29. in. im ZRCALO GLASILO DELAVCEV FEBRUAR 1984 ZDRAVSTVENEGA CENTRA ŠTEVILKA 1. PTUJ —ORMOŽ LETO III. Kako smo poslovali v letu 1983? V tej številki »Zrcala« smo namenili največ prostora poročilom o delu delavcev in poslovanju TOZD, DSSS in DO, ki jih obravnavajo delavci skupaj z zaključnimi računi za leto 1983. Glavne karakteristike dela in poslovanja v letu 1983 so predvsem v tem: — programi dela so bili pretežno doseženi, — celoten kolektiv dosega zelo ugodne uspehe na področju varčevanja in izrabi razpoložljivih zmogljivosti, — samoupravni organi in delegatski sistem so bili zelo aktivni, — finančni uspeh pozitiven, čeprav dohodki izgubljajo v tekmi s stroški. Objavljamo vsa poročila, razen TOZD bolnice, katerega žal nismo prejeli. ZDRAVSTVENI CENTER KOT CELOTA Vse TOZD brez izgub, zastavljeni cilji realizirani Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj je poslovno leto 1983 zaključil brez izgub v vseh TOZD in DSSS. Poslovni rezultati, ki smo jih ugotavljali med letom, sicer niso bili optimistični, vendar so dobro zastavljeni predsanacijski programi ter izvajanje stabilizacijskega programa zdravstva, ob naporih strokovnih, poslovodnih in samoupravnih organov ter vseh delavcev, privedli do zado- Ob 8. marcu ženam iskrene čestitke! voljivih končnih rezultatov. V motivaciji zdravstvenih delavcev za uspešno delo v zaostrenih pogojih gospodarjenja so velik delež prispevale še družbenopolitične in družbene organizacije Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož. Zaradi lažje analize delovnih in finančnih rezultatov ter ocene uspešnosti dela poslovodnih, strokovnih in samoupravnih organov v TOZD, DSSS in delovni organizaciji se moramo spomniti ciljev, zastavljenih za leto 1983, opisati pa tudi najpomembnejše delovne rezultate: Uresničevanje svobodne menjave dela Svobodno menjavo dela smo v preteklem letu želeli približati njeni osnovni vsebini, to je, da se z uporabniki zdravstvenih storitev dogovorimo za finansiranje programov zdravstvenega varstva. Zagovarjali smo tezo, da stroški zdravstvenega varstva ne morejo več bremeniti le družbenoekonomskega položaja naših zdravstvenih delavcev. Ta cilj so dosegli v vseh TOZD, kajti kazalci realizacije dogovorjenih delovnih programov in kazalci realizacije osebnih dohodkov in sklada skupne porabe takrat bistveno ne odstopajo od dogovorjenega plana za leto 1983. Na dosežene rezultate so prav gotovo vplivali napori samoupravnih, strokovnih in poslovodnih organov ter vseh delavcev Zdravstvenega centra in strokovnih služb Občinskih zdravstvenih skupnosti. Ti so vse leto bdeli nad: (Nadaljevanje na 2. strani) V TEJ ŠTEVILKI • Poročila o poslovanju v letu 1983 © Ob odtvoritvi novih prostorov za hemodializo © Novi sindikalni organi in nova vodstva OO ZKS © Uresničevanje samoupravne delavske kontrole © Razgovor s tov. Božo Ribič Preberite tudi ostale prispevke KONSTITUIRANJE NOVIH SINDIKALNIH ORGANOV V decembru in januarju so TOZD in DSSS na občnih zborih izvolile nove izvršne odbore sindikata ter predsednike. Konstituirala se je tudi sindikalna konferenca. (Shranite to stran, v dveh letih kolikor traja mandat vam lahko prav pride, ko boste potrebovali sindikat. Imena objavljamo na strani 7). ZDRAVSTVENI CENTER KOT CELOTA — zmanjševanjem bolniško oskrbnih dni do spodnje meje strokovne upravičenosti, — nad z am anj Sevanjem specialističnih pregledov in zbolj-ševanjem razmerja med prvimi in ponovnimi pregledi, — nad restriktivnim predpisovanjem zdravil in opravljanjem zobozdravstvenih storitev, — prav tako pa tudi nad zmanjševanjem vseh oblik materialnih stroškov in nad povečevanjem produktivnosti dela zdravstvenih delavcev. Skupaj z organi Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj in Ormož, samoupravnimi organi in DPO Zdravstvenega centra smo vse leto spremljali kazalce na navedenih področjih in sprejemali ter izvajali potrebne ukrepe. Gotovo bi bili ekonomski rezultati še boljši, če bi bili postopki racionalnega zdravljenja že tudi bolj izraženi v zavesti in strokovnem delu še marsikaterega zdravnika. Menim, da z doseženimi rezultati ne bi smeli biti nezadovoljni! V prizadevanjih za večjim dohodkom TOZD je Zdravstveni center vzpodbujal vse oblike neposredne menjave dela, pa tudi obračunavanja storitev med TOZD oziroma DSSS. V Ptuju in Ormožu se je povečala dejavnost medicine dela, bolnišnične TOZD so širile krog specialističnih ambulant, dosežen je bil sporazum o zaračunavanju storitev med splošnimi in specialističnimi ambulantami, pridobljena so bila tudi nepovratna namenska sredstva za izboljšanje medicinske opreme. V zmanjševanju vseh vrst materialnih stroškov smo si prizadevali, da bi bili le-ti omejeni na najnujnejše, vendar smo pri tem spoštovali načelo »dobrega gospodarja«. Zdi se, da v teh aktivnostih še nismo onemogočali strokovno utemeljene terapije, ustrezne prehrane bolnikov, čiščenja in najnujnejših vzdrževalnih del na objektih ter opremi, informiranja in izobraževanja delavcev, dela samoupravnih in poslovodnih organov ter aktivnosti DPO. Skrb za materialno osnovo dela nih potreb za vojne namene. Obe bolnišnici sta sprejeli evakuacijske načrte s področja požarnega varstva, na področju varstva pri delu ni bilo posebne problematike. Zaradi pomanjkanja sredstev nismo mogli več zagotavljati nepretrganega fizičnega varovanja premoženja, reorganizirali smo ga na najnujnejše v popoldanskem in nočnem času ter ob prazničnih dnevih. V letu 1983 je bila izvedena tudi »Akcija NNNP«. Samoupravno aktivni — prilagajali dejavnost družbeni delitvi dela v zdravstvu V samoupravnem odločanju in urejanju odnosov med delavci Zdravstvenega centra ter delovanju DPO smo v letu 1983 uspeli z referendumskim sprejemom nekaterih samoupravnih aktov, nemoteno je potekalo delo delegacij za SIS in DPS, delavski svet in drugi samoupravni organi delovne organizacije so se sestajali in odločali v skladu s pristojnostmi in programi svojega dela. V skladu s planom je izhajal tudi časopis »Zrcalo«. V letu 1983 so o položaju zdravstva v ptujski občini razpravljali na skupnem zasedanju zbori občinske skupščine in zbora zdravstvene skupnosti. Soglašali so z dosedanjim razvojnim konceptom zdravstva v ptujski in ormoški občini, dana je bila podpora nadaljnjemu razvoju v okviru dogovorjene delitve dela ter podpora ustreznemu povezovanju zdravstvenih delovnih organizacij v Podravju. Glede povezovanja zdravstva v Podravju so bile v preteklem letu v Zdravstvenem centru že začete ustrezne aktivnosti. Svečano obeležili 80-letnico rojstva dr. Jožeta Potrča Pri izboljševanju materialne osnove dela smo na podlagi srednjeročnih planov in za leto 1983 zastavljenih ciljev predali namenu objekt Zdravstvene postaje v Majšperku in uredili prostore dealize ter nekaterih dispanzerjev. Opremili smo prostore fizioterapije, nabavili RTG aparat in nekatero opremo za zobozdravstvo, diagnostiko ter reševalne prevoze, uvedli sistem AOP ter izvedli najnujnejše posege v urejenosti okolja zgradb. Pričeli smo tudi z urejanjem prostorov v psihiatrični bolnici, zakar smo združili del amortizacijskih sredstev vseh TOZD in DSSS v Zdravstvenem centru. Uresničevanje kadrovske politike Prav tako smo zastavili aktivnosti na izpopolnjevanju strokovnosti v delu Zdravstvenega centra. To so TOZD in DSSS izvajale na dveh področjih: 1. Na pridobivanju in šolanju strokovnih kadrov (medicinskih in ostalih), 2. Na boljšem organiziranju in dograjevanju dejavnosti, ki so dolgoročno ključnega pomena za opravljanje naše dogovorjene delitve dela. Določeni uspehi so že zabeleženi v večini bolnišničnih dejavnosti, medicine dela, preventivnem zdravstvenem in zobozdravstvenem varstvu, diagnostiki, zdravljenju in negi na domu, pa na pravnem, finančnem in planskem področju. Uspešnost naporov v nekaterih od navedenih področij potrjujejo tudi ugodne ocene strokovno' nadzornih organov univerzitetnega kliničnega centra. Organizirano in strokovno temeljitejše izvajanje kadrovske politike v Zdravstvenem centru se je v letu 1983 pokazalo v_ zmanjševanju števila zaposlenih nasproti letu poprej, novih namestitvah delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, doslednem kadrovskem štipendiranju in načrtni speciah-zaciji zdravnikov, skrbi za uvajanje pripravnikov itd. Uspešni tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Na področju SLO in DSZ smo v preteklem letu izdelali oziroma ažurirali vse potrebne varnostne in obrambne načrte. Izpolnjene so bile skladiščne zmogljivosti. Prav tako smo v glavnem realizirali planirano materializacijo obramb- Omeniti velja še, da smo v preteklem letu svečano obeležili 80 let rojstva dr. Jožeta Potrča, organizirali pa tudi tradicionalno sindikalno športno srečanje z delavci Zdravstvenega centra Titovo Velenje. Uspeli smo tudi navezati tesnejše stike s Pomurskim zdravstvenim centrom. Rezultati poslovanja, dobra podlaga za nadaljnje delo Opisane najpomembnejše aktivnosti in doseženi rezultati dela zaokrožujejo, skupaj s finančnimi kazalci zaključnega računa, sliko poslovanja Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj v preteklem letu. Prepričan sem, da bodo dovolj dober temelj za oblikovanje ocene dela vseh delavcev Zdravstvenega centra, predvsem pa dela poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili! Milan JAGER Kljub lepim besedam skrbi vsak predvsem za svoje ... (Delavska enotnost) TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO Ohranjena raven zdravstvenega varstva Poslovanje TOZD Osnovno zdravstveno varstvo v letu 1983 je potekalo v znamenju zaostrenih pogojev poslovanja. Predvsem moramo ugotoviti, da je bilo potrebno ob zelo omejenih sredstvih ohraniti nivo zagotavljanja zdravstvenega varstva, kar nam je v glavnem uspelo. Pri tem pa je poslovno uspešnost ogrožala nenehna rast cen materialom in storitvam, ki je bistveno presegala rast priznanih materialnih stroškov. Nezavidljivo nizki osebni dohodki niso predstavljali primerne stimulacije za delo, zato je bilo potrebno vložiti ogromno naporov za to, da padec realnih OD ni bil prekomeren. Prav tako je bilo potrebno zagotoviti primerne delavcem ter skrbeti za strokovni razvoj. Ta področja so tudi bila glavna preokupacija pri delu vodstvenih delavcev, samoupravnih organov in DPO v TOZD. Delovni program v celoti uspešen TOZD OZV je predviden delovni program v celoti presegla in sicer v F za 7,2 %, v km za 5 % in v urah dosegla plan (presežek 0,6 %). Glede na strukturo po plačnikih smo program presegli do vseh plačnikov, za OZS Ptuj pa smo ga realizirali v F z indeksom 102,6, v km 100,5 in urah 100,6. Med dejavnostmi so precejšnja odstopanja. Glede na celotni program je realizacija naj nižja v splošno ambulantni dejavnosti (98,5) in najvišja v patronažni službi (118,6). Nedoseganje programa v SA je predvsem posledica nižje realizacije v zunanjih enotah, kar gre na račun premika ljudi v center, pa tudi zavarovanci iz drugih področij vse bolj uveljavljajo zdravstveno varstvo v ptujskih enotah, kjer je na razpolago tudi ostala dejavnost (laboratorij, Rtg, lekarna itd.). Deloma je prišlo tudi do prenosa dejavnosti na enote v Ptuju (varstvo šolskih in predšolskih otrok). Ta pojav opazujemo že dlje časa in ugotavljamo, da imajo perspektivo le tiste zunanje enote, kjer je opravičljivo organizirati tudi servisne dejavnosti, najmanj pa laboratorij in lekarno. Finančni kazalci so nekaj nižji od fizičnih, kar je posledica valorizacij cen med letom, pri tem pa ni bilo možno opraviti poračuna do vseh plačnikov. Revalorizacija cen, posebno če veljajo zelo kratko obdobje, po naših izkušnjah ne dajo pričakovanih efektov, zato se je potrebno boriti za realno opredelitev cen v začetku poslovnega leta. V celoti lahko ugotovimo, da je TOZD presegel fizični in finančni program, pri tem pa ni dosegel planiranega obsega delonih ur. Vsekakor je to rezultat povečanih naporov vseh delavcev. Vsebinsko se program v primerjavi z letom 1982 ni bistveno spremenil. Še naprej raste obseg zdravljenja na domu, kljub problemom vključevanja zdravnikov v to delo, nismo pa še v praksi izpeljali v celoti delitve dela med osnovno zdravstveno službo in specialistično-ambulantno dejavnost. Še vedno je število pacientov poslanih na hospitalizacijo in k specialistu nad republiškim povprečjem. TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA Doseženi vsi načrtovani cilji TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj je v letu 1983 dosegla vse planirane strokovno — delovne cilje. Delovni program smo presegli za 5,85 %, kar finančno pomeni 4,46 % več sredstev. Večino — 80 % plana smo realizirali s vobodno menjavo dela z Zdravstveno skupnostjo Ptuj. Ptujski program smo presegli za 5,29 %, finančno pa smo pri presežku realizirali variabilne stroške in presežen program zdravstve- Opravili investicijska vzdrževanja Plan investicijskega vzdrževanja smo realizirali skoraj v celoti, ostala nam je še ureditev SA Juršinci. Sicer pa smo delno sanirali in adaptirali objekt čučkova 2, prepleskali in adaptirali prostore SA Ptuj ter uredili parkirni prostor. V okviru investicijskega programa smo pridobili nove prostore SA Majšperk in jih v septembru pričeli uporabljati. Plan nabave OS in Dl smo v okviru planiranih sredstev realizirali. Nerealiziran je ostal program uvoza iz znanih razlogov. Plan strokovnega izpopolnjevanja je bil realiziran, prav tako plan zaposlovanja. Pri tem je potrebno poudariti, da kljub večjemu obsegu dela nismo povečevali števila zaposlenih in da smo le nadomestili fluktuacijo. Zaposlovali pa smo pri kadrih s srednjo in visoko izobrazbo le štipendiste. Zasluge zavzetega dela samoupravnih organov in DPO Uspešno poslovanje je gotovo tudi zasluga zavzetega dela samoupravnih organov in DPO TOZD. Ocenjujem, da so delegati ob odločanju o posameznih zadevah pokazali veliko mero odgovornosti, posluha za poslovnost, pa tudi za socialno problematiko delavcev v TOZD. Tudi pretok informacij v TOZD-u je omogočil uspešno delo, saj so se delavci lahko opredeljevali na osnovi realnih podatkov. Zaradi pomanjkljivega sistema sprotnega spremljanja delovne uspešnosti in gospodarjenja ni bilo možno med letom realizirati nagrajevanja po delu, kar bo vsekakor treba posebej proučiti in ustvariti ustrezne pogoje. Zaenkrat smo se morali zadovoljiti s tem, da smo preko oblikovanja enotne akontacijske vrednosti točke v ZG in varstvenim dodatkom zagotavljali vsaj minimalno socialno varnost delavcev z naj nižjim OD v višini minimalnih življenjskih stroškov. Porast stroškov resno ogroža osebne dohodke večine delavcev Poslovanje TOZD OZV v letu 1983 lahko ocenim kot relativno uspešno saj je potekalo brez izgub in brez problema likvidnosti. Ostanek čistega dohodka zagotavlja tudi uresničevanje relativnih potreb skupne porabe, čeprav ne bo možno uveljavljati takega obsega kot nam za določene namene dopušča družbeni dogovor. Uspelo nam je zagotoviti sredstva za nadaljevanje sanacije nekaterih naših objektov in v celoti pokriti sredstva za nabavo OS, za kar niso zadoščala predvidena sredstva amortizacije. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da se veča delež materialnih stroškov poslovanja in pada delež vrednosti dela in da je ta trend vedno bolj strm. To nam ne daje zagotovila, da bi lahko ustrezno formirali sredstva za OD in skupno porabo in da se nam vse bolj vsiljuje dilema: velik padec realnih OD in ogoro-žanje socialne varnosti nekaterih kategorij delavcev do vključno delavcev s srednjo izobrazbo ali pa nastajanje poslovnih izgub, kar bi socialno varnost prav tako ogrozilo. V sistemu svobodne menjave dela bo potrebno dogovoriti tak mehanizem, ki zdraostvenim delavcem za več dela ne bo dajal slabše poslovne rezultate. Henrik ŽLEBNIK ne vzgoje. Delovni program za Lenart smo dosegli z 121 %, za Maribor 112 %, Ormož 114 %, Slovensko Bistrico 126 %. Že drugo leto pa nismo dosegli delovnega plana za konvencijo in druge plačnike, kar kaže razen sosednih veliko zapiranje ZS v ostalih občinah. Tudi po oddelkih je bil program presežen: na oddelku za odrasle 112 %, oddelku za mladinsko zobozdravstvo 120 %, zobotehnični laboratorij 88 %, kjer je večina presegla svoje delovne programe. Angažiranje kadrovskih zmogljivosti in DPO delovanje V letu 1983 je v TOZD združevalo delo povprečno 94 delavcev: 21 zobozdravnikov, 7 višjih dentistov, 5 višjih zobo-tehnikov, 10 srednjih zabotehnikov, 1 višja med. sestra, 33 srednjih medicinskih sester, 13 čistilk, 1 vzdrževalec — vodovodni inštalater in 3 sodelavke v administraciji. Med letom sta se upokojili 2 medicinski sestri — ena zaradi bolezni. Bolezni, ki so posledica posebnih delovnih pogojev, ogrožajo zdravje zobozdravstvenih delavcev in zato delajo že 3 s skrajšanim delovnim časom. Novih zaposlitev ni bilo, razen nadomestitev upokojenih sodelavk in nadomestitev za določen čas. Odbor za delovna razmerja se je sestal na 13. rednih sejah. V preteklem letu smo razširili tudi dejavnost na področju ortodontije — za 1/3 delovnega časa nam je prišla do novembra na pomoč specialistka iz Ormoža. Septembra smo začeli tudi specializacijo iz paradontologije in ustnih bolezni. Tekoče probleme TOZD in zaposlenih so sproti obravnavale vse DPO — ZK, sindikat in mladinska organizacija, ki so se aktivno vključevali v gospodarjenje in usmerjali ter razreševali vsa aktualna vprašanja, ki so se pojavljala na 12. rednih in 5. izrednih sejah delavskega sveta TOZD. Samoupravna aktivnost na vseh področjih Stanovanjski sklad je večinoma že naprej razporejen za odplačilo anuitet — preostalih 300.000,— din pa je stanovanjska komisija razporedila za najpotrebnejše kredite za izboljšanje stanovanjskih razmer posameznih delavcev. Iz stanovanjskega sklada ZC Ptuj — Ormož za deficitarni kader pa nam je uspelo pridobiti 1 kratno razpolagalno pravico za zobotehnika. Komisija za samoupravne akte ni imela v preteklem letu mnogo sej, ker je obravnavala in vodila javno razpravo o aktih, ki so se pripravljali na nivoju centra. TOZD PSIHIATRIJA ORMOŽ Disciplinska komisija je v preteklem letu obravnavala dva primera. Delavski svet je budno spremljal pogoje gospodarjenja od enega do drugega periodičnega obračuna. Pogoji za normalno poslovanje so se v preteklem letu zelo zaostrili. Oskrba z zobozdravstvenimi materiali in zdravili je bila zelo motena. Posebno kritično je bilo s kovinami in materiali iz uvoza. Tudi cene so hitro rastle— ne več v odstotkih, pogosto z mnogokratniki. Posebna skrb varčevanju Skrajno varčevanje, minimalno investicijsko vzdrževanje, zaloge iz leta 1982 in nakupi takoj v začetku leta so omogočili nepretrgano delo in minimalno prekoračen plan materialnih izdatkov. Posebno zaloga auropala je omogočila presežen delovni program za občane iz drugih občin in tako tudi k uspešnemu finančnemu rezultatu. Vlaganje v objekte na terenu Prav tako smo se zaposleni v zobni ambulanti veselili skupno s krajani haloških KS ob otvoritvi novih prostorov v Majšperku, kjer so zobne ambulante dobile novo opremo, laboratorij pa le deloma. Tudi potujočo zobno ambulanto je bilo po 12 letih delovanja potrebno obnoviti, obnoviti stroj v ZA Kidričevo in dopolniti manjkajočo opremo v zoboteh-ničnem laboratoriju. Uspešno gospodarjenje Izpolnjevanje mesečnih delovnih programov, dobro delo in varčevanje je omogočilo tudi sprotno prilagajanje OD rasti OD v gospodarstvu in nazadnje k ugodnemu ostanku dohodka ob zaključku leta. Jože PETROVIČ Samoupravno delovanje Ob koncu leta 1983 je združevalo delo v naši TOZD 124 delavcev, od tega 12 delavcev z visoko izobrazbo, 12 z višjo izobrazbo in 32 s srednjo izobrazbo. Neposredno z bolniki je delalo 78 delavcev. Zborov kolektiva smo imeli 4, DS se je sestal 20 krat, od tega 7 krat izredno, pač, kadar je šlo za kaj urgentnega izven običajnega dela. Tekom leta se ni sestala Komisija za OD in disciplinska komisija, ker za to ni bilo potrebe. Ostale komosije so se redno sestajale. Sindikalne skupine so uspešno izvrševale svojo funkcijo. Iz poročila izhaja, da je Osnovni organizaciji sindikata, skupaj s samoupravnimi organi, člani ZK in zveze socialistične mladine uspelo doseči tak nivo medsebojnih odnosov, da ni opaziti v kolektivu ovir, ki bi otežkočale delo s pacientom in razvoj samoupravnih odnosov. Nismo še upeli tako urediti osebnih dohodkov, da bi bil resnično vsak nagrajen po svojem delu. Izpolniti moramo še dejavnost nekaterih delegacij, ki nas zastopajo v širšem družbenem prostoru. Objektivna in poglobljena varnostno politična ocena naše TOZD je pokazala, da smo končno uspeli ločiti v kalni vodi bistrino in usedlino, s čemer pa odpade vsaka polarizacija, razen do ene skupine delavcev, ki jim ni za disciplino, red in odgovornost. Delo z bolniki, ki jih je največ bolehalo za psihozo Hospitaliziramo bolnike iz Pomurja, ožjega ormoško in ptujskega območja in iz Maribora z okolišem. V letu 1983 smo zdravili 1001 bolnikov, ustvarili smo 65.780 oskrbnih dni; povprečna ležalna doba je bila 56,7; posteljni obrat je bil 6,5, kar je za psihiatrijo veliko. Največ smo zdravili bolnikov, ki so bolehali za psihozo, sledijo po obolenjih bolezni odvisnosti, dekompenzirane nevrotične motnje in tkzv. psihosindromi; zaradi suicidalnosti smo hospitalizirali okoli 25 bolnikov. Daleko največ (115) recidivov smo imeli iz ptujskega področja (iz Maribora npr. 27). Odklonili smo 728 bolnikov, ponovno največ iz Ptuja (221), iz Maribora npr. 125. Zanimive so številke odklonjenih bolnikov, napotenih zaradi nevrotičnih motenj na oddelek: iz ptujskega območja 128, mariborskega 41, celotno Pomurje (130.000 prebivalcev) 39, Ormož 31, ostali 32. Od hospitaliziranih bolnikov jih je 20 umrlo, v domove oskrbovancev smo jih premestili 14, na druge oddelke pa 58. Ti podatki kažejo na prepletanje telesnih obolenj s psihiatričnimi. Ocena strokovnega dela zelo ugodna Strokovna ocena republiške komisije za nadzor, podana koncem leta 1983, je laskava. Aktivno smo sodelovali na raznih sekcijah in bili tudi organizatorji raznih sestankov. Med drugimi smo bili izbrani v ožji izbor organizatorjev Kongresa v Opatiji leta 1985 v okvira WHO. Pri tem velja omeniti, da za izbor ni važna samo strokovnost, ampak tudi odnos do bolnika, od sprejema v bolnišnico, terapije, do odpusta in načina kontrole. Odveč je pripomba, da sodeluje v tem procesu neposredno ali posredno vsak delavec, ki združuje delo. Stroški vedno večji, svobodna menjava presežena Za 3 % smo prekoračili število oskrbnih dni od plana, nastale pa so prekoračitve, kjer je svobodna menjava dela: pri OZS Ptuj npr. 29 %. Celotni prihodek je bil 20 % višji kot v letu 1982 in 5 % višji od planiranega. Porabljena sredstva so bila samo za 16 % višja od preteklega leta in 5 % višja od planiranih. 59 % vseh stroškov zavzemajo porabljene surovine in material. Poslovno leto smo zaključili pozitivno, poravnane so bile vse obveznosti od dohodka in čistega osebnega dohodka. Iz podrobnega prikaza je razvidno stabilizacij sko gospodar j enj e. Plani za leto 1984 V okviru ZC Ptuj — Ormož nam je uspelo, da smo sredi adaptacije oddelka. Zgradili bomo nove prostore za delovno terapijo, hospitalni del pa bomo razbremenili, ko bomo del bolnikov premestili v sedanje prostore te dejavnosti. Bolniki moškega odseka bodo dobili končno svojo jedilnico. Preselitev nam bo omogočila tudi, da bomo del bolnikov premestili po skupinah obolenj. V letu 1983 smo začeli z nevrološko dejavnostjo, v letu 1984 pa bomo pridobili še interni-stično dejavnost. Oboje je — z ozirom na oddaljenost — nujno, oboje pa tudi zahteva dodatne preiskave, aparate in terapijo. Na rezini noža lovimo ravnotežje, da usklajujemo naše želje z možnostmi. Še stalno nimamo možnosti odpirati prepotrebnih polhospitalnih ustanov. Poleg tekočega strokovnega dela bomo grupirali bolnike z moditensko in litijsko terapijo ter pričeli z organiziranim delom s svojci bolnikov z duševnimi obolenji. Že v januarju 1984 smo imeli v Ormožu ustavni zbor delovnih terapevtov, zaposlenih v psihiatričnih ustanovah SRS. Od večjih organizacij naš čaka Kongres glavnih medicinskih sester psihiatričnih ustanov SFRJ v Ormožu. Dokazali smo, da smo družbi zelo potrebni Letno poročilo pomeni le prerez nekega dela. Lahko trdimo, da smo v 17 letih družbi dokazali, da nas potrebujejo. Zgolj kot odnos do našega dela nam greni pristop v okviru stabilizacijskih prizadevanj. Restrikcije so nas prizadele, ko smo bili sredi razvoja. Tako pokrivamo s hospitalnim delom le okoli 75 % republiškega povprečja, pa še tu se zahtevajo od nas dodatni napori. Tako nam npr. ni priznanih 3 % prekoračitev finančnega plana do OZSP Ptuj, kar pomeni 465.263 din. Pa vendar: za nobenega bolnika ni hospitalizacija na psihiatriji prijetna, niti za svojca; ravno iz tega področja smo odklonili največ bolnikov in sprejeli največ recidivov. Je število faktorjev to, kar omogoča dobro poslovanje ali pa skrbno spremljanje bolnikovega stanja, pravočasna intervencija in preprečevanje recidivov, kar lahko stori zdravstvo, ki dnevno spremlja bolnika? Menimo, da moramo v letu 1984 v okviru ZC Ptuj — Ormož postaviti v ospredje to soodvisnost, saj se potem ne bo dogajalo, da bo ena TOZD z muko zagotavljala delavcu delež pri toplih obrokih, regresu in odpravnini, druga pa ne bo vedela kako bi formalno prikazala skromen rezultat poslovanja. Marijan PREGL TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ predstavlja eno od petih temeljnih organizacij ZC PTUJ — ORMOŽ. Z ZC nas veže administrativna dejavnost, združena v skupnih službah, ki so delno dislocirane v Ormožu, skupni razvojni programi, strokovna povezanost in sodelovanje. Čeprav si samostojno urejamo notranjo organizacijo dela in poslovanje smo tesno povezani preko delavskega sveta ZC, družbeno-političnih organizacij ter raznih komisij. 31. 12. 1983 je združevalo delo 75 delavcev. Samoupravni organi in DPO so delovali uspešno, zlasti še delegacije Delavski svet TOZD-a se je sestal na 13 rednih in 10 izrednih sejah. Število izrednih je visoko, predstavlja pa nujnost, saj so nas včasih vezali kratki roki. Na izrednih sejah smo obravnavali samo določene točke dnevnega reda. Zborov kolektiva je bilo 5, nesklepčen 1. V letu 1983 je 10 00 Sindikata TOZD ZP Ormož deloval na 9 rednih in 3 izrednih sejah ter na 2 skupnih sestankih z OOZKS. Obravnavana je bila problematika v zvezi z gospodarjenjem v TOZD-u in ZC ter pri organiziranju kulturnih in rekreacijskih programov TOZD-a. Odbor za delovna razmerja je v letu 1983 imel 16 sej na katerih je obravnaval tekočo kadrovsko problematiko TOZD-a. Dokaj dobro je bilo sodelovanje z kadrovsko službo ZC, todei v bodoče je treba odbor natančno in pravočasno obveščati o izteku dela za določen čas, zaradi koriščenja letnega dopusta (priloga). Odbor samoupravne delavske kontrole se je redno sestajal. Bilo je 6 rednih in 3 izredne seje, obravnavali pa so aktualno problematiko v TOZD-u. Odbor je poskušal s svojimi predlogi nakazovati odstranitev nepravilnosti, ki se v TOZD-u dogajajo, ter s tem izboljšati možnosti vplivanja vseh delavcev na odločitve (priloga). Komisija za stanovanjska vprašanja je imela v letu štiri redne seje. Poročilo delegacije DPS za leto 1983. Delegacija se je v lanskem letu sestala 18 krat. Gradivo je bilo redno obravnavano za seje ZZD in skupne seje SO Ormož. Delegati so poskušali prenašati stališče TOZD-a ve-dno, ko je bilo to potrebno. Povratne informacije so redno prišle do delegacije ter bile posredovane delavcem TOZD-a. Delegacija za kulturo, telesno kulturo in zaposlovanje je uspešno opravila svoje delo, udeležila se je vseh sej, razpravljala in predlagala je, kar so smatrali za najboljše. Delegacija za SPIS in socialno skrbstvo se je udeležila vseh sej. Delegacija za stanovanjsko skupnost, izobraževanje, raziskovanje in otroško varstvo je uspešno opravila svoje delo. Na začetku leta so bili določeni delegati za redno obiskovanje sej. Delegati so hodili redno na vse seje. Povratne informacije so redno prišle do delegacije ter bile posredovane delavcem. Delovni program TOZD Delovni program TOZD ZP Ormož je bil dosežen. Pri analizi posameznih služb so pa velike razlike. SA Ormož je delovni program presegla z indeksom 144,7 medtem ko delovnega programa niso dosegle SA Središče (76,6), SA Miklavž (80,4), SA Tomaž (81,5), Ivanjkovci (40,9), laboratorij (80,7), patronažna služba (89,8), zobozdravstvena služba niti ni dosegla programa do OZS Ormož kar je zaskrbljujoče, zakaj ni dosegla delovnega programa SA Miklavž in Središče, kjer je delo v podaljšanem delovnem času, je zelo težko odgovoriti. Potrebna bo natančna analiza, SA Ivanjkovci in Tomaž delovnega programa nista mogli doseči zaradi porodniškega dopusta. Pri laboratoriju je bil delovni program planiran za tri laborante in zato delovni program ni bil dosežen. Zobozdravstvena služba opravičuje nedoseganje programa z izgovorom, da ni materiala ter, da je bila kadrovska zasedba zabotehničnega laboratorija zaradi porodnega dopusta deficitarna. V letu 1984 bo nujno potrebno zmanjšati čakalno dobo v zobozdravstveni službi največ na 1 mesec. Nerazumljivo je, zakaj patronažna služba ni dosegla delovnega programa. Klub zdravljenih alkoholikov je delovni program dosegel z indeksom 88,0. Večina zdravljencev je zaposlenih pri KK Jeruzalem Ormož in se v času sezone, ko delajo na oddaljenih deloviščih po 12 ur na dan, ne morejo udeleževati rednih tedenskih sestankov, kar povzroča, da so bili včasih na sestanku le trije zdravljenci. V povprečju sodeluje 11 zdravljencev. Potrebna bi bila tudi boljša povezanost z zdravniki SA in patronažne službe. Najnižja osnova za izračun vrednosti enote dela v regiji Finančni načrt za leto 1983 je bil za TOZD ZP Ormož neugoden. Posebno problematična je bila višina bruto osebnega dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca, ki je znašal v občini Ormož za leto 1983 7.910,00 din in nižje kot v občini Ptuj in regiji. Omenjena višina PND ni zagotavljala zajamčenega osebnega dohodka. Poleg osebnih dohodkov je bil problem materialnih stroškov, ki bi se naj v resoluciji povečali za 20 %. To povečanje je bilo, saj so stroški za porabljene surovine in material dosegli 35% rast. Stroške porabljene energije so se povečali za 25 %, transportne storitve 26 %, drugih proizvodnih in neproizvodnih storitev za 25 %, povračilo za prevoz na in iz dela za 27 %. Zakaj na najslabšem v regiji? Ker nam je že pri izhodiščih za svobodno menjavo dela manjkalo 40.590,00 din je kot naš cilj zmanjševanje materiala stroškov na drugi strani pa režija po izenačitvi v regiji oziroma na PND. In zakaj bi bila TOZD ZP Ormož vedno na naj slabšem? Naš cilj v letu 1984 je in mora biti enak med enakimi v regiji. Peter GAŠPERIC DELOVNA SKUPNOST SLUŽB V ZC Tudi DSSS je dala svoj prispevek k uspešnosti poslovanja DO Delovna skupnost je nujni sestavni del delovne organizacije, kajti težko si predstavljamo takšno DO, v kateri bi se cilji združevanja uresničevali brez nekaterih aktivnosti skupnega pomena. V ZC so tozdi s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO ustanovili DSSS in ji zaupali vrsto nalog, ki so natančneje opredeljene v samoupravnem sporazumu o medsebojnih obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS. V letu 1983 je DSSS opravljala zaupane naloge na ustrezni strokovni ravni, kar sklepam iz tega, da se nobena TOZD ni argumentirano pritožila na delo strokovnih služb. K uspešnemu zaključku poslovanja vseh TOZD v ZC za preteklo leto, je vsekakor pripomoglo tudi delo delovne skupnosti skupnih služb, kar pa na žalost s strani tozdov ni bilo vedno priznano. Dislociranost poslovanja DSSS zmanjšuje uspešnost Od združitve v ZC Ptuj — Ormož in ob tem formiranju DSSS se v delovni skupnosti srečujemo s prostorskimi težavami. Dela opravljamo na štirih različnih lokacijah, to je v Čučkovi ulici, na Potrčevi ulici — stavba vratarnice, v adaptiranih prostorih infekcijskega oddelka in enoti v Ormožu. Zaradi takšne dislociranosti prihaja večkrat do nepovezanega dela, počasnega prehoda pravih informacij in dokumentacije v sami DSSS in med DSSS ter TOZD. Za odpravo te težave bi bilo potrebno v ZC poiskati možnost, da bi DSSS opravljala dela na eni lokaciji v Ptuju. Vsaka drugačna rešitev bi vodila še k večji razdrobljenosti, neorganiziranemu delu in večjim stroškom poslovanja. K uspehu bi pripomogla tudi večja povezanost med TOZD in DSSS Tako TOZD in DSSS se moramo truditi za čimboljše sodelovanje pri reševanju nastalih problemov, kar pa bo moč doseči z medsebojnim zaupanjem in utrjevanjem občutka pripadnosti k ZC, izogibati pa se težnji po vodenju ozke tozdovske politike. Zaradi posodobitve poslovanja dela za tozde je utrpela skupna poraba delavcev DSSS Iz poslovnih rezultatov DSSS za leto 1983 je razvidno, da smo dobro poslovali, čeprav nam ni uspelo iz ostanka dohodka zagotoviti sklada skupne porabe v planirani višini, kar pa ni rezultat slabega poslovanja, temveč nepredvidenih večjih stroškov pri dokončni ureditvi poslovnih prostorov in uvajanju obdelave podatkov na računalniku. Z boljšo strokovnostjo, boljši uspehi Na začetku novega poslovnega leta je potrebno poudariti, da se delavci DSSS zavedamo, da bomo le z dobrim strokovnim delom, boljšo organiziranostjo in delovno disciplino zagotovili, oziroma omogočili zpolnitev zastavljenih ciljev TOZD in DO v celoti. Nada GLAŽAR Ob otvoritvi novih prostorov za hemodializo Še nista minili dve leti, ko sem že skoraj obupal in v našem listu ZRCALO utemeljeval, da moramo čim-prej adaptirati prostore stare obednice in kuhinje za potrebe dialize (Zrcalo, št. 1, april 1982). V zadnjih mesecih pa se je zadrževalo vedno več delavcev različnih strok v teh prostorih. Iz dneva v dan je bilo kaj več napravljenega in dan za vselitev in začetek dela v novih dializnih prostorih je res že blizu. Za vsako dejavnost so potrebni primerni prostori. V zdravstvu pa so predpisi izredno strogi. Sanitarni inšpektor je vedno ob pregledu zatisnil oči, saj smo mu zagotavljali, da bodo novi prostori odpravili pomanjkljivosti, ki jih v starih prostorih sploh ne bi bilo mogoče. Želja in potreba začetka dializne dejavnosti, je bila tako močna, da smo začeli v eni sobi in nato priključili še dve, saj je število dialize potrebnih bolnikov neprestano naraščalo. V novih prostorih bo delo potekalo lažje, ena sestra bo lahko nadzirala več bolnikov. V enem prostoru bo pet bolnikov, v nujnih primerih celo šest priklopljenih na umetno ledvico in aparat (monitor), ki elektronsko nadzira najvažnejše kazalce za nemoten potek dialize. V primeru, da bi imeli nalezljivega bolnika, zlasti tistega, ki je nalezljiv ali nosilec virusa nalezljive zlatenice B, bo dializiran v posebnem prostoru. Tudi drugi prostori so potrebni za delovanje dialize — skladišče, zdravniška soba, ambulanta, čakalnica, prostori za preoblačenje bolnikov in osebja, sestrska soba, čajna kuhinja, sanitarije, prostor za pripravo vode. Vse to bomo imeli v novih prostorih, kar je potrebno za normalno delovanje dializnega centra ali kako bomo to enoto že imenovali. Še veliko več pa pomenijo novi prostori za bolnike, za zdravstveno skupnost in za bolnišnico. Ne moremo si danes zamišljati bolnišnice brez dejavnosti hemodialize. Z dializo namreč nadomeščamo ledvice, ki so izgubile funkcijo izločanja strupov iz organizma. Taki bolniki so še 1. 1960 v stadiju odpovedovanja ledvic (uremiji) živeli le 3—5 mesecev. S hemodializo pa jim podaljšamo življenje tudi preko 15 let, saj toliko let izvajajo v svetu množično dializo, sigurno pa bo veliko diali-ziranih bolnikov živelo še veliko dalje, saj se tehnika dialize vedno bolj izpopolnjuje. Pri dokončni odpovedi ledvic, pa bi bolnik moral umreti v petih do sedmih dneh, če dialize ne bi izvajali. Po težkih operacijah ali poškodbah, šoku, včasih nastopi akutna odpoved ledvic in z dializo takemu bolniku nadomestimo izpadlo ali zmanjšano funkcijo ledvic ter mu rešimo življenje. Res je bolnik navezan celo življenje na umetno ledvico, živi pa le. V svetu in že tudi pri nas presajajo ledvico in bolnika vsaj za nekaj let rešijo trikratne ali dvakratne priključitve na apa- ratu tedensko. Upajmo, da bo na tem področju še več odkritij, ki bodo preprečila odklonitev presajenega organa. Ledvico za presaditev lahko darujejo sorodniki ali pa presadimo ledvico umrlega, ki je bil sicer zdrav pred poškodbo npr. v prometni nesreči. To množično izvajajo v svetu in že pri polovici bolnikov, ki so potrebni dialize, izvajajo presaditev. V svetu je dajanje organov organizirano tako, da dajalec že za življenja podari ta ali oni svoj organ za primer smrtne nesreče. Možnost zdravljenja ledvičnih bolnikov obstoja tudi v peritonealni dializi, to je izpiranju strupov iz trebušne votline preko vstavljenih katetrov. Ta način je posebno primeren za sladkorne bolnike in tiste, pri katerih bi bila nevarna sredstva proti strjevanju krvi (heparin), ki jih uporabljamo pri hemo-dializi. V tabeli prikazujemo pregled števila bolnikov in števila dializ, ki smo jih opravili v petih letih obstoja. Leto Št. bolnikov Št. dializ 1979 5 231 1980 7 707 1981 14 1094 1982 15 1402 1983 20 1757 Na zgornji tabeli vidimo, da število dializ in bolnikov raste. V zadnjem letu smo dobili sedem bolnikov iz sosednje Konstituirani novi sindikalni organi Izvršni odbori OOZS TOZD, DSSS Oknovno zdravstveno varstvo Ptuj predsednik: Tominc Stanko člani: Capuder Jože Drevenšek Marija Filipič Irena Matjašič Marija Mešič Silva Murat Kristina Polajžar Brigita Pukšič Marija Rakovec Gizela Simonič Marta Štrucl Janko Veler Pavla Vratič Albina Bolnica dr. Jožeta Potrča Ptuj predsednica: Galun Irena člani : Druzovič Milica Jakolič Jelka Kelenc Vlado Kolarič Dušan Kostanjevec Cvetka Kotar Vera Menoni Marija Mohorko Ida Sakelšek Jožica Seka Breda Stojanovič Majda Škrjanec Helena Štolfa Marjan republike Hrvatske, pet iz Varaždina, enega iz Ludberga in enega iz Krapine. Bolniki so bili sprejeti na dializo v izredno težkem stanju, vendar so se vsi po nekaj dializah lepo popravili. Ena bolnica je bila pripeljana k nam po štirih mesecih ležanja po raznih bolnicah z dokončno odpovedjo ledvic, po enem mesecu pa je shodila. To omenjam hote, da bi poudaril, da še povsod ne morejo zagotoviti zdravljenja z dializo vsem, ki to potrebujejo. V teh petih letih smo kupili le en aparat firme Fressenius in aparat za Reversozmozo, ki pa je postal neuporaben zaradi okvare filtrov po pretrdi vodovodni vodi. Aparat Dasco smo dobili kot darilo Mladinske knjige, štiri aparate Gambro AK 10 kot rabat pri nabavi dializatorjev, ravno tako en aparat- Fressenius. Letos pa nam je še Iva Kramberger podaril en aparat. Problem trde ptujske vode smo rešili tako, da se poslužujemo že mehčane vode iz kurilnice, katero smo napeljali preko dveh demineralizatorjev firme Gambro, ki smo ju dobili tudi kot rabat, vendar že komaj zmoreta pripravo vode za šest dializ, ki jih opravljamo sedaj istočasno. Iščemo možnosti za nabavo originalnega aparata za Reverzosmozo firme Gambro za izvajanje 8—10 dializ istočasno. Torej smo primerno opremljeni dočakali preselitev v težko pričakovane nove dializne prostore. Tudi strokovno smo z raznimi težavami pri delu, študiju in improvizacijami rastli, saj smo Turnšek Silvo Zorc Marjana Žilavec Irma Zdravstvena postaja Ormož predsednica: Špindler Cilka člani : Antolič Marija Hodžar Rudi Notesberger Štefka Vuzem Lizika Zadravec Vida Zobozdravstvena služba Ptuj predsednica: Ciglar Jožica člani : Antonovič Zdenko Dolenc Anton Perčič Jasna Krznar Vinko Kukovec Edita Notesberg Zvonko Škrabi Blanka Velunšek Oton Psihiatrični oddelek Ormož predsednica: Pučko Marija člani : Bauman Brigita Bombek Hilda to službo ustvarjali ob rednem delu na oddelku. Imamo dovolj usposobljenega kadra za delo, tri zdravnike in šest sester. Razen nedelje dializiramo dopoldan po šest bolnikov, 2 X tedensko pa tudi popoldan bolnike, ki dopoldne nimajo na razpolago aparata. Torej začenjamo že drugi turnus. Ob vsakem času smo sposobni izvajati tudi akutno dializo, če za to nastopi potreba. Za dializno službo sta datuma 14. februar 1979 in dan vselitve v nove prostore, ki še danes ni znan, zgodovinska datuma. Zdravstveni center in bolnišnica odpirata dejavnost, ki je izrednega pomena pri strokovni oskrbi bolnikov. Bolniki našega območja so dobili možnost zdravljenja, da tako rečem doma in se jim ni treba voziti daleč v druge centre. Upamo, da bodo bolniki to ugodnost znali ceniti in z razumevanjem sprejemali in upoštevali objektivne težave, ki se bodo tu in tam sigurno pojavile. Za zdravstvene delavce pa želim, da se bomo v nove prostore preselili s še boljšimi tudi novimi odnosi in odnosi do bolnikov. Ne bi bilo prav, če se ne bi zahvalil vsem v imenu bolnikov in delavcev na dializi, ki ste pomagali pri izgradnji dialize. Ne bom našteval imen, da ne bi koga pozabil. Hvala vsem, ki ste projektirali, dali in zbirali finančna sredstva, svetovali, izvajali dela in kakorkoli z dejanjem in besedo prispevali, da smo z deli tako daleč in tik pred otvoritvijo. Jože Neudauer Janežič Milica Pevec Marija Rudolf Štefka Stamperl Silva DSSS predsednica: Krajnc Olga člani : Čuš Marija Gajzer Vida Krstič Pavla Paternost Lizika Pavličič Jelka Sok Majda Šmigoc Vida Vtič Dragica Sindikalna konferenca predsednica: Boža Ribič člani : Filipič Irena Matjašič Marija Tominc Stanko Veler Pavla Capuder Jože Frangež Mira Trstenjak Marica Ciglar Jožica Dolenc Anton Seka Bojan Galun Irena Kotar Vera Kolarič Dušan Longhino Marta Menoni Marica Mohorko Vera Savič Lidija Sakelšek Jožica Škrjanec Helena Turnšek Silva Žilavec Irma Pučko Marija Rudolf Štefka Zuran Andrej Bombek Hilda Krajnc Olga Gajzer Vida Vsem izvoljenim članom želimo obilo uspehov na poti uveljavljanja socialističnega samoupravljanja in krepitve vloge zveze sindikatov. Člani ZK opravili letne volilne konference in izvolili za sekretarje TOZD Osnovna zdravstveno varstvo Novak Bojan Zobozdravstvena služba Ptuj Janžekovič Jože Zdravstvena postaja Ormož Ripak Nikolija Bolnica Ptuj Simonič Majda Psihiatrični oddelek Ormož Šinko Bojan DSSS Bojkovič Slavica Predsednik predsedstva stalne akcijske konference ZK ZC Šinko Bojan Finančno poslovanje v letu 1983 ZC skupaj OZV Ptuj Zdr. post. Ormož Zobozdr. Ptuj Bolnica Ptuj Psihiatrični Ormož DSSS 1. Celotni prihodek real. 82 492.860 89.562 35.253 44.482 238.981 59.614 24.968 plan 83 588.298 102.749 41.066 51.910 295.896 68.425 28.252 real. 83 627.043 114.944 45.595 54.519 311.674 71.586 28.725 ind./82 127 % 128 % 129 % 123 % 130 % 120 % 115 % ind./plan 107 % 112 % 111 % 105 % 105 % 105 % 102 % 2. Porabljena sredstva real. 82 164.448 22.745 9.159 13.154 93.782 20.635 4.973 plan 83 182.994 21.272 9.378 13.440 111.960 22.823 4.121 real. 83 201.835 27.986 11.400 13.611 121.007 23.955 3.876 ind./82 123 % 126 % 124 % 103 % 129 % 116 % 78 % ind./plan 110 % 135 % 122 % 101 % 108 % 105 % 94 % 3. Dohodek real. 82 328.712 66.817 26.094 31.328 145.199 38.979 19.995 plan 83 405.303 81.477 31.688 38.470 183.936 45.601 24.131 real. 83 425.208 86.958 34.195 40.908 190.667 47.631 24.849 ind./82 129 % 129 % 131 % 131 % 131 % 122 % 124 % ind./plan 105 % 106 % 108 % 106 % 104 % 104 % 103 % 4. Obveznosti real. 82 75.655 15.149 6.453 7.866 33.969 9.131 3.087 plan 83 94.884 19.931 7.836 9.130 42.833 11.235 3.919 real. 83 93.957 19.023 7.955 9.066 42.632 11.443 3.838 ind./82 124 % 124 % 123 % 115 % 125 % 125 % 124 % ind./plan 99 % 94 % 101 % 99 % 100 % 102 % 98 % 5. Čisti dohodek real. 82 252.757 51.668 19.641 23.462 111.230 29.848 16.908 plan 83 310.419 61.546 23.852 29.340 141.103 34.366 20.212 real. 83 331.251 67.835 26.240 31.842 148.034 36.188 21.012 ind./82 131 % 131 % 134 % 136 % 133 % 121 % 124 % ind./plan 106 % 110 % 110 % 109 % 105 % 105 % 104 % 6. Bruto OD real. 82 219.210 44.139 17.145 20.660 98.487 23.911 14.868 plan 83 275.294 54.506 21.396 26.024 124.738 30.443 18.187 real. 83 288.063 56.349 22.588 27.288 130.528 32.233 19.078 ind./82 131,4 127,6 131,7 132,0 132,5 134,8 128,3 ind./plan 104,6 103,3 105,5 104,8 104,6 105,8 104,9 7. Bruto OD na pop. real. 82 17.598 19.058 18.317 18.512 16.957 16.468 17.483 real. 83 23.329 24.977 24.133 24.717 22.661 21.838 23.380 ind. 132,5 131,1 131,7 133,5 133,6 132,6 133,7 8. Izplačana masa 1982 160.166 32.334 12.520 15.178 72,085 17.166 10.883 — neto OD 1983 210.609 41.138 16.358 19.971 95.617 23.425 14.100 ind. 131,49 127,2 130,6 131,5 132,6 136,4 129,5 9. Povpr. neto OD na 1982 12.883 14.034 13.376 13.600 12.411 11.822 13.282 zaposl. po urah 1983 17.056 18.235 17.476 18.090 16.600 15.797 17.279 ind. 132,3 129,9 130,6 133,0 133,7 133,6 130,0 Poslovni rezultati ZC Ormož — Ptuj so zbrani na osnovi rezultatov poslovanja petih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Finančni rezultati so zadovoljivi v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, glede na plan pa tudi presegajo zadane smernice. Celotni prihodek v znesku 627.043 tisoč din je glede na enako obdobje lanskega leta porasel za 27 procentov, glede na plan pa je presežen za 7 procentov. Porabljena sredstva v znesku 201.835 tisoč din so napram lanskemu letu porastla za 23 procentov, plan pa je presežen z 10 procenti. V strukturi celotnega prihodka zavzemajo 32 procentov, oz. 1 procent manj kot v lanskem letu, kar je plod vseh zaposlenih, ker so vztrajno in z vso odgovornostjo uresničevali med letom sprejete stabilizacijske načrte. Dohodek v znesku 425.208 tisoč din je za 29 procentov višji od lanskega in 5 procentov presega plan. Obveznosti iz dohodka v znesku 93.957 tisoč din so za 24 procentov porastle na lansko leto, niso pa dosegle planiranega obsega. Vzrok nedoseganja plana so med letom spremenjene oz. nekoliko znižane stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov, kakor tudi obveznosti rezubliških SIS-ov za izobraževanje in raziskovanje. Čisti dohodek v znesku 331.251 tisoč din je za 31 procentov višji od lanskega leta in je za 6 procentov presegel plan. Bruto osebni dohodki v znesku 288.063 tisoč din so se v masi povečali za 31,4 procenta na lansko leto, plan pa je presežen s 4,6 procenti. Poprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega v ZC Ptuj —Ormož na osnovi ur znaša 23.329 din, v lanskem letu pa je le-ta znašal 17.598 din, kar pomeni 32,5-procentno povečanje. Sredstva za sklade vse temeljne organizacije in DSSS so ustvarile toliko čistega dohodka, da zadošča za pokritje že izplačanih bruto osebnih dohodkov, obveznost sklada skupne porabe stanovanjskega dela in rezervnega sklada. Ostanek čistega dohodka za sklad skupne porabe za druge določene namene pa v nekaterih temeljnih organizacijah in v DSSS ne pokriva v celoti potreb za leto 1984. Za neto osebne dohodke je bilo porabljeno za vse oblike dela 210.609 tisoč din ali 31,5 procenta več kot lansko leto. Povprečni mesečno izplačani neto osebni dohodek na osnovi ur znaša 17.056 din ali 32,3 procenta več kot lansko leto. Po posameznem TOZD-u pa je bil izplačan tako: TOZD Neto OD 1983 Ind. 83:82 OZV Ptuj 18.235 129,9 ZP Ormož 17.476 130,6 Zobozdrav. služ. 18.090 133,0 Bolnica Ptuj 16.600 133,7 Psihiatr. Ormož 15.797 133,6 DSSS 17.279 130,0 Tončka Kosi Predstavljamo vam Božo Ribič Na konstitutivni seji Konference osnovnih organizacij Zveze sindikata Zdravstvenega centra Ormož-—Ptuj, ko so izvolili novo predsednico Božo Ribič ter se zahvalili za dosedanje uspešno vodenje konference tov. Darinki Knez, je bilo povedano, da je ta konferenca ena najbolj delovnih in najbolj množičnih organizacij v Zdravstvenem centru. Njeno dosedanje delo in usmeritev ni razočarala delavcev. Tov. Božo Ribič, ki je prevzela odgovornost predsednice te organizacije za naslednji dve leti, smo povprašali : Kakšne so usmeritve konference v tem mandatnem obdobju? »Konferenca OO ZS ima v ZC predvsem združevalno nalogo. V njej osnovne organizacije ZS posameznih TOZD in DSSS usklajujejo svoje delovanje in sodelujejo organizirano. Začenja aktivnosti, ki so skupnega pomena in interesa za uresničevanje funkcij ZS v delovni organizaciji. Konferenca tudi usklajuje stališča OO ZS o posameznih vprašanjih, povezuje posebne interese članic OO in jih usklajuje s širšimi interesi v DO, ter opravlja še druga dela. Nemogoče bi bilo v kratkem našteti vse naloge in aktivnosti, ki si jih je konferenca zadala. Zato naj navedem le nekaj najpomembnejših: Prva naloga je, da se borimo za čimboljši položaj zdravstva, da bo le-to v korist uporabnikov in v zadovoljstvo zdravstvenim delavcem. Nikakor ne smemo dovoliti, da bo zaradi znanih težav v gospodarstvu padel nivo zdravstvenega standarda. Dosledno moramo izvajati sprejete stabilizacijske ukrepe z našo boljšo organiziranostjo ter s kvalitetnejšim delom, ne pa v škodo uporabnikov ali pa s padcem standarda zdravstvenega delavca. Pri aktivnostih združevanja v Podravski regiji moramo najti svoje pravo mesto. Sindikat mora skrbeti za socialno varnost, družbeni in osebni standard zdravstvenih delavcev. Naši osebni dohodki so v zadnjem času res nekoliko porastli bolj kot doslej in so sedaj že primerljivi z OD v drugih zdravstvenih delovnih organizacijah v Podravju. Obstojijo pa še znatne razlike med našim zdravstvom in gospodarstvom. Tudi uresničevanje delitve po delu, je še vedno eno naših najaktualnejših nalog. Naša največja skupna politična naloga je, da se vsi delavci v naši delovni organi- Prava pot - solidarnostno združevanje skupne porabe zaciji vključimo v aktivnosti ob uvedbi tretjega občinskega samoprispevka, ki bi naj bil v največji meri namenjen prav razvoju zdravstva na našem območju in bi nam pomagal uresničiti naše planske naloge v naslednjem srednjeročnem obdobju.« Kako je z dejavnostmi na področju kulture in rekreacije delavcev? »Pred leti je bil ZC zelo znan, tudi po svoji kulturni dejavnosti. Imeli smo pevski zbor, dramsko skupino in folklorno skupino. Vendar slednje le še životari in se ubada s problemom članstva. Dejstvo je, da mladih v kolektivu ne manjka. Manjka predvsem motivacija za takšno delo; mogoče je potrebno tudi več volje in občutka pripadnosti. Športna in rekreacijska dejavnost tudi ni na zavidljivi ravni. Res je, da prirejamo športna srečanja, kar pa je vse preveč raztreseno. Delavci centra čutimo potrebo po kontinuirani športnorekreacijski dejavnosti, kar bi prispevalo k boljšemu medsebojnemu sporazumevanju in boljšim medsebojnim odnosom.« Katerega dela se bo konferenca lotila najprej? »Trenutna naloga konference je, da poskuša uskladiti delitev sredstev skupne porabe. Znano dejstvo je, da so skladi skupne porabe iz leta v leto siromašnejši, potrebe in želje delavcev pa velike. Tu gre predvsem za vprašanje družbene prehrane, za regrese za letni dopust, jubilejne nagrade in nagrade delavcem ob upokojitvi. Ni še dolgo tega, kar smo vsi delavci še imeli topli obrok med delom. Hrana pa je, kot vemo, vsak dan občutno dražja, zato so bila tudi doplačila vse višja; posledica je torej upadanje števila tistih, ki se še odločajo za tak način financiranja prehrane med delom. Problem je najbolj pereč prav pri delavcih z najnižjimi OD, ki jim taka doplačila že občutno posegajo v njihov osebni standard. Regresi za letne dopuste postajajo vse bolj le simboličnega pomena, saj jih delavci v te namene več ne uporabljajo. Zdi se me bolj smotrno, da bi ta sredstva ali del teh sredstev združevali za ustvarjanje počitniških kapacitet in bi s tem le dosegli svoj namen. Zavedam pa se, da smo s to idejo malce pozni, kajti večina drugih delovnih organizacij si je to ustvarila že takrat, ko je za to bilo še dovolj denarja.« S. G. Za preprečevanje družbeno negativnih pojavov, ki ogrožajo ali rušijo samoupravne odnose, samoupravne pravice delavcev ali družbeno imetje delavci sprejemamo z osebnim izvajanjem na zboru delavcev vsako leto plan zvajanja samoupravne delavske kontrole. V planu izvajanja samoupravne delavske kontrole si določimo usmeritev kontrole aktivnosti. Na podlagi analize stanja v preteklem letu bomo delavci v letu 1984 z izvajanjem samoupravne delavske kontrole, svojo kontrolno aktivnost usmerili predvsem na naslednja področja: I. PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV Na tem področju bomo nadzirali in spremljali, zlasti: a) pridobivanje dohodka: — uresničevanje svobodne menjave dela z občinsko zdravstveno skupnostjo, — pridobivanje dohodka z neposredno menjavo dela; b) razporejanje dohodka: — izvajanje osnov oziroma skupnih osnov za razporejanje dohodka, in pri tem ugotavljali: —• ali se dohodek izkazuje po kazalcih določenih z zakonom, — ali je obveščanje delavcev o dohodku dovolj kakovostno, da nudi osnovo za odločanje, — skladnost razporejanja čistega dohodka s sprejetimi načeli in merili, vsebovanimi v planu, c) izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke: s tem, da bomo: — nadzirali skladnost delitve sredstev za osebne dohodke s samoupravnimi osnovami, določenimi v samoupravnih splošnih aktih, s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in smernicami sindikatov, — nadzirali zagotavljanje odvisnosti osebnih dohodkov vseh delavcev od ustvarjenega dohodka; č) zasledovali smotrnost uporabe družbenih sredstev s tem, da bomo: — analizirali rezultate gospodarjenja zlasti s preizkusom kazalcev storilnosti in ekonomičnosti glede na planske obveznosti (proučili organizacijo dela, normative dela, vrednotenje storitev, odgovornost posameznikov po funkciji vodenja), — analizirali izvajanje stabilizacijskih ukrepov, — preverjali vse postavke materialnih stroškov v zaključnem računu in periodičnih obračunih in pri tem ugotavljali, do katere mere so opravičeni, kako posamezne enote in tudi delavci vplivajo na rast oziroma zniževanje materialnih stroškov, kje so notranje rezerve, — analizirali izplačila za delo v podaljšanem delovnem času, pogodbena dela, — analizirali učinke združevanja sredstev z drugimi TOZD v DO ZC in ob tem spremljali varovanje z ustavo zajamčenih neodtujljivih pravic delavcev, (Nadaljevanje na 10. strani) — spremljali izvajanje investicijske dejavnosti v TOZD in skupnega vlaganja v investicije in osnovna sredstva v DO ZC in pri tem zlasti ugotavljali: — ali se investicijska sredstva uporabljajo namensko in racionalno, — kolikšna so sredstva amortizacije in kako poteka poraba sredstev amortizacije, — kontrolirali vse postavke skladov in njihovo skladnost s predpisi, — spremljali razdelitev sredstev skupne porabe skladno s samoupravnimi splošnimi akti ter programom uporabe teh sredstev v TOZD ali na podlagi skupnih programov v DO ZC, — nadzirali uporabo sredstev za stanovanjsko izgradnjo; strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje; II. IZPOPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI IN SAMOUPRAVLJALSKIH FUNKCIJ DELAVCEV, ORGANOV UPRAVLJANJA IN STROKOVNIH SLUŽB Pri kontroli izpolnjevanja obveznosti bomo zlasti: — preverjali, kako so izpolnjene delovne naloge delavcev v TOZD glede na s planom sprejete zadolžitve, — intervenirali v primerih, ko nastopijo razlogi za uvedbo sanacijskega postopka, težave pri izpolnjevanju poslovnih in drugih obveznosti zaradi neizpolnjevanja delovnih dolžnosti posameznih delavcev, skupin ali celotne TOZD; Pri kontroli uresničevanja samoupravljal-skih funkcij bomo zlasti: — ocenjevali, ali dajejo strokovne službe, poslovodni organ, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ustrezne predloge za dobro gospodarjenje, za zvajanje sprejetih obveznosti in ali organizirajo delo in koordinirajo delovni proces po sprejetih planih in programih, — preverjali ali organi upravljanja in strokovne službe izvajajo naloge, ki so jim naložene s samoupravnimi splošnimi akti ali s sklepi delavcev, — ali izpolnjujejo svoje obveznosti glede pravočasnega, resničnega in celovitega obveščanja delavcev o svojem delu ter o sprejetih odločitvah. IZVAJANJE SKLEPOV DELAVCEV, ORGANOV UPRAVLJANJA, IZVRŠILNEGA ORGANA IN POSLOVODNEGA ORGANA TER AKTOV IN SKLEPOV S SAMOUPRAVNIMI PRAVICAMI, DOLŽNOSTMI IN INTERESI DELAVCEV Pri kontroli na tem področju bomo zlasti: — nadziral in spremljali izvajanje sklepov vseh organov, ali so sklepi sprejeti po pristojnih organih glede na določila samoupravnih splošnih aktov, ali je podana skladnost sklepov organov upravljanja s stališči delavcev, stališči družbenopolitičnih organizacij ter s splošnimi družbenimi, moralnimi in političnimi stališči širših skupnosti. PODROČJE DELOVNIH RAZMERIJ S kontrolo na tem področju bomo zlasti: — nadzirali in spremljali skladnost posamičnih odločitev pristojnih organov (delavskega sveta, odbora ze delovna razmerja, poslovodnega organa, disciplinske komisije), njihove postopke ter posledice določenih postopkov urejanja in uresničevanja delovnih razmerij glede na zakonske predpse in samoupravne splošne akte s področja delovnih razmerij v TOZD, predvsem v vprašanjih: — sprejemanja delavcev na delo —- razporedtve delavcev na druga dela in naloge —- izvajanja ugotavljanja odgovornosti delavcev — disciplinske in materialne, nadzirali in spremljali izvajanje: — plan kadrov —- načrt prpravnikov — plan izrabe letnega sklada delovnega časa — nadzirali spoštovanje določil: — o delovnem času, posebnem varstvu mladine, žensk in invalidov, varstva pri delu, opravljanja dela preko polnega delovnega časa, pogodbenega dela; V. PODROČJE NORMATIVNE DEJAVNOSTI S kontrolo na tem področju bomo zlasti: — nadzirali skladnost določil vseh samoupravnih splošnih aktov TOZD s temeljnimi akti TOZD, s samoupravnimi sporazumi v okviru DO ZC ter družbenimi dogovori, —■ nadzirali izvajanje samoupravnih splošnih aktov s tem, da bomo primerjali konkretne odločitve z njimi, spremljali izvajanje nalog po rokovnikih, ki izhajajo iz splošnih aktov in obravnavali opozorila vseh upravičencev, dajali pobude za sprejetje al spremembo splošnega akta bodisi na podlagi zakonitih predpisov ali zaradi ugotovitve potrebe po normativni ureditvi posamezne zadeve; VI. OBVEŠČANJE DELAVCEV Na področju obveščanja delavcev bomo zlasti: — nadzirali potek obveščanja skladno s samoupravnmi splošnimi akti, presojali ali le-to zagotavlja, da so delavci obveščeni o vseh vprašanjih, ki so pomembna za odločanje ter na podlagi ugotovitev dajali zredloge za izboljšanje sistema obveščanja, — nadzirali ali se delavcem zagotavlja dajanje pripomb in predlogov na dobljene informacije in ali so na podlagi tega sprejeti ustrezni ukrepi in podan odgovor; VII. Samoupravno delavsko kontrolo iz navedenih področij bomo delavci izvajali na način in po postopku, določenem v pravl-niku o uresničevanju, organiziranju in delu samoupravne delavske kontrole v naši TOZD, neposredno, prek organov upravljanja n prek odbora (komisije) samoupravne delavske kontrole. Delavci smo kot upravljalci in gospodarji z družbenimi sredstvi vzajemno odgovorni za družbeno smotrno in ekonomsko učinkovito gospodarjenje s sredstvi, ki so nam zaupane. Odgovornost vsakega posameznega delavca, je, da spoštuje načela samoupravne socialistična d-užbe in da spoštovanje teh načel prenaša na sodelavce in tako vzajemno obvladuje procese v združenem delu in nanje vpliva. Vse strokovne službe in pooblaščeni posamezniki v TOZD so dolžni nuditi odgovarjajočo pomoč pri izvajanju in uresničevanju tega plana. V skladu s tem planom bo odbor samoupravne delavske kontrole sprejel svoj program dela za leto 1984. Podane teze za plan izvajanja samoupravne delavske kontrole v TOZD in DSSS so osnova za javno razpravo. Ptuj, 16.2.1984 Pripravila IDA PETEK Zgodovinski pregled in strokovni razvoj Internega oddelka Piše: Jože Neudauer Interni oddelek je bil ustanovljen leta 1941, ko so bivšo hiralnico, ki se je nahajala v sedanjih prostorih, ukinili. Varovance so deloma odpustili, nekateri pa so končali v krematoriju v Gradcu. Nastal je interni oddelek z 80 posteljami, kateremu so priključili še infekcijski oddelek s 25 posteljami. Bolnišnico je med okupacijo vodil prim. dr. Wilhelm Blanke, ki je bil tudi prvi predstojnik internega oddelka. Po osvoboditvi je prevzel vodstvo internega oddelka z infekcijskim oddelkom — izolirnico prim. dr. M. Houška, ki je 30. 11. 1949 zapustil interni oddelek in prevzel interni oddelek v Mariboru. Na interni oddelek Ptuj je prišel dr. Prežel in ostal le do 31. 12. 1950, ko je prevzel oddelek prim. dr. Franc Piskernik. Za časa njegovega delovanja pride na oddelek dr. Nada Pavličev kot sekundarij in specializanta dr. Mitja Mrgole — 1954 in dr. Jože Neudauer — 1956. Po odhodu prim. dr. Franca Piskernika v Maribor prevzame začasno vodstvo dr. Nada Pavličev. 11. 1. 1957 pa postane predstojnik internega oddelka dr. Andrej Lušicky. Razvoj oddelka je šel hitreje, saj je čas in materialno stanje omogočalo, da so velike bolniške sobe bile prezidane in postale manjše. Standard bolnikov se je povečal. Zaradi pomanjkanja medicinskih sester so v glavnem nego opravljali izkušeni strežniki, ki so bili po vojni s tečaji prekvalificirani v bolničarje in počasi so prihajale posamezne medicinske sestre. V letu 1957 dobi oddelek prvo medicinsko sestro Olgo Feguš. Laboratorij je v tem času spadal pod interni oddelek. Uvajali smo najpotrebnejše biokemijske preiskave, ki so bile nujne v akutnih primerih (urea, pro-trombinski čas, elektroliti, akalna rezerva). Patološke hemograme so čitali internisti sami. Centralni laboratorij je bil ustanovljen leta 1959. Tudi rentgenske preglede so opravljali do ustanovitve rentgenskega oddelka 1.1. 1967 internisti sami. V letu 1968 je bil odprt tudi oddelek za intenzivno nego z anestezijo, ki je začel sprejemati tudi težke internistične bolnike. Potreba po internistični ambulantni službi je zahtevala ustanovitev internistične ambulante najprej v Zdravstvenem domu leta 1957 nato pa je bila leta 1960 premeščena v bolnišnico. Sladkorni bolniki so bili pregledovani že za časa prim. dr. Franca Piskernika v internistični sprejemni ambulanti. Leta 1974 pa je bila ustanovljena samostojna diabetična ambulanta, ki je leta 1981 postala diabetični dispanzer. Gastroenterološka ambulanta je bila ustanovljena 23. 2. 1976. Na oddelku je postala obdelava bolnikov vedno bolj strokovna, saj uvedene nove preiskave postanejo rutinske, EKG, oscilometrija, (Nadaljevanje v naslednji številki) PREGLED KADROVSKEGA GIBANJA V ZDRAVSTVENEM CENTRU PTUJ—ORMOŽ V ČASU OD 1. 8. 83 DO 31. 1. 84 Delavci, sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas od 1. 8. 83 do 31. 1. 84 Odhodi delavcev v enakem obdobju TOZD Bolnica dr. Jožeta Potrča Ptuj 1. Svržnjak Mira, medicinska sestra 2. Kolarič Milica, medicinska sestra 3. Pešec Vilko, svetovalec za ekonomske zadeve 4. Vnuk Olga, administratorka 5. Rogina Lidija, fizioterapevt 6. Maroh Marija, likarica 1. Velner Maks, mavčar 2. Ribič Silva, operac. čist. 3. Košti Štefka, medic, sestra 4. Tumpej Marica, instrumentarka 5. Vajsbaher Marija, čistilka 6. Pišek Marija, likarica TOZD Psihiatrični oddelek Ormož 1. Žunec Zdenka, strežnica 2. Janžeič Emilija, KV šivilja-instrukt. 3. Stajnko Greta, čistilka 4. Kirič Rolanda, vratar-telefonist 1. Rakuša Ana, vratar-telefon. 2. Vukan Jožica, strežnica 3. Šterman Ivanka, KV šivilja-instruktor TOZD Zdravstvena postaja Ormož 1. Janežič Kristina, medic. s. 2. dr. Bujanovič Biserka, specialist iz ustne in čeljustne ortopedije TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj 1. Vajsbaher Marija, čistilka 1. Majcen Katica, čistilka 2. Lozinšek Cilka, medic. s. 3. Lah Konrad, medic, tehnik 4. Potočnik Matilda, neg. boln. na domu 5. Kosi Danica, administr. 6. dr. Trampuž Dubravka, zdravn. 7. Ornik Darinka, čistilka 8. Medved Nežka, medic, sestra TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj 1. Kolednik Milica, medic, sestra 1. Cvetko Justina, medic, sestra 2. Bakunič Vera, medic, sestra DSSS ZC Ptuj—Ormož 1. Glažar Nada, vodja DSSS 2. Gerl Daniela, računov. TOZD Bolnica in DSSS 1. Osterž Marjan, ref. za invest. 2. Jaha Kristina, fakturist Reelekcija: 1. Marija Strojnik, z 9. 11. 1983 imenovana za vodjo spl. sektorja 2. dr. Kristan Branko, z 21. 11. 1983 imenovan za pred. gin. por. odd. 3. dr. Toš Ljubo, z 21. 9. 1983 imenovan za predst. krg. oddelka Za nedoločen čas je bilo sprejetih 15 delavcev, odšlo jih je 23. Upoštevani niso tisti, ki so bili sprejeti v delovno razmerje za določen čas ali smo jih po preteku tega delovnega razmerja ponovno sprejeli. Olga Krajnc mmämmm&mmMmmmm Počitniške prikolice Foto: C. Murko Rekreativna dejavnost 13. januarja 1984 je bilo za delavce našega Zdravstvenega centra organizirano prvo srečanje na snegu na Golteh s prijatelji iz Zdravstvenega centra Titovo Velenje, ki bo postalo tudi tradicionalno. Želim vam predstaviti potek srečanja. Po sprejemu in okrepčilu v Mozirju, smo se odpravili na smučarsko rekreacijski center na Golte. Do 14. ure je potekalo prosto smučanje in rekreacija, nato pa so se vrstila tekmovanja — smučanje v veleslalomu, v skupinah moški — ženske, razdeljeno po starostnih kategorijah, — sankanje, zaradi premalo tekmovalcev pa je odpadlo smučarsko tekmovanje v teku. Tisti, ki se niso vključili v tekmovanja, so se rekreirali v dobro pripravljenih igrah na snegu. Ro končanem tekmovalnem delu smo se odpravili v novi hotel v Topolščico, kjer je bila razglasitev rezultatov tekmovanja in razdelitev nagrad in diplom. Ro skupni večerji je bil smučarski ples, ki se je odvijal pozno v noč. Vračali smo se zadovoljni in prijetno utrujeni in že načrtovali ponovni smučarski izlet na Roglo. Takšna srečanja med delavci so zelo zaželena in si takih in podobnih želimo še več. Boris Perger Razmišljanja ob zasneženih počitniških prikolicah Čeprav je za vrati še vedno hladna zima, že razmišljamo o tem, kako ob plitkem žepu na dopust. V nekaterih TOZD ZC Ptuj-Ormož so o tem in tako razmišljali že v preteklih letih, in zato lahko vidimo, da so se eni prikolici, parkirani ob zdravstvenem domu, pridružili še dve novi, last delavcev TOZD Osnovno zdravstveno varstvo in DSSS. V preteklih letih je bilo težko izbrskati denar za nabavo prikolic, danes je to še težje, pa vendar: — ali ne bi bilo odpovedati se enodnevnim in dvodnevnim sindikalnim izletom in za enako vsoto nabaviti vsako leto po eno prikolico? V petih letih bi pridobili pet prikolic za letovanje 45 družin v vsaki sezoni. — Ali ne bi bilo možno te povečane kapacitete združiti na nivoju ZC in postaviti prikolice v različne kraje ob obali, v toplicah, v planinah, upoštevajoč želje delavcev? — In druge oblike letovanja? Če je v manjših delovnih organizacijah možno najti denar in poskrbeti za prostor v počitniških domovih na obali in v planinah, zakaj ne bi bilo možno tudi pri nas? To so samo ideje in vprašanja, ki so se porodile zdaj, ko planiramo in razporejamo sredstva, dopusti pa so še pred nami. Kako mislite vi, ali bi želeli, da se tudi pri nas pričnemo ukvarjati s takšnimi nalogami v skrbi za delovnega človeka? Olga KRAJNC SODELAVČEVA RAZMIŠLJANJA O ODNOSIH PRI DELU S humanim srcem vodje do delavcev Ali je naš čas naklonjen zdravstvu? Hitro bi našli vrsto pričevalcev, ki bi odgovorili pritrdilno in še hitreje legijo onih, ki bi to odločno in žalostno zanikali. Katerim naj gre vera? Tistim nemara, ki trdijo, da še noben družbeni red ni ponujal toliko delovnih možnosti, kot jih ponuja naš samoupravni socializem. Prav tako pa seveda onim, ki so prepričani, da živimo, kar zadeva zdravstvo, v premnogih zmotah in zagatah. Prav imajo tisti, ki mislijo, da je treba zrevolucionirati odnose med zdravstvo in družbo samo in niti malo se ne motijo oni, ki na vse tako imenovane splošne rešitve gledajo kot na drugotne in minljive pojave ter neusmiljeno čakajo, da se kaj bistvenega premakne v človekovem duhu. Slediti je treba tistim, ki dokazujejo, da zmagujemo z demokracijo in strpnostjo, in ubogati one, ki se zaklinjajo, da je naš čas nerazumno popustljiv in brez vsake strogosti v resničnih čednostih. Človek, ki stopa človeku naproti, to je izobražen človek, se ne more ustaviti pred tistim, ki ni izobražen npr. bolniškim strežnikom.... Razgledi se mu razprostirajo in se sprašuje: Ali ni čisto enako, saj smo si vendar enaki ali podobni, kot ljudje? Mora si odgovarjati, da je res sila drugače; da so v zdravstvu prostranstva ljudstev, ki jih ne bomo nikoli dohiteli; da se v nas skrivajo duhovni prostori, ki nam pri najboljši volji ne bodo nikoli dostopni. Tam vladajo široki, v tisočletjih kovani zakoni, ki se nikakor ne menijo za drobne tegobe našega človeka, pa najsi ima še tako drobne dolžnosti v zvezi z majhno humano nedeljo. Tam se pretakajo silni tokovi, ki se ne ozirajo ne na levo in ne na desno, in v velikih zamahih obvladujejo svet. Bujno poganjajo korenine in se razkazujejo v mavričnih razcvet j ih ob katerih so lahko usta samo zaprta in se ne smejo odpre- ti. Hkrati si mora neizobražen delavec z globokim spoznanjem odgovoriti, da si je ves ta svet izredno podoben in da se v tej podobnosti neprestano krči; ostalo je le še za peščico značilnosti Tam, kjer se srečujeta dva profila, izobraženi nepojmljivo slabo ravna — »ponižuje, pači čez vsako mero«. Ne zavedajo se niti najosnovnejših stvari, ki so jih prečarali v resnice že davni modrijani, saj očitno prezirajo ustvarjalno svobodo in so jim boleči trenutki figo mar. Brezvestno silijo v prepade, ki grozi j o; pogoltniti vse, kar je bilo kdaj lepega povedano in izmišljeno. Tako za silo potolažen ali pa še bolj skrušen, se neizobražen človek vrača nazaj tja, kjer polaga svoja čustva, premika se s humanim srcem po ustanovi tam, kjer so mnogi bolni in rabijo pomoč. Vsekakor v želji in trudu, da bi prodrl skozi koprene dušnega mraka, vleče ta človek občutljive tipalke, ki pa v bistvu pomagajo marsikomu z lepo besedo. Ne more pa seveda tudi spregledati, da je v zdravstvu marsikaj narobe, tudi zato, ker je opešala kritiška strast, ker so zdravniki kot sodniki zablodili v goščavju paragrafov. Vidi, da je povsod dobro, v domači ustanovi je najbolje; vidi, da je pri nas marsikaj iskreno in pošteno, kar je drugod samo fraza in puhel videz. Hkrati neizpodbitno bode v oči, da zamujamo eno priložnost za drugo, da mečkamo in taktiziramo, namesto da bi delali. V bistvu se vedno nebrižno in zanikrno, ko imamo polna usta naštudiranih besed. Marsikdo uživa, ko se mu čedalje bolj razodeva, da se naš mali narod v svojem življenju postavlja s številnimi primerjalnimi prednostmi. Ali pa v svoji nadraženi notranjosti gluho vpije: saj vendar ne terjamo nič nemogočega! Prav gotovo nočemo, da bi v raju vsi hkrati in v en glas brenkali na zlate strune! Radi bi le malo več manevrskega prostora, radi bi dočakali dan, ko bi na šahovnici lahko vlekli vsaj malo drznejše in duhovitejše poteze, ne da bi morali venomer paziti, če nas morda kdo ne gleda po strani. Dobro jim de, ko jim podatki kažejo, da se postopoma bogatijo, da nam skupnost lepo uspeva in da je splošna skrb čedalje bolj dobrodejna. Skromni koraki vidoma dozorevajo v velike premike. Hkrati pa seveda v onemogli jezi ugotavljajo, da ni ne konca ne kraja žaljivih okornosti in nepotrebnih kompromisov zakar tudi zloslutnega obnašanja neformalnih skupin in nehumanih manipulacij. V tem in takem izčr-pujočem notranjem dvoboju se naš človek neoziraje se na trenutek, počasi utruja, zmanjka mu sape. Zato ni čudno, da se tistemu, ki zre v jasna obzorja, počasi meglijo oči in se mu nehote upogibljejo pleča. Oni pa, ki je nemirno sključen vase, si nevede rahlja ovratnik, kot da bi mu bilo pri srcu vendar le nekoliko lažje, kot da bi mu odprto rano nenadoma začela zalivati sokrvica optimizma. Kot strela z jasnega ga tedaj oplazi vprašanje: Kam smo vendar zapluli? In zaloti se eden in drugi pri nejasnem občutku da o tem ni pravzaprav še nihče nikoli razmišljal. Viktor Rajh NA ZAJČJEM ZBORU Prvi pravi: Imam le vodo. Drugi pravi: Imam le ščepec soli. Tretji in četrti vzdihneta: Če bi še midva kaj imela, bi skuhali enolončnico I Peti pravi: Imam korenček, vendar je surov tako slasten, pa še hrusta pod zobmi. V NOVI OBLIKI! Z tretjim letnikom izdaje »ZRCALA« vam le tega posredujemo v novi obliki. Zavedamo se, da smo na prelomnici, ko moramo na tem področju informiranja storiti več. Prispevati želimo predvsem k stabilizaciji — k prihrankom pri materialu, času in tudi k prikupne j ši predstavitvi informacij. Sporočite nam vaša mnenja in predloge glede oblike in vsebine. Uredništvo PROŠNJA Ob razpravah v zadnjih mesecih ali bo regres za malico ali ne bo, so se prestrašile tudi muce, ki so stalne stanovalke na dvorišču bolnišnice, za svoj obstoj ter napisale sledečo prošnjo kolektivu kuhinje: »Muce prosimo kolektiv kuhinje za dva obroka družbene prehrane in sicer na dveh mestih: 1. kotu laboratorija, 2. pod bori pred jedilnico. Za vse bomo hvaležne in pridno lovile miši. Hvaležne mucike!« ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož! izdaja"delavski svet ZC Ptuj — Ormož: Glavni urednik: Slavka Grabrovec, odgovorni urednik: dr. Jožica Ciglar; člani uredništva: Amalija Černezl, Marica Ferk, Anka Hanželič, Ivan Jurgec, Darinka Knez, Anica Megla, doc. dr. Jože Neudauer, Liljana Obran, Viktor Rajh, Tončka Šegula, Verica Turk, dr. Henrik Žlebnik. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1100 izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informacije SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.