voščili »Kalondas lanu-arias felices cutn mul tis annis« in si da-
godke celega leta in da loto brez grenkosti dovrši pričeto pot). Kmalu so pa namesto sadja darovali zlato novce, posode in čašo, na katerih je bilo pogosto napisano: Aninim novimi (austum felicem. Novoletna darila so dajali zlasti klijenti svojim pa-tronom in učenci svojim učiteljem, pa tudi meščani cesarju. Na nekem novcu iz Hadrijanovo dobo se nahaja napis: Senatus populus([uo Homanu« umnim novimi fuu-stum felicem Hadriano Augusto patri patriae.
Pozneje so prišle v navado tudi razbrzdano pojedine, katerih so so udeleževali gostje, oblečeni v žonsko obleke ali pa v Kovojo kožo. Tertulijan, Prudoncij i. dr.
| so jih imenovali hudičeve pojedine in so kristjane svarili pred njimi. Cerkov jo
?'	»a&ftSi?	v-A.	,•»•	•
f,T'
M!*.*
nastavila na ta dan praznik Obrezovanja Jezusovega, da bi se kristjani ogibali teh razuzdanih veselic, spominjajoč se, da je ta dan novorojeni Zveličar prvikrat prelival svojo kri.	A. Koritnik.
Naše slike. Bospor v bližini Carigrada. Bospor, morska cesta med Črnim in Marmarskim morjem, loči Evropo od Azije. Dolg je ta preliv 30 km, njegova srednja Širina znaša 1(S(X), na najožjem mestu samo 550 m. Ker dobi Črno morje veliko sladko vodo, ima na površini 1 *H°/o, v globočini 80 m pa 2-25°/0soli. Zato teče na površini voda iz Črnoga morja .skozi Bospor v Marmarsko morje, spodaj
morje, marveč bo tukaj tudi začetek železnice, ki se bo izpeljula skozi Mezopotamijo v Indijo.
Kristusova zgodovinska osebnost.
i Dol>6 se brezverski otročaji — tudi med dijaki — in časnikarski diletantje, ki jih ni sram izreči ali celo zapisati, da Kristus ! ni živel. Dobilo se je v zadnjem času med Nemci celo nekaj protestantskih pastorjev, katerim pa ni od protestantizma ostalo j nič drugega, nogo da zoper vsako versko resnico protestirajo — dobili so se trije taki možje, ki so poskusili s krinko znanosti pogrevati že zdavnaj temeljito ovr-ženo laž, da Kristus ni zgodovinska oseba.
pa nazaj bolj slana voda |Marmarskoga morja. Obrežje Bospora jo na obeh straneh gosto posejano z vasmi, gradovi, letovišči in vrtovi, tako da jo Bospor bolj podoben roki. V resnici ni Bospor /. Dardanelami vrod nič druzoga kot dolina, ki so jo v kvarterni dobi pogreznila in Jo jo morje zalilo. Na levi strani so od Bospora odcepi dolg, rogu podoben zaliv v evropsko celino. Zato ga tudi imenujejo „Zlati rog“. Na obeh straneh so razteza Carigrad, glavno mesto Turškega cesarstva, Carigrad bo dosegel v kratkem času še vočji pomen, kor no bo prevladoval samo morske cesto iz Črnoga morja v Kgejsko
Tom je zapisal v spominsko knjigo berlinski vsoučlliščni prof. dr. Adolf Ilarnack, ki volja na zgodovinskem polju Novega Zakona pri modernem svetu za onega prvih strokovnjakov, besedo, ki jih bodo pomnili. Zidovski dnevnik »Nouo froio Prosso« je prinesel 15. majnlka 1. I. iz njegova porosa člauok, v katerem piše mod drugim to-lo: »Sramota je /.a znanstvenega teologa, sploh odgovarjati na vprašanje, ali jo Jezus resnično živel, ko so se vondar že colo stoletje ukvarjalo s proučavanjem Jezusovega življenja najboljše moči v Nemčiji (pa nič manj na Angleškem in Francoskem in zadnji čas
zlasti tudi na Ruskem — op. poroč.) Toda če mora človek brati v časnikih, kakršen je >Das Freie Wort« (1909, str. 491);,Verska znanost je polagoma prišla do zaključka, da se Jezus Kristus kot historična oseba ne da več vzdržati*, ne preostaja nič drugega, nego da prhneš za pero, če nočeš dopustiti, da potemni zgodovinska resnica. »Dus freie Wort« nadaljuje po oni trditvi tako-le: ,Številni znanstveniki prvega reda po službi in dostojanstvu (sic!) izjavljajo, da so evangeliji zbirke bajk.1 To se pravi, da se milo izrazim, javnost hudo varati. Jaz no poznam sploh nobenega »znanstvenika«, nikari pa prvega reda, ki bi ga bilo mogoče tu navesti. Oni »trije učenjaki«, s kojih imeni je zadnji čas v Nemčiji združeno gibanje na polju Jezusovega življenja, Kalthoff, Jen s en in Dre ur, niso napravili resnih študij, ki bi jim dale pravico, govoriti v znanosti o postanku krščanstva. To so d i 1 e -tantje, katerih veliko zgodovinsko napako in drzne kombinacije dokazuj oj o, da so niso v cerkveni zgodovini nikdar metodično šolali. V vsaki drugi znanosti bi se šlo proko takih mož na dnevni rod.« Sapionti sat!
Na Kalvarijo! V pogrebnem govoru na hlagopokojnega pesnika Medveda je izrokol naš slavni pisatelj Fr. S. Finžgar sledečo pomenljivo besedo: »Ne vodijo gladko stezo na Parnas. In vsak naš pesnik jo hodil in še hodijo trnjevo pot — vsak na svojo Kalvarijo.«
Ne samo posnik, vsak, ki hočo onkrat delovati v blagor svojo domovino, mora stopati po trnjevi poti na svojo Kalvarijo. Marslkaka noprilika živi jenskega poklica nam naloži svoj križ na rame in nam pokaže pot proti Kalvariji. A mi idimo z vdano voljo in rosno odpovedjo, sledeč Kristu, ki jo ljubil svojo ljudstvo do smrti. Na Kalvarijo! bodi našo geslo, ki nas pripelje v obljubljeno deželo.
Naj nas no premaga samoljubje ob vznožju Kalvarijo! Izpopolnjujmo so z no-umorno pridnostjo, s pogumom v srcu, z zavestjo v duši! /ato jo pa treba močne volje, kajti:
»Kar Je čilega, to obvelja.« O.Zupančič.
N. St.
Izraelski koledar. Glavno opravilo-vsakdanjega življenja izraelskega ljudstva je bilo poljedelstvo in vrtnarstvo. Setev in poljsko delo, žetev božjega blagoslova in vesel praznik, trgatev lepega sadja in vinskega soka: to so bile njegove skrbi. Kakor kažejo izkopine Angleža Maca-listera, ki je raziskoval mesto Gezer (1. 1902—1905 in 1. 1907—1909), je izraelsko ljudstvo zelo pridno obdelovalo svoja polja. Ta mož je našel razen mnogo stiskalnic za grozdje in olje — in sicer na krajih, kjer ni več dandanes tega sadja — tudi starohebrejski napis koledarja. Napis je na pločici iz apnenca in obstoja iz sedem vrst starohebrejskih črk. Hačunajo ta napis med najstarejše s6 starosemitsko abecedo. Tu niso imena mesecev, kakor jih navadno imenujemo, ampak imenovani so po opravilih poljedelca (v oklepaju so naši meseci):
1. mesec trgatve (oktober);
2. mesec setvo (november ali december; mesec pozne setve (februar);
ii. mesec lanove žetve (marec);
4. mesec ječmenove žetve (april);
5. mesec žetve vse |druge] (maj);
O.	mesoc [drugega] obrezovanja vinskih trt (junij);
7. mesec trgatve (julij).
I). Otilijev.
Kako so gibljejo Esperantisti ? Meseca avgusta (od 14.—20.) lanskega leta so jo vršil šesti internacionalni espe-rantski kongres v Washingtonu. Priprave so bile velikanske; in Amerikanci so skrbeli, da jo ta kongres prekašal vse prejšnje. Policaji so se učili Esperanto, da so mogli kolikor mogočo ustreči gostom. Preskrbljeno je bilo za vsakovrstno zabavo, obiskali so tudi niagarski slap. Tudi kato-ličani-esporantisti so so skrbno pripravili, da niso zaostali na kongresu. List »Espero Katolika« Jo navduševal takole svojo somišljenike, zlasti amerikansko: „I)osodaj so Imeli katoliški Esperantisti na vsoh kongresih službo božjo s petjem in pridigo v osporantskom jeziku, priredili so sestanke, pri katerih se jo ukrenilo vedno kaj važnega za razširjanje našega jezika mod našimi brati po veri. To, kar smo storili ml Evropci, mi »starokopitneži« v Genovi, Cambrldgeju, Draždanih, Barce-loni, to morete, to morate tudi vi napra-
viti v VVashingtonu.« Na kongres je šel zastopnik »Mednarodnega katoliško-espe-rantskega društva« (Internacia Katolika Unuigo Esperantista) Cl. Colas urednik omenjenega lista »Espero Katolika«. O uspehu bomo kaj poročali.
Naše slike. Hanibalov grob (str.80). Na azijatski strani Marmarskega morja se na pusti planoti dvigata dve mogočni cipresi. Nedeljski mir vlada tukaj. Kes mir in pokoj privoščimo utrujenemu popotniku. ki so je zatekel semkaj pred sovražnimi Rimljani. Pod temi drevesi počiva Hanibal, največji nasprotnik Rima. Šele smrt mu je naklonila zaželjeni počitek 1.183. pr. Kr. r.
Za kratek čas — (zbral prof. A. Koritnik). U b i b e n o, i b i p a t r i a. — Nekje na Nomškom so našli ubitega človeka ravno na meji mod dvema občinama. Glava in trup sta ležala v oni, nogo pa v drugi občini. Ker mrtveca ni nihče poznal, so vname prepir mod županoma obmejnih občin, katera naj ga pokoplje. Nikakor so ne moreta zediniti; slednjič Jima pomaga i/. zadrege pisar, ki jo svojčas prilezel celo do polovice II. gimnazijskega razroda. Moško se oglasi: »Moža, latinski paragraf voli: ,Ubi heno, lbi patria1, kar se pravi: ,YVo dio lieene (Heine), da ist das Vater-laml4.« Stvar jo postala jasna kot boli dan in tujca jo pokopala občina, v katori so bilo noge.
Recept zoper n a mišljeno b o-1 o z n i:
aqua fontis (18 čadom ropotita 17 aqua destil.	5
nll aliud	0'4
iterum oiusdom (Hi UKV—
M o m o n t o, m o r i o r i s. — Angleški kancolar Mo rus opomni nekoč svojega dolžnika, naj mu vrno dolžno vsoto. Ta mu pa odgovori: »Memento, mori oris!« Mor hitro popravi: »Rectius: Momento Mori aeris!«
Kako se na gostiji razvijaza-b a v a:
Primum — silentium, secundum — stridor dentium, tertium — rumor bibentium, cjuartum — vox clamantium, quintum — vociforatio amentium.
Na drug način se te stopnje izražajo takole:
1. Nec sermo neqtie iocus.
2. Kt coeporunt loqui.
3. Rumor faetus ost.
4. Loquebantur variis linguis.
5. Ibant qui poterant, qui non pote-I rant, iacebant.
Cvetke iz šolskih klopi: Caesar iuventutem legebat — Cezar je bral »Mladost«.
Romulus conditor fuit Romao — Ro-mul jo bil kondltor (sladčičar) v Rimu.
Omnia si perdas, famain servaro memento: qua scmol amissa postea nullus | oris — Co vso izgubiš, skrbi, da ohraniš lakoto: kajti čo izgubiš žomljo, nisi nič.
Krga magistros sitis semper grati Torej jo žoja učiteljem vodno všeč.
Juste vivas. — Just, živio!
Corinthus sita orat in faucibus (grlo, sotoska) Graeciae — Korint jo bil sit (irško do grla.
Uganko:
1. Noki dijak je pisal svojemu prijatelju pismo. Namesto s pozdravom, sklone pismo s temle stavkom: »Mitto Tihi navom, prora puppiquo carentem.« — Kaj jo hotel s tem roči V
2. Nemo et Nullus habitahant in ima domo. Nemo ovasit, Nullus oxcurrit. — Quis mansit V
3. Ouid ost studiosus sino studio?
4. Tvori latinski stavek z eno samo črko 1
5. Nekdo pošlje sod vina črez morje s sledečim napisom: NONV1NIVINOS KDA-QAE VINO. — Kaj pomeni ta napis?
(Rešitev ugank in imena rešilcev pri-| občimo v prihodnji številki.)
TrHia minalit mri, ni in laku Kr rali i Id slrtki stfit irHntltv.
Rn?fa FRFDI ^ljpisoy’ Il8SWa "i®
Dlulu LDLIlU Miklošičem cesta 4, naspr. Jniona“.
Priporočala se prefi. duhovščini in p. n. občinstvu v vsakem oziru kot priznano solidna tvria.
		Kn)lgoucznlca „Katol. tfskoonega druStna”	Ih
		d Ljubljani se priporoča	Mii
		v Izvršitev vsakovrstnih kniigoveSkih del.	lil
		^njiinicam znattn popust. — — Solidno dtlo, zmtrne c«nt.	
Luka Vilhar, urar, Ljubljana, Kopitarjeva ulica štev. 4
ClSffiK svojo veliko in bogato zalop priložnostnih daril
kol ure, verižice, uhane, zapestnice go najnllilh cinah. Zi solidno in totno postrotbe se jamči. ^■□■□■CMiaBOMaBa«aBCMia«aBa«Q1CMCMOnOinoinopnjiiTnMn|||n»nanT
[PonnaaaaaoaoDnaaaaaonanaaaanoanDaaoDaaaoaaciaDaaaaociaacip
Ivan Kregar ^-fl-in-!z--!ovQte|i-ce^eflega °r^iD ^
posode, Ljubljano, Elizobetna cesta Štev, 3
zanesljive kovine po vzorcih po lHatncm naCrtu v poljtib-j nem *l. gu. »u»ro posodo popravi In prenovi, posreltrl In pozlati v»e po priznano najnifjl ceni, E
ippppppppppppppppppaapaaapoopapaappopaDoapaciaPDaQpaaciaDO
Nizka cene 1	Priporoča so	Vollka	zalaga	* V zalogi Ima tudi
trgoulna s klobuki In Ceuljl j
Ivan Podlesnik ml.. Ljubljana, Stari fru it, 10. S k® za uniforme.
Prodajalna „lol. tisli. društva" Hinj v Liljani
ptip
šolskih in pisarniških potrebščin,
kakor: raznovrstni papir, itratk«, notaia, razna zaplanlka, kopirna knjigo, »olske la plsaraltka mapa, pisal«, radirka, črnilo, gumi, llntnike, ravnila, trikota, lastila, barva, topiča, raznovrstna razglednica in davoeljonalljs.
▼
:
:
■t-"M	■—-li=lia
Julija Štor, Lijubljana
I	Prešernova	uliea	št.	5.
flajveeja zaloga čevljev
za gospode, dame in otroke. Športni eevlji iz najbolj slovitih tovarn. Pravi goiserski gorski eevljl.
igl===n..    ai88maa=sauM-ii=a=assie
Prua slouenska ueletrgouina
z železnino in s poljedelskimi stroji
Fr. Stupica, Ljubljana il
marije^Terezije cesta šteu. 1 y
priporoča bogato zalogo raznovrstne železnine, staobnlh potrebščin, sani, Izurst-nlh drsalk, motorleo, železnih blagaln Itd.
Najnlije cene in solidna postrežba!
lor^c arats3»£'iir»ir w nonnt 5
Priporočljiva domača tvrdka! §
Podpisani itjavljnm v Imenu stavbnega odboru ia zidanje novo cerkve v Šmihelu pri žnžemberkn, da je gospod
Rajko SuSfllk, umetni steklar v Šiški
napravil v Imenovani cerkvi enajst novih oken, krnano In umetno v gotskem alogu, v sploSno zadovoljnost in po urnami ceni ter je jiato v avojl otroki vreden najboljšega priporočila.
/a stavImi odbori
V	Šmihelu, 13. avg.	Franiiftek	Gabriok,	t.upiii	uprav.
tJ