lZSTST^J m	• •	GSS^I
den dvakrat, in scer vsaki l^A | fl H/ |l|l| H	—	jem je, se plača za ce o leto
Cenazacelo k^B B B B M fj B B B B II A	4
leto po poštije4gold.40kr.,	V VlAl 1 i« V	ene kvatre 1. gl. Za celo-
»apolletaSgl. 20kr., za ^	* ^^ ™ ^^ »—.»M	letno pos.ljanje na dom v
ene kvatre 1 gl. lOkr. Ako	Ljubljan. se odrajtuje sepol
ge pa iz založnice v Lju-	_
V petek 8. Svečana 1850.
Osoda Slovencov♦
Res v nobeni deželi cele deržave niso ponižne želje naroda tako malo posluha, mnoge žertve in prizadeve za občinski blagor tako žalostnega plačila, pravične potrebe tako malo vslišanja našle, kakor v krajih našega vbozega naroda, ki ga tisučlet-na nesprosljiva železna osoda tare. Kdor se le nekoliko v zgodovino te dežele ozre, ktero smo v letu 1848 „Slovenjo" zaznamovali; kdor le nekoliko prevdari, kako so v teh krajih v neprenehljivem na-sledu od 8. veka tuji grofi narod tlačili, kako so bili ti kraji zdaj lastnina franških kraljev, zdaj skor samostojni, zdaj odvisne od rimskih cesarjev, zdaj plen mnogih klatovitezov, in pri vsem tem je vonder še narodno življenje in razvitje dežele nepremakljivo ostalo, da je namreč slovanski narod vedno in vedno sužen bil nemškega plemstva. Kdor to v zgodovini narodov nikdar zaslišano osodo tisučletnega neprenehljivega robstva, to tisučletnoz nobenim žarkom svobodnega sonca razsvitljeno sužnost, to tisučletno ropanje in molzenje dušnih in materialnih moči enega naroda drugemu v korist le nekoliko premisli, bo zmeril neizrečeno žalost, ki je neizbrisljivo znamnje našemu narodu v serce postavila, bo globoko rano vidil, ki vsacega boli, dokazalo mu bo njegovo grenko obličje, njegova pri-pognjena glava brezvoljno vdanje v neodvernljivo osodo neskončno bolečino, ktero mu je tisučletno čez-človeško terpljenje celih deset stoletjev vtisnulo.
Pervi žark boljše prihodnosti, ki je v viharno noč našega naroda zasijal, je bil sušeč leta 1848, ko se je klic svobode čez naše domače gore razlegal. Kakor pervi žark mlade zore verhe naših snežnikov objema, in serca v prijetnih dolinah naše domovine z veselo nado krasnega dneva ogreva; tako je tistikrat blisk enakopravnosti vsa serca pre-šinul, in je tudi tam dobrodeljni ogenj prižgal, kjer je do zdaj le tamna noč in morivna nadloga kraljevala.
Naša mladost je bila, in posebno nekoliko naših duhovnov, ki so se vneti za blagor naroda upu v roke podali in navdani s popolno svobodo v besedi in mislih se visoko dvignuli, in si zlato prihod-,nost obetali, ktere vresničenje bi bilo naj večjih žertev vredno, pa zavolj opore lastne slabosti in hude volje od zunej, težko, da bi se njih up kmalo vresničil. Kmalo so si upali s svojimi misli na dan, o začetku scer boječe, potem pa vedno glasneji in glasneji, pa kmalo je bilo spet vse to z močjo za-terto, v vedno pozabljenost verženo, imenitna naloga še ni bila spoznana, še manj pa vresničena.
Da je pa temu tako, ni kriv narod, niso krivi moži, kterim je osoda ključe naroda v tem imenitnem času izročila, narod in moži so svojo dolžnost storili, storili so kar jim je izvirna moč vkazovala— in to je vedno prav, dobro, ker je višje nadahnu-tje. Pa kar je prišlo, je moralo priti, ker razvitje človeštva se povišuje od stopnje do stopnje in za-znamva stopinje svojega pota ravno s tem, da seme
\
seje za žetev, ki ima še le v prihodnjem stoletju sad obroditi.
Tako je leto 1848, kterega neizpoljnjeni vi-sokoleteči upi nam zdaj toliko tug prinašajo, tudi med množico našega naroda idee verglo, goreče žarke, namenjeni sveti ogenj v narodu vneti, močne kale, poklicane korenine pognati v čversti zemlji nepokvarjenega narodnega duha. Moži pa, ki narod vodijo, kterim je dano čutenje za narodov visoki namen, nje kliče zgodovina enako višjim duhovnim sveti ogenj varovati in njegovo vse oživ-Ijajočo moč vedno bolj in bolj razširjati.
Tudi pri nas se je prejšni čas mogočno pov-račevati začel; raztergane so vezi, ki so nas tako terdno vezale, ki so nas z enim čutom z eno voljo navdahvale; krog in krog nas pa zija vsepožiraven brezden, in vsak dan in vsaka ura nam nove sovražnike rodi, kterih derzna beseda vedno glasneje doni na naših ravninah, kterih vladarstvo vedno mogočneje žezlo v našej deželi nosi. V prahu leži naš razlomljen up, in vsaka mogočost dvignutja lastne moči se zaterta vidi: le milosti je naša prihodnost izročena, in mil ost je pa zares slabo poroštvo.
In vonder ne potrebujemo druzega kakor pravice, nič kakor vresničenja tega, kar je nam cesarska beseda, ministerski programi in vstava to-likrat in tako slovesno zagotovila, kar pa nam nižji vradniki na tako hudobno vižo zaderžujejo.
Ravno to je pa, kar tistemu mora skerb delati, ki naše stanje dobro pozna; ker iz lastne moči mora narod v meso in kri prestvariti, kar se mu v vstavnej deržavi ponudi. In le s svojo močjo se sme in mora zoperstaviti vsakemu napadu zoper svoj obstoj. Mi pa, naj se ozremo, kamor koli je nam drago, povsod se nam silno žalostna znamenja svoje slabosti prikažejo.
Molčimo od neizpolnenja naših vesolnih želj, od našega zjedinenja, v kterih spolnenje se jih je na tisuče podpisalo, in vonder se na to nič ni gledalo. Mi molčimo, da se je naravni sedeš našega uma, pravo središče vsih dušnih in materialnih dobičkov južnozahodnih krajev, od deržave same kvelikej prihodnosti namenjena Ljubljana, z nepričakovano zanemarnostjo vsih uradnij poropala in se iz nezapadljivih vzrokov v malo deželno me-stice promenula, tista Ljubljana, ki tudi v naj nevarniših časih ni svoje zvestobe oskrunila, in ki vse moči materialnega in dušnega razvitka za-popade. Tudi to se komej upamo povedati, da sena od ministerstva in deželnega poglavarstva za slovensko spoznanem Krajnskem kantonski poglavarji postavljajo, ki deželnega jezika ne razumijo; bojimo se že, le opomnuti, da to ni enakopravnost, ako od 12 takih vradnikov le trije za potrebo slovenski razumijo! Kako se bodo druge vradnije vsta-novile, tega ne moremo in nočemo za zdaj še pre-tresovati. Prava svoboda naroda zares ne odvisi od vradnikov; pa veliko moč imajo vonder na vstavno samostojno razvitje dežele, in ravno njih postav-
Jjenje desetkrat pomnoži čut slabosti vsacega življa svobode in narodnosti.
Da se zamore, kjer so taki vradniki, ljudska moč razvijati, se more vse ljudstvo v vsih krajih v vstavne meje potegnuti, se mora povsod vez pod-ložnosti odpraviti, vsak deržavljan se mora za takega spoznati in svojih pravic se poslužiti. Kako je pa to mogoče, kjer predpravica jezika že sama pet šestin prebivavcov podložne stori. Deželjan, prebivavec malega mesta, že od starih časov navajen vsakega nemško govorečega za zapovedovavca imeti, se bo le počasi svoje pravice spoznavati navadil, zraven tega ga bodo tudi tisti, ki predpra-vico jezika vživajo, že zavolj lastnega dobička le malo ali clo nič podpirali. Naj se le danes pogleda, koliko sadu je pred dvema letama izrečena enakopravnost rodila! Vbogi deželjan, ki ima polno pravico, kako pripognjeno in ponižno, deržavljan, po pisarnicah stopa, kako boječe se stisne v pervi kot pri vratih in ponižno čaka, da mu kak pisar milost skaže, ga vprašati ali v nemškem ali včasih nalaš pokvarjenem slovenskem jeziku, kaj da hoče. Al svobodomiselna stranka Nemcov v Astriji misli, da je tako ravnanje zares poroštvo enakopravnosti. Dokler 15 m i 1 i o n o v Slavenov polne zavesti, popolnega vžitka deržavljanskih pravic nima, tako dolgo je vstava le milost, ni pravica, ni potreba. Kako pa zamo-remotako žalostnega stanja se rešiti? Ne poznamo druzega, kakor javnost vvsakej zadevi spodejinzgorej.
Dolgo predmarcom 1848 so začele „Novi ce" polje obdeljovati, na kterem bi imelo seme narodnosti in svobode kliti začeti. Ti časopis se je tudi med ljudstvo zlo razširil in je dober sad rodil. Viharji dveh poslednjih let so pa tudi to močno deblo ljudske omike potresli; da bi novi tečaj, kterega je ti časopis zdaj nastopil, pričakovanju zadostil, kar od mnogozasluženega izdatelja pričakovati smemo. Bol j žalostno stoji z našim drugim časopisom »Slovenijo"; močne perute, s kterimi se je dvigati začela, so oslabele, oblika in zapopadek nam žalibog! malo upanja dasta, da bi visoki namen, kterega si je naložila, kmalo speljati mogla. *_)
l'a za nje obstoj in vživljenje se morajo vse moči zbrati , ker nje obstoj je djanski pogoj našega naroda.
Ce ta dva časopisa za naš narod dobro napredujeta, nimamo v celej slovenskej deželi le enega časopisa, ki bi potrebe našega naroda navzgorej, tedaj v nemškem jeziku naznanval. Bes, da se je »Laibacher Zeitung" nekdaj nekoliko prizadjala; al gospod Hladnik je bil po kratkem vredvanju odstranjen, in zdaj je ona popolnoma vladni list, že večkrat je naravnost zoper naše dobičke govorila. To velja od »Klagenfurter Zeitung", in „Gracarca" je slednjič pribižališe vsih tistih, ki si prizadevajo v južnozahodni Avstrii na Štajerskem in Ilirskem slovanstvo popolnoma zatreti. Kamor koli se tedaj ozremo, nikjer ni zavetja za nas, ki bi nas varvalo naših sovražnikov. Usta se nam zaperajo in naj po-nižniši odgovor se v časopis ne vzame, tako , da tudi s temi versticami dalječ od domovine pribežati moram. In vonder je naša reč prave vstavne svobode v našej deželi.	(Union.)
Austrijansho cesarstvo.
Ljubljana. V torek je mnogozasluženi gospod profesor Martinak umeri. Z njim smo spet
*) Torej prosimo rodoljube za podporo, sicer nam pri vsi dobri volji ni mogoče tirjanju naroda zadostiti.
Vred.
pravega sina domovine zgubili. Že pred sušcom 1848 je on svoje učence opominal se slovenščine poprijeti, večkrat očitno v šoli rekel, ko je bil slovenski jezik še zaveržen pankert, da mu bo zlo ljubo, ako mu kdo nalogo v slovenskem jeziku prinese; in vselej je kak učenec njegovo voljo dopolnil. — S takim ravnanjem je on mnogo učeneov zbudil , da so se slovenščine poprijeli in si je naučili. Njegovi učenci so ga pa tudi vseskozi ljubili in so mu to ljubezen tudi večkrat očitno skazali. A*čeraj je bil pokopan.
*	Uni dan smo opomnili, koliko ima zavoljo legarja ljubljanska farna duhovšina opraviti, in koliko truda in nevarnosti v tej kužni bolezni pre-stoji. Živo spričevanje od tega da leto, da so do zdaj že štirje teh častitih gospodov umerli, trinajst pa jih je bilo ali jih je še bolnih. Povedati moramo, da so do zdaj še trije duhovni z dežele v pomoč za toliko bolnikov poklicani bili, in da se tudi več duhovnov, kteri imajo druge razun farnih služb v mestu, pri obiskovanji bolnikov in posebno pri pridigah vdeležuje. Ali jih pa ni še več, kteri bi lahko še pomagali, ker dela duhovskegaje sila veliko? In še eno prašanje: Koliko neki imajo tisti duhovni, ki se v tem hudem času trudijo, za svoje prizadevanje posebnega povračila? Blezo da nič. — Ce smo prav slišali, je vsega plačila za duhovne, kteri so bili z dežele poklicani, 50 — reci petdeset krajcarjev na dan! — še Krakovec več zasluži, ki na Bregu naklada. — Novice so pred kratkim omenile, kako slabo se zdravnikom, ki v le-garskih bolnišnicah služijo, njih delo plačuje; menda se z enako pravico za duhovne potegnemo.
*	V sredo opoldan jev prišel 4. bataljon krajn-skega polka v Ljubljano. Živio mu je od vsih strani donelo. Pravijo, da bode zanaprej tukaj ostal.
Serbska. Na vsako Ie mogočo vižo se protiv-niki Serbov prizadevajo jim škodvati. Že konec mesca marca pretečenega leta se je nemški apostel dvignul, je vse žile napel, si je mnogo ljudi pridobil, podpise naberal in v sejah sklepe delal, med drugim bi se bili imeli poslanci na Dunaj podati in vlado prositi, da bi v Banatu nemško grofnijo vsta-novila, sicer bi raj Banat zapustili, ker nočejo pod serbsko vlado biti. Poslanci so tudi res na Dunaj šli se pri cesarju grenko pritožit, da zraven Rai-cev ni mogoče živeti. Na Dunaj se ve de niso takega odgovora dobili kakor ga jim je grof Nugent v letu 1848 dal: „Bog vas prenesi v Nasav, ta zemlja je serbska!" Naši nemški brati so bili lepo tolaženi, da.se jim bo vse po volji zgodilo, da naj doma le prav mirni bodo. Radi bi vedili, kaj dajih tako teži? Saj imamo enakopravnost, ki nemeom gotovo ne bo krivice pripustila, serbski poglavar je neinec, ki gotovo svojih ne bo zavergel in zraven njega tudi mnogo drugih uradnikov. V toron-talskem okrožju je še mnogo več nemških vradni-kov kakor pa serbskih in med njimi so tudi taki, ki so v ogerski vojski Madjaront roko deržali, ki tedaj ne bodo Nemcov ravno preveč sovražili. Serčno radi se Nemcev znebimo, privošimo jim svojo grofnijo, pa kako se bo ta napravila, ker se oni semtertje kakor sentje med prosom najdejo. Ali našo zemljo, ki so jo nam naši dedji zapustili, ki smo jo z lastno kervjo branili in rešili, to zemljo zapustiti, ker nekoliko tujcev tako hoče, bi bilo zares preveč tirjati! Ko so Nemci iz svoje domovine šli, gotovo niso mislili, si kako deželo pridobiti, ampak le živež si pre-skerbeti, kterega .iim domovina ni mogla dati, ki so ga tudi dobili. Če pa dalej ne moreje med Serbi
živeli, tedaj naj se podajo, kamor jim je drago, sej jim cesta odperta stoji. Ako svoja posestva pra-dajo, ki so jih na Serbski zemlji pridobili, si labko v svoji domovini lepe dvore sozidajo in polja kupijo — in nemška domovina se bo veselila svojih zgubljenih sinov.
Češka. Vrednik Havliček je pred vojaško sodništvo poklican.
* Ministerstvo je ukazalo, da česki pravdo-slovci svoja izpraševanja zamorejo v nemškem ali pa v češkem jeziku opraviti.
Moravska. 01 o m u c. Minister uka in bogočaslja je 19. januarja 1850, št. 576, ukazal, da naj bo že lelašnje leto konec perve polovice šolskega leta 20. marca, in začetek druge polovice 5. Aprila in konec druge polovice 14. augusta. Med pervo in drugo polovico je 14 dni, v kterih se morajo spričbe obiskovanja vzeti, ker bi sicer perva polovica po postavi nič ne veljala. Tri dni pred začetkom druge polovice, tedaj druzega aprila se prične postavno vpisovanje za tiste predmete, ktere učenec le poslušati hoče in 14 dni po začetku druge polovice se mora vsak učenec v šolo vzeti, in še le tretji teden se mora za vpisanje pri akademiškem stara-šinstvu prošnja položiti. Kako dolgo bodo celoletne šolski prazniki terpeti, bo pozneja postava naznanila.
Galicia. Kako malo se je za omiko Itutencev do zdaj skerbelo, sledeče priča: V celem kolom-piškein okrogu, ki okrog 250.000 duš šteje, obstoje le sledeče šole :
V kolompiškem šolskem okrogu je 1 glavna šola v Kolomii
»	»	»	»	1	dekliška	7>	»
»	»	»	»	1	trivialna	»	Hvozdecu
»	cukovnem	»		1	»	»	Kocimiru
»	horodenškem	»	»	1	s	»	Horodenku
»	snintinškem	»	»	1 glavna		»	Sniatynu
>	»	»	»	1	dekliška	»	»
>	»	»	»	1	trivialna	»	Calucu
»	kosovskem	»	»	1	»	»	Biloberezki
»	»	»	>	1	»	»	Dotopolein
»	»	»	»	1	»	»	Javorovem
>	»	»	»	1	»	»	Kabaki
»	»	»	»	1	»	»	Kosovem
>	»	»	»	1	»	»	lirasnovili
»	»	»	»	1	»	»	Kuty mislo
>	»	»	»	1	»	»	Iiuty stary
»	pistinškem	»	»	1	»	»	Jablanovem
»	»	»	»	1	»	»	Klucovi veliky
»	»	»	»	1	»	»	lilucovi inaly
»	»	»	»	1	»	»	Molodiatinu
>	>>	»	«	1	»	»	Pečenižvnu
>	»	»	>	1	»	»	nieki
'J,	»	>>	»	1	»	»	Pistinu
Na vsili teb šolah v velikem kolompškeni okrožju ni več kakor 1000 učencov. Zraven teh šol se še v vradnih naznanilih take šole imenujejo, kijih tako rekoč nikjer ni, ki so le na papirju, brez učilnice, brez učenikov, učenci brez bukev. Kak vbogi cerkveni pevec tu in tam posamezne otroke v petju podučuje. To je zares žalosten stan tamošnih pre-bivavcev; ki so pa tudi svojo potrebo spoznali in ministerstvu prošnjo predložili, da bi gospoda K u-cienskega in Onderka, ki sta se za šole mnogo zaslug pridobila, z napravo šol pooblastilo.
Austrijanska. Vstava za Istrijo, Gorico in Gradiško je prišla na svitlo. Vsi trije store eno samo kronovino. Terst ostane sam zase.
*	Donova silno naraša. Po dveh predmestjih na Dunaju že voda teče. Noč in dan čujejo, da bi se vsaka nevarnost odvernula.
*	Cesarska akademija znanstev na Dunaju je v seji 12. decembra sklenila, gospoda Palač k ega naprositi, da bi važniše stvari„českega arhiva"
v latinski jezik prestaviti dal, da bi bil ta zgodovinski zaklad tudi tistim v korist, ki češkega jezika ne razumijo.
*	Ministerstvo je ukazalo, da naj se vradniški predstojniki prepričajo, ako je res, da se učiteljem po deželi plačilo ne odrajtuje, in zakaj da se jim krati, ker je ministerstvo že večkrat to reč opomnilo ; ako se tudi poterdi, naj gosposka z vso oj-strostjo tiste k plačanju primora, ki se operajo učiteljem zasluženo plačilo odrajtati; posebno to naj prevdari, ali bi ne bilo prav, učiteljske dohodke z davkom vred poberati.
*	Ministerstvo denarstva si prizadeva ceno soli ponižati. To bi bila gotovo velika dobrota za vse dežele, kar kmetje posebno žele.
Ogerska. Pravijo, da so ogersko krono zasledili, ktero je Košut skril.
*	Na Tisu se raznaša novica, da vlada 4mi-lione Nemcov na Ogersko vseliti misli. To vonder ni za verjeti!
*	Za gotovo se pripoveduje, da se bodevse-učeliše iz Peste v Budimsko terdnjavo preložilo, ako ne še letos, z začetkom druzega leta pa gotovo. To se je žc po vradnej poti na Dunaj naznanilo.
Tuje dežele.
Rusko. Na Ilusovskem Poljskem jc neizrečeno veliko rusovske vojske zbrane. Vse kaže, dajo bodo spomladi kam udarli. Častniki pravijo, da so proti Turškem k spodnji Donavi namenjeni.
Černogora. „Osservatore dalmato" pravi dani res, da bi se bil v Černigori punt vnel in da je vladika pobegnuti moral.
Oreška, llazpertije med Angleži in Greki so vedno večje. Francoski in rusovski poslanec sta se tirjanju Anglezov operla, avstrijanski je pa povelje dobil s ruskem vzajemno ravnati. Ta reč bi znala veliko evropejsko vojsko napraviti, ako se ne poravna.
Nemška. Volitve za zbor v Erfurt so zlo redke. Povsod je ljudstvo očitno nezadovoljnost za volitve pokazalo.
Laška. Clo na Laškem v Genui je tak mraz, da so 15. januarja dva kmeta na poti proti Toriglii zmerznula. Tudi v mestu je po noči eno žensko enaka nesreča zadela.
*	Na Rimskem še vedno vre; clo večidel vojakov z ljudstvom derži in cela narodna straža, ki ima puške še v rokah. Še ne bo miru.
*	Rim. Pripoveduje se, da so katolški vlade razun Francoske sklenile, da naj sveti Oče papež Neapolitansko zapusti in se v kako mesto pod austrijansko varstvo poda. Tudi se govori, da je en oddelk vojakov povelje dobil v Rim se podati in z Francozi vred mesto posesti.
*	Ne a pel. Vlada je vojakom, ki so se zoper Sicilijo bojevali 308 zlatih, 422 srebernih in 390 iz zlata in srebra vlitih svetinj podarila.
Francoska. Miloš Obrenovič nekdajni vladar Serbskega je v Parizu politiški spominek naznanil pod naslovom: Miloš Obrenovič; zapopade serbsko zgodovino od leta 1813—1839.
Angleško. Ena angleška vojaška barka je 17. augusta 1848 na severnih krajih nekoliko otokov in blizo njih suho deželo najdla, na kteri so hribe 1400 čevljev visoke najdli. Barkni glavar je v teh krajih angleško zastavo postavil in v imenu kraljice deželo za angleško naznanil.
*	Časopis „Times" pripoveduje, daje bilo v zadnih treh letih 25 milionov liber sterl. na Angleškem naloženih zavolj bojezni politiških dogodb.
Odgovor
sostavku „novo-oblikarski vihar" v 4. listu Novic.
(Konec.)
4.	Pravite, da vam je sklomba druge in tretje stopnje že davno znana, kar ne dvomimo; pa zakaj, gospod! ste se je ogibali? Vediti in vendar ne storiti — kaj vas nič vest ne muči? Kar vaš pri-stavek zastran določljivih in nedoločljivih prilogov vtiče, dvomimo nad resnico. Mi pri ljudstvu tega razločka nismo našli. Še se spomnimo besed dolen-skega kmeta: Lanska letina je bila huda, letošnja bo pa še huja. Ravno tako je, po spričbi verjetnega gospoda, ki smo ga prašali, na Štajarskem. V staroslovenskem se le v pervem padežuinprav redko ši namesto ša naleti, v druzih se po redu sklanja; pri druzih Slovanih ne najdemo nikjer tega razločka. Dobro bi bilo, ako bi vi izvir vašega znanja razodeli.
5.	Odgovor na to je bil že pod i. dan.
6.	Komu pušica zastran št velja, ne vemo. Nas gotovo ne tiče, vendar vam damo odgovor. Vi mislite, gospod! da sta naša slavna rojaka g. Mi-kložič in g. rajni Kopitar Staroslovenšcino kvarila, in jej svoje zmišljije podtikala — za božjo voljo! kakošne misli morate vi od nju imeti! Jeli mogoče le samo sumiti, da bi tako učena, tako skušena, in pred vsim pri vsakej besedici tako vestna jezikoslovca jezik po svoje kerpala, kakor staro plahto? Oh! oh! Vedite, da se čista staroslovenščina ne zajema iz kalnih ruskih in serbskih virov; ampak kdor hoče nepokvarjeno, je išči v starih rokopisih. V tih sta se naša rojaka učila in tu sta najdla, ne iznajdla — št. Če ne verjamete, berite Gla-golita Clocianus, Supraselski rokopis, assemanski evangeli, in vverili se boste, da gg. Mikložič in Kopitar nista kriva preroka. Naj-pred pa svetovamo, ne vtikati se v reči, kjer nismo prav doma! —
7.	Odgovor na to glejte pod 1.
Pri vašej poslednej opombi zastran zročenke be, ki mislite, da smo jo prikrili, desiravno se prav košato v našem sostavku šopiri, je, kakor vasskoz-inskozi, tudi nas ne - malo smeh posilil. Kaj je niste vidili? Pri drugej številki nas na g. Murkota zavernete; zdaj pa mi vam ravno tje pokažemo. Kako ste besim, besi, be prezreti mogli? Glejte str. 69 njegove slovnice druzega natisa 1850. Per-vega nimamo pri roci, vendar se spomnimo v njem prilike : Mož be (bi bil) padel (menda premožko koračaje), ako mu ne beso (bi bili) priskočili. Tukaj smo se tudi mi spoznali z-njo, in kjer nam zelo dopade, jo še mislimo včasi v bukve vrinuti. Tudi vi jo smete; pa ne silimo nikogar. Najde se ona tudi v Jarnikovih spisih, v Rlažetu in Nežici g. Slomšeka itd. Čudno, da vi tega ne veste! Vaša misel zastran staroslovenskega beh in bih je tudi kriva. Vi ste nju pomen narobe vzeli. Beh se ne pravi: sim bil; ampak je skrajšano bejah in toraj toliko, kar: sim bival. Pomembo vašega beh ima bih, ki je zravno tudi, kakor na Serbskem še zdaj želivni naklon. V tem primeru ne reče več, kakor naš bi; toraj naš bi bil ni bih, ampak bih bil. — Nesmete vsakim bukvam verjeti! Ni vsaka hruška,
ki se tu ali tam pobere, da bi jo človek koj na mizo dal. Zna piškava biti. —
Poslednič vas še poprašamo, koga ste z svojo končno pušico zabosti hotli? Komu velja vaš: bu-dete? Vi pišete zoper novo-oblikanje, ali z drugo besedo, zoper naš sostavek v 2., 3. in 4. listu Slovenije. Tako gre saj iz vašega pisanja, ki nove oblike pretresa, soditi. Ali dajte odgovor, kdaj smo mi budem pisali? Kdaj smo budem le svetovali? Ali nismo v svojem sostavku glasno in očitno ko beli dan, zoper u govorili? Njega vpeljavi na moč vstavljali se? Kje je bil um, kje oči? Tako debelo reč zgrešiti! Novice so našo misel lahko razumele in je undan pod vašim pretresom razločno omenile; kako je vam ušla? In povejte nam, če se piše: budem, ruka itd., so li to oblike? Ali ni tim več značaj narečja s tim razdert? Take reči podtikati nam, je preveč, prestopa mejo. Prosimo vas, dajte nam vprihodnič le, kar nam gre, ne več!
Tu imate odgovor! Vzemite si iz njega resnico: kdor visoko leti, nizko sede. Ž vašo mero smo vam merili; toraj ne zamerite! Z Bogom!
Podgorski.
Kratkočasn i ca.
Bitte!
An Herrn Felbolter. Ich bitte Sie recht schon, \venn Sie et\vas zu schreiben haben haben nicht fiir Lohn, sondern, dass ich in der Schrift etwas gewohnen mochte. Und Euere Schwester liessen Sie recht schon griissen ich bleibe Euer
gehorsamster Freund J. J.
Pisavec je v Ljubljani 3. klas doveršil, in dobre spričbe domu prinesil. Štirnajst dni potem, ko je domu prišej, je to pisal.
Nenavadne besede v prevdareh.
Meljar; meljarje imenuje mlinar tiste, ki k njemu v mlin nosijo, post. imam 30 meljarjev, iz 5 vasi so vsi moji meljarji itd.
Malik (v pomenu Echo), post. malik leti, Echo liallt.
Nakačiti se pravi, nož prav ojstro nabrusiti.
Navoka, v mlinsko preslico vdelani količki, na ktero pravci bijejo, de kamen ženo.
Naret; govori se: pri nareti; bei Handen, an einem gelegenen Orte.
Na gnoj, les, terd, posebno dober za pesti.
Nate k, je težek človek, sitnež, ein Lasti-ger, natečen, siten, lastig.
Ne t (?) je znabiti nemško, mičkine žibičice; zanetati itd.
Osek, je graja z vej v tla vtaknjenih, kjer so v planinah čez noč ovce.
O kapi ti, če se spredej na škorno novo usnje dene, se pravi to, okapiti škorno.
Potep, das Vagabundiren, post. na potep iti, potepati se, vagabundiren, herumstreichen.
Per d a; pišal, ki ne poje, ampak herči, je brez klinca, brez zareze, samo spredej konec, ki se v usta vtakne, se prežveči.
Prež vek, kar se govedu gori pahne, da potem prežvekje.
Polža, v mlinu; po nji teče preslica.
P ris t jen, je siten, natečen, lastig.
P o t o g 1 a v.