GLAS LETO XXI. ŠT. 9 (973) / TRST, GORICA ČETRTEK, 3. MARCA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY foto dpd Glavni urednik 'nove' Mladike Marij Maver Za Mladiko je bilo potrebno dvoje: ljubezen in zvestoba POGOVOR petek, 26. februarja, so v prostorih Tržaškega knjižnega središča predstavili revijo Mladika v novi grafični podobi. K intervjuju smo povabili glavnega urednika publikacije, Marija Maverja, da bi nam poglobljeno spregovoril o reviji in grafičnih novostih, predvsem pa o njenem poslanstvu v našem zamejskem prostoru, v matični domovini in zdomstvu. / stran 11 IG V www.noviglas.eu “Naše izročilo je živo!” Dan slovenske kulture v Kanalski dolini (str. 16) 7. Nagrada Nadja Maganja Dobitnici sta Anna Rossi Illy in Duja Kaučič Cramer tiri leta po smrti kulturne delavke Nadje Maganja Jev- nikar (letos beležimo de- seto obletnico) so se nje- na družina, Skupnost sv. Egidija iz naše dežele, DSI in Slovenska zamej- ska skavtska organizacija odločili, da bodo z nagra- do, ki bo po njej poime- novana, nagradili oseb- nosti ženskega spola, ki so s svojim delom in vsestranskim prizadevanjem odražali etične vred- note, katerim je bila Nadja globoko predana. “To so bile vrednote vsestranskega raziskovanja in kulture, demokracije, krščanske- ga etosa, ekumenizma in medverskega dialoga ter človekoljubnosti”, je de- jal Sergij Pahor na sedežu Društva slovenskih izo- bražencev na tiskovnem srečanju, na katerem so razkrili imeni letošnjih nagrajenk. To sta Anna Rossi Illy in Duja Kaučič Cramer. / str. 3 IG Š foto IG Predavanja 2016 Krepimo telo! SD SONČNICA duhu modre- ga latinskega pregovora mens sana in corpore sano - zdrav duh v zdravem telesu so se v četrtek, 25. februarja, začela vsakoletna pre- davanja, ki jih navad- no v postnem času prireja Skupnost družin Sončnica v Domu Franca Močni- ka ob cerkvi sv. Ivana v Gorici, v kateri do- muje Slovensko pa- storalno središče. / str. 6 IK V Nadja Maganja foto dpd Svet okrog nas3. marca 20162 Povejmo na glas Begunci oživili slovensko nepomirjenost Prejeli smo Butalci in butalski politiki vropski politiki so evropskim Butalcem uprizorili zares grozljiv “Reality show” z zlorabo ne- srečnih beguncev, ki so ob- tičali na grško makedonski meji. Čemu vse to, ko pa so humane rešitve tako zelo pre- proste? Samo nekaj transportnih le- tal zadostuje za letalski zračni most med Atenami in nemškimi mesti in tudi z le- E tališči v nesramno bogatiharabskih naftnih državah.Kako naj sploh zaupamo evropskim politikom, če niso sposobni vzpostaviti otroško lahkega letalskega mosta v primerjavi s tistim leta 1948 v Berlinu, ko so na letališču Tempelhof vsako minuto pri- stajala letala, in to tudi ob najslabših vremenskih pogo- jih. Operacija je trajala dobro leto dni. Več kot očitno je, da si evrop- ski politiki želijo, da bi se skregali in da bi nam nato z dopolnjevanjem zakonodaje odvzeli osnovne človekove pravice z izgovorom, da je to pač potrebno za našo var- nost. Kdaj bomo vsem tem zlob- nim evropskim politikom pokazali rdeči karton? Boris Nemec, boris.nemec@siol.net Kulturne zveze o deželnem financiranju Skupna izjava za medije petek, 19. februarja 2016, so se na sedežu SSO v Trstu srečale Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje sloven- skih športnih društev v Italiji, Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosve- ta. Prisotni so bili Miloš Čotar, podpredsednik ZSKP, Ivan Peterlin, predsednik in Ksenja Slavec tajnica ZSŠDI, Martin Lissiach, koordinator dejavnosti ZSKD, in Mirna Viola, odgovorna pri poteku dejavnosti v zvezi s financi- ranjem članic pri ZSKD, Alen- ka Giugovaz, tajnica pri SP, in Albert Devetak, ki mu je SSO poveril nalogo, da spremlja celotno problematiko novega načina financiranja ustanov manjšine s strani Dežele. Sam postopek, ki je pripeljal do srečanja, pa je bil nasled- nji: - Najprej je Zveza slovenskih kulturnih društev predlagala, da naj bi vse štiri omenjene zveze poslale odborniku Tor- rentiju skupno pismo, v kate- rem bi ga opozorile na fi- nančno izpostavljenost, ki ji V bodo podvržene pri izvajanjunovega pravilnika o financi-ranju slovenskih organizacij, in ga prosile, da predlaga ustrezne rešitve; ostale tri zveze so se strinjale in pri ZSKD so pripravili osnutek tega pisma. - Nato so pri ZSŠDI ta osnu- tek dopolnili. - Zaradi kompleksnosti celot- ne tematike, saj se določila pravilnika prepletajo z drugi- mi deželnimi in državnimi zakoni, pa je odgovorni pri SSO-ju za problematike nove- ga načina financiranja usta- nov manjšine, ki spremlja tu- di uvajanje novih deželnih določil pri ZSKP, predlagal, naj bi se vse štiri zveze naj- prej sestale, dobro pregledale celoten sklop vprašanj v zvezi s to zadevo in se domenile še za konkretne predloge, ki bi jih nato predstavili pristojne- mu odborniku. Zveze so se strinjale in tako je do sestan- ka tudi prišlo. Tema srečanja je bila fi- nančna izpostavljenost zvez, ki morajo, po novem dežel- nem zakonu in pravilniku, poskrbeti za tisto finančno kritje delovanja svojih članic, za katerega je pred reformo skrbela neposredno Dežela FJK. Obenem nov pravilnik tudi spreminja postopke za dodelitev prispevkov, ki jih Furlanija Julijska krajina na- menja zvezam za njihovo de- lovanje. Težava je v tem, da bodo morale naštete zveze vnaprej vložiti nezanemarlji- ve vsote denarja brez točnega zagotovila, kdaj jim bodo na- to ta sredstva nakazana na bančni račun. To pomeni, da si bodo morale likvidnost iz- posojati na bankah, dajati za to ustrezna jamstva in seveda plačevati pasivne obresti. Na začetku srečanja je Albert Devetak izpostavil, člen za členom, tiste točke deželnega pravilnika, ki pripeljejo do navedenih težav. Nato so še ostali udeleženci pojasnili svoja stališča. Podpresednik ZSKP Miloš Čotar je povabil prisotne, naj predlagajo možne rešitve. Sledila je daljša razprava, na koncu ka- tere so soglasno sklenili, da bodo pisali deželnemu od- borniku Torrentiju, mu naka- zali vzroke finančne izposta- vljenosti in posledičnih težav, v katerih se bodo znašle zveze pri udejanjanju novih postopkov, in mu pre- dlagali nekatere spremembe pravilnika, ki bi, če bi bile sprejete, zmanjšale finančno izpostavljenost štirih zvez. adnje čase je prišlo v Sloveniji kar do nekaj protestnih shodov proti name- stitvi pribežnikov in vse to je vrglo luč na nemalo težav pri obvladovanju tega izred- no množičnega vala, ki se je zgrnil na Evropo. Pojav tega preseljevanja je ogromnih raz- sežnosti in ni bilo težko slutiti, da bo pov- zročil komaj rešljive ali sploh nerešljive pro- bleme. Zato je bilo lahko predvidevati, da se bodo v odnosu do brezštevilnih beguncev sprožila odklonilna stališča, strah, ostre be- sede in želje po zavračanju nepovabljenih tuj- cev. Ograje in zidovi so zrasli kot gobe po dežju in v nasprotju z večino državnih vod- stev sta se na lokalni ravni močno okrepili neprijaznost in nepripravljenost sprejeti med- se brezdomce z Bližnjega vzhoda. V Nemčiji in še kje drugje je prišlo celo do zažigov po- slopij, v katerih naj bi bili pribežniki nastan- jeni. Odpori v Sloveniji na srečo niso šli tako daleč, odprli pa so drugo možnost, ki se ji vel- ja v velikem loku izogniti in se je pravi poli- tizacija problema. Begunci so seveda povsod na prvem mestu dnevnega reda politike, kar je razumljivo in ne vzbuja nikakršne skrbi. Drugače je v Sloveniji, ki je še vedno notranje razklana v dve nepomirjeni polovici. Zaradi tega dejstva o beguncih ni skupnega poli- tičnega dogovora, ni prišlo do strnitve sil, ve- like koalicije ali vlade narodne enotnosti, do česar bi zaradi hude problematike vsekakor moralo priti. Sedanja vladajoča koalicija hoče rešiti vse sama, opozicija pa posledično vztra- ja pri svojem. Vsi so opazili, da vlada zamuja pri obveščanju javnosti in predvsem pri pri- pravi ljudi na novo nastalo stanje, ki se mu pravi večja ali manjša prisotnost tistih, ki so prispeli od daleč. Državljani so prepovršno seznanjeni z mednarodnimi dogovori o nujni humanosti do tujcev v stiski, humanosti, brez katere kot razviti svet izgubimo vsakršno ve- rodostojnost. Mediji večkrat raje podpihujejo strah, kot da bi navajali primere uspešnega integriranja, in že smo pri protestnih shodih, ki jih je vse več. Tu pa stopi na dan slovenska notranja razklanost, ki si za prvo nalogo po- stavlja škodovati nasprotni strani - kar je splošno veljavna in stalna smer - ne zanima pa je skupno dobro Slovenije oziroma njenih državljanov. Razklanost pač na skupno dobro ne misli in tako prešibka vlada ne pripusti ni- kogar k sebi, za opozicijo pa postanejo prote- sti ljudi sredstvo za boj proti tistim, ki državo sedaj vodijo. Tako radikalna razklanost in ne- pomirjenost begunski problem spremenita v prizorišče političnega boja, v katerega se vključijo vse bolj prestrašeni domačini s pro- testi in vse manj človekoljubno držo. Vse to pa je nevarno in eksplozivno. Politika bi se morala poenotiti, in to takoj, in pri tem so ji dolžni pomagati pomiritveni glasovi, ki pa jih je začuda malo. Kako je to mogoče? Mar nas pomiritev kot pogoj za resnično skupnost vseh Slovencev še vedno tako malo zanima? Kljub bridkim zgodovinskim izkušnjam? Janez Povše ZFJK - Slovenija Geopark Krasa prvi korak do Unesca elovna skupina za pre- voze, energijo, okolje in okoljsko načrtovanje Skupnega odbora Furlanija Ju- lijska krajina – Slovenija je po nedavnem zasedanju v Trstu sprejela nekaj okvirnih dogo- vorov, med katerimi je tudi na- mera, da bi ustanovili čezmejni biopark Krasa. “To bi bil prvi korak, s katerim bi potem pri- pravili kandidaturo Krasa za vključitev na seznam Unescove dediščine”, je povedala deželna odbornica za okolje in energijo Sara Vito, ki je vodila deželno predstavništvo. Na čelu sloven- ske delegacije pa je bil državni sekretar na ministrstvu za infra- strukture Klemen Potišek. Ta je med srečanjem ugotovil, da Furlanija Julijska krajina in Slo- venija o marsičem razmišljata podobno, kar je tudi logično, glede na to, da gre za sosedi, ki D imata skupne cilje in izzive insta del Evropske unije. Na zase-danju sta delegaciji izluščili več področij, na katerih bosta Fur- lanija Julijska krajina in Repu- blika Slovenija gradili skupne projekte. Med te sodijo tudi skupni izobraževalni seminarji med Agencijo za okolje Repu- blike Slovenije in deželno agen- cijo ARPA. Govor je bil tudi o prevozih in infrastrukturah. Odbornica Vito je ponovila, da deželni odbor nasprotuje plin- skemu terminalu pri Žavljah. Slovenska stran pa je zagotovi- la, da je tudi v njenem interesu izboljšanje železniških povezav med Italijo in Slovenijo. ARC/PV lovensko skavtsko gibanje je predstavljalo od same ustanovitve najbolj številno mladinsko vzgojno organizacijo v sklopu civilne družbe slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Samoumevno je, da taka organizacija ne more dobro delovati, če ne razpolaga s primernimi prostori. Res je sicer, da je skavtsko gibanje tesno povezano z življenjem v naravi, vendar predvsem vodenje in upravljanje tega nenadomestljivega mladinskega gibanja zahtevata razpoložljivost večjih ali manjših prostorov za sestanke in srečanja, še posebno pa za skladiščenje šotorov, pagod, razne opreme itd. ter za arhiv pisarniškega materiala, pesmaric in publikacij. Na Goriškem je bil glavni sedež slovenskih skavtov od vsega začetka (l. 1969) v Katoliškem domu v Gorici, po vaseh pa je delovanje potekalo v župniščih. Pred začetkom obnovitvenih del Katoliškega doma oziroma sedanjega Kulturnega centra Lojze Bratuž, se je postavilo S vprašanje skavtskega sedeža.Bila je to priložnost, da se namestu propadajoče štale, ki je stala v bližini doma, zgradi nova stavba za potrebe goriškega dela SZSO. Izvajanje gradbenih del si je takrat prevzel Mauro Leban, finančna sredstva pa so si goriški skavti zagotovili z lastnimi sredstvi in nabirko prostovoljnih prispevkov, na pomoč so še priskočili msgr. Franc Močnik, msgr. Kazimir Humar, Katoliško tiskovno društvo in Svet slovenskih organizacij. Slovesno odprtje je bilo 12. septembra 1992. Od takrat je ta stavba postala zelo pomembno mladinsko središče, v katerem so tedensko sestanki vseh treh starostnih vej in skupnosti voditeljev. Sedež goriškega dela SZSO je v lasti Katoliškega tiskovnega društva, ki je stavbo dalo v uporabo, kar pomeni, da so si skavti prevzeli vse stroške upravljanja stavbe. Na Tržaškem, kjer je slovenska skavtska organizacija začela delovati v 50. letih, ni bilo pravega glavnega sedeža, dokler se nista združili moški in ženski del. Potem pa so slovenski skavti dobili uradne prostore v prenovljenem Marijinem domu na ul. Risorta 3 v Trstu, kjer so se že prej zbirale slovenske skavtinje. V teh prostorih so tudi pripravljali skavtsko glasilo Jambor, ki je bilo do pred nekaj leti skupno za celotno SZSO. Skavtski sestanki potekajo v Marijinem domu tudi danes. Skavti imajo tam na razpolago kletne prostore, kjer potekajo v glavnem sestanki klana, skupnosti voditeljev, deželnega vodstva SZSO ter priložnostne prireditve. Ostali prostori pa so namenjeni pevskim zborom in gledališkim predstavam. Marijin dom na ul. Risorta v Trstu je tudi zaradi prisotnosti slovenske zamejske skavtske organizacije, tako kot na Goriškem, pomembno vsestransko središče. V zadnjih letih pa se vse bolj pojavlja vprašanje lastništva in prihodnosti tega zgodovinskega doma Slovencev, ki živijo v mestu Trst. Julijan Čavdek Naši domovi, bogastvo ali breme? (12) Skavtski sedež v Gorici in na Tržaškem Foto dpd Aktualno 3. marca 2016 3 red kakšnim tednom je Zveza slovenske katoliške prosvete s tiskovnim spo- ročilom in pismom sporočila deželnemu odborniku Torrentiju novico o spremembi statuta in o sprejemu novih članic, med ka- terimi sta tudi združenji Blankin in Don Mario Černet, ki delujeta v videmski pokrajini. Gre za po- membno odločitev, ki je bila sprejeta v luči novega deželnega pravilnika za sofinanciranje društev in organizacij, ki spadajo v skupino t. i. majhnih društev. Predsednica ZSKP Franca Pado- van in predsednik združenja Blankin Giorgio Banchig sta nam pojasnila, kako je potekal posto- pek. Zakaj je do tega prišlo in kako ocenjujeta to pomembno no- vost? Franca Padovan: Do tega je prišlo, ker nas je Dežela FJK nekako v to prisilila, ko je spremenila deželni pravilnik, na podlagi katerega se iz deželnega zakona 26/2007 so- financirajo organizacije in društva slovenske narodne skup- nosti v FJK. Nov pravilnik določa, da se t. i. majhna društva sofi- nancirajo preko zvez, ki imajo status primarnih organizacij in ne več neposredno s strani Dežele FJK. Gre za ZSKD, ki spada v sklop SKGZ, za Slovensko pro- sveto in Zvezo slovenske kato- liške prosvete, ki spadata v SSO, in Združenje slovenskih športnih društev, ki je skupna organizacija. Slovenska prosveta in Zveza slo- venske katoliške prosvete delujeta na ravni tržaške in goriške pokra- jine, za videmsko pa take zveze, s statusom primarne organizacije, ni bilo. Tako je nastala hipote- tična nevarnost, da bi se pojavil problem za naša društva v videm- ski pokrajini, ki so nas zaprosila za pomoč. To novost ocenjujem z mešanimi občutki. Žal mi je, da smo se mo- rali reorganizirati nekako pod prisilo in da to ni prišlo iz baze. Vsekakor drugih alternativnih poti v tem trenutku ni in je to po- trebno vzeti kot priložnost, da iz tega pridobimo čim več koristi. Navsezadnje smo kot ZSKP prido- bili bistveno več finančnih sred- stev, ki jih moramo čim bolj učinkovito uporabiti v prid slovenskemu kulturnemu in prosvetnemu udejstvo- vanju. Giorgio Banchig: Prav lepa in spodbudna novost bi bi- la, če bi združenju Blankin priznali status primarnih organizacij oziroma kot zvezo številnih društev, ki delujejo na slovenskem ob- močju videmske pokrajine. Kot primarna ustanova bi dosegla tudi drugačen pri- stop k denarnim sred- stvom, ki jih Dežela FJK na- menja slovenskim ustano- vam. Zdaj je edina primar- na ustanova v videmski po- krajini špetrski Inštitut za slovensko kulturo in tudi ta ima denarne težave. Z no- vim sistemom financiran- ja, ki ga je odobrila Dežela FJK, ni več neposrednega finan- ciranja majhnih društev; za to so zdaj odgovorne zveze. Vprašujem se, kako si bo združenje Blankin organiziralo avtonomno delo- vanje v novih razmerah. Odvisno bo od “dobre volje” goriških in tržaških zvez SSO. Za to spremembo je bilo po- trebno prilagoditi statut ZSKP in razširiti delovanje na celot- no deželno območje, v kate- rem živijo Slovenci. Kako so to sprejele goriške članice? Franca Padovan: Na začetku je bi- lo kar nekaj pomislekov. Sam sta- tut ZSKP je izrecno določal, da mora delovanje ZSKP in njenih članic potekati le na ravni goriške pokrajine. Na koncu pa smo prišli do prave in skupne rešitve. Najprej smo v ZSKP sprejeli še ne- katera majhna društva, ki deluje- jo na Goriškem, nato pa smo začeli razpravo glede videmske in tudi pri tem dobili enotno sta- lišče. Naslednji korak je bil sklic izrednega občnega zbora in spre- memba statuta, tako da smo razširili delovanje na celotno deželo. Cel mesec december je bil glede tega zelo intenziven in de- loven, da smo to izpeljali. Naših videmskih rojakov res nismo mo- gli pustiti samih. Mislim, da je prav, da velja tako v sklopu ZSKP kot SSO-ja medsebojna solidar- nost in pomoč. Giorgio Banchig: Goriška ZSKP je pokazala dejansko svojo od- prtost, da nas sprejme kot svoj članico. Zaradi tega je celo spre- menila svoj statut. Do tega, žal, ni prišlo s tržaško zvezo, ker tam je težko sprejemljiv koncept neke nadzveze, ki bi skrbela v skupni viziji za slovensko katoliško kom- ponento v Italiji. Za naši združenji Blankin in Čer- net pomeni začetek sodelovanja z goriškimi slovenskimi organi- zacijami, kar je pozitivno in spod- budno. S soočenjem s skupnimi problemi in z združevanjem moči se da marsikaj napraviti in pri tem dosegati učinkovitejše re- zultate. Kot rečeno, deželna upra- va skuša na neki način poenosta- viti organizirano dejavnost slo- venske manjšine, pri tem pa je nevarnost, da se ne upoštevajo specifičnosti posameznih društev in območij. Združenje Blankin je namreč zveza več združenj in društev, ki so prisot- ne na vsem območju videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, se pravi v Kanalski dolini, Reziji, Terskih in Nadiških dolinah. V dvajsetletnem delovanju smo pri združenju Blankin uresničili ve- liko kulturnih iniciativ na visoki znanstveni in kulturni ravni. Žal, na deželi in v slovenskih dežel- nih medijih jih niso dovolj upoštevali, tako da je združenje ostalo v kategoriji ‘manjše’ društvo. Verjetno pa nismo znali dovolj dobro ‘prodajati’ naših iz- delkov … Slovenska društva na Go- riškem in Videmskem so že so- delovala, ko je bilo uradno od- prtje novega sedeža Združenja Don Mario Černet v Ovčji vasi. Imate že kakšne nove skupne projekte? Franca Padovan: Res je. ZSKP je sodelovala pri odprtju v lanskem oktobru. Na tej poti bomo tudi nadaljevali, da utrdimo čim tesnejše sodelo- vanje. Že 26. februarja je bil nov dogodek, in sicer Prešer- nova proslava na Trbižu, na kateri so sodelovali ZSKP, OPZ Emil Komel in SCGV Emil Komel s komorno-in- strumentalno skupino go- jencev. Združenje Černet in SKS Planika pa sta poskrbela za celoten program. Giorgio Banchig: Kot prvi korak na poti sodelovanja z goriškimi slovenskimi orga- nizacijami bomo dali naš prispevek k uresničevanju projektov, ki smo jih predsta- vili na Deželi. Gre za zanimi- ve projekte, ki vnašajo novo- sti in inovativnost v delovan- je slovenskih organizacij. Točne načrte še pripravljamo in bodo vsekakor stvar dogovora s člani- cami na Videmskem, ki delujejo na tem območju in poznajo nje- govo stanje in potrebe. Kako gledate na dejstvo, da pri tem ni sodelovala Slovenska prosveta iz Trsta? Franca Padovan: Žal mi je, da so se tako odločili. Nekaj takega smo sicer že načrtovali leta 1995 in zato je bil že pripravljen statut za Deželno združenje slovenskih kulturnih društev. Tudi pri ZSKP smo bili glede no- vega deželnega pravilnika v težavah, a to smo naredili in smo prepričani, da je tako prav. V sklo- pu SSO smo Slovensko prosveto večkrat vabili, naj tudi ona sode- luje, da tako ustanovimo deželno nadzvezo. Žal, povabila niso spre- jeli. Upamo, da bosta novi uprav- ni odbor in novi predsednik vze- la to ponovno v pretres in da se spet usedemo vsi skupaj za mizo ter začnemo resno pripravljati projekt deželne nadzveze. Giorgio Banchig: Za Benečane je Trst daleč, mislim geografsko in metaforično, in to velja tudi obratno za tržaške Slovence. To smo večkrat opazili, še zlasti v zadnjih letih, ko naše publikacije in druge aktivnosti niso imele na Tržaškem skoraj nobenega odme- va. Upamo, da se bosta v prihod- nje pri Slovenski prosveti utrdili želja in volja po večjem sodelo- vanju ter združevanju moči. To bo koristilo učinkovitosti in večji vidljivosti našega skupnega delo- vanja. Treba je velikega napora in dru- gačnega odnosa med tamkajšnji- mi Slovenci, ki, če želijo ohraniti in gojiti slovensko identiteto, imajo na razpolago vse pogoje in možnosti – in našimi, med kate- rimi zavednost slovenske identi- tete ostaja vsakdanji skupen in oseben izziv. Pomislimo le na ob- močje obmejnega pasu na Vi- demskem, kjer živimo Slovenci. Nediške doline pokrivajo 170 kv. km in imajo 155 vasic, Tipana, Brdo in Rezija 238 kv. km, za skupnih 408 kvadratnih kilome- trov, da ne govorimo o Kanalski dolini in o ostalih jezikovno mešanih občinah, kjer v goratih vaseh živijo Slovenci, medtem ko ozemlje cele Tržaške pokrajine pokriva nekaj več kot polovico (213kv. km.). Naš trud in napor, da bi združevali in podpirali naše Slovence, nista primerljiva s tisti- ma, ki ju vlagajo na Tržaškem in Goriškem. In tudi zaradi tega je deželna kulturna nadzveza toliko bolj potrebna. Julijan Čavdek P Predsednica ZSKP Franca Padovan in predsednik združenja Blankin Giorgio Banchig Za kulturne zveze je čas reorganizacije v deželno nadzvezo POGOVOR S 1. strani Dobitnici sta ... b predsedniku DSI so se- dele še Maja Lapornik, predsednica odbora, ki združuje vse štiri akterje nagrade, ter Federica Marchi in Franca Avolio kot zastopnici tržaške Skupnosti sv. Egidija. Gre za de- lovno skupino, ki – kot je ugota- vljala Lapornikova – združuje slo- vensko in italijansko dušo, “kot bi si sama Nadja želela”. Marchi- jeva je poudarila zlasti delo na- grajenk na dobrodelnem in kul- turnem področju, v letošnji na- gradi pa se zrcali tudi ekumenski domet, saj je Anna Rossi Illy pri- padnica evangeličansko valdeške skupnosti: letos je namreč prvič, da nagrado prejme predstavnica ženskega spola, ki ni katoliške ve- roizpovedi. Franca Avolio, ki je v Skupnosti sv. Egidija zadolžena zlasti na po- dročju integracije pribežnikov, ter Federica Marchi sta poudarili tudi dejstvo, da ima nagrada iz le- ta v leto večjo težo, tudi glede na dejstvo, da posledice hude eko- nomske krize še niso prenehale: če k temu prištejemo še migran- tsko krizo, je videti, da so vrline, katerim je bila zapisana Nadja Maganja še bolj potrebne kot kdajkoli prej. Podelitev nagrade bo na rednem večeru Društva slovenskih izo- bražencev v ponedeljek, 7. mar- O ca.Anna Rossi IllyAnna Illy se je rodila v Trstu leta 1931 in je tu tudi dokončala štu- dij na trgovski akademiji. Po- ročila se je z Ernestom Illyjem (preminil je leta 2008) in ima šti- ri otroke: Francesca, Riccarda, Anno in Andreo, ki so vsi aktivni pri upravljanju družinskih pod- jetij. Leta 1963 je postala članica upravnega sveta podjetja Illycaf- fe'. Od leta 1973 je začela sode- lovati pri neposrednem upra- vljanju manjših družinskih pod- jetij. Kmalu nato je postala pod- predsednica podjetja Illycaffe'. Vse do sredine 90. let prejšnjega stoletja je bila odgovorna za go- spodarsko dejavnost v tujini ter je bila svetovalka za partnerska podjetja v tujini. Ko je v letu 1995 predala pod- predsedstvo podjetja sinu Riccar- du, je ostala svetovalka v njego- vem upravnem odboru. Ob usta- novitvi nadzornega odbora je po- stala tudi njegova članica. Poleg tega je članica upravnega sveta Skupine Illy Spa in Agrimontana Spa; nekaj let je tudi podpredsed- nica Agromontane. Ob številnih zadolžitvah v krajevnih industrij- skih združenjih se Anna Rossi Illy posveča tudi prostovoljnemu de- lu: veliko let je bila blagajničarka Združenja Goffredo de Banfield, ki skrbi za pomoč ostarelim in onemoglim, od leta 2000 pa je predsednica tega Združenja. Od leta 2005 je predsednica združenja Associazione Solidarie- ta' Trieste, ki ga je ustanovilo Združenje tržaških industrijcev. Je članica upravnega sveta Zavo- da združenega sveta in predsed- nica Kulturnega centra Albert Schweitzer, ki je izraz tržaške evangeličanske cerkve, in pred- sednica Združenja prostovoljcev za multiplo sklerozo. Od leta 2008 je častna predsednica pod- jetja Illycaffe' spa in od leta 2009 predsednica Fundacije Ernesto Il- ly, ki se ukvarja s promocijo razi- skav na področju znanstvenega raziskovanja, umetnosti, filozofi- je in etike v podjetništvu. Od leta 2012 je članica upravnega odbo- ra ljubiteljskega tržaškega špor- tnega združenja Calicanto On- lus, ki skrbi za športno in vse- stransko udejstvovanje otrok s posebnimi potrebami. Dne 2. junija 2011 jo je predsed- nik republike Giorgio Napolita- no imenoval za Viteza dela. Duja Kaučič Cramer Rodila se je v Ljubljani, sredi voj- ne vihre, 15. januarja 1941. Z enajstimi leti se je ob pomoči pi- satelja Vladimirja Bartola pri- družila družini v Genovi: svojega očeta je tedaj videla prvič. V Ge- novi se je po opravljenem kla- sičnem liceju Sacro Cuore vpisala na Filozofsko fakulteto, ki jo je v štirih letih tudi uspešno do- končala z diplomsko nalogo s po- dročja slovenske etnološke de- diščine. V času študija je delala v potovalni agenciji svojega očeta. Po poroki z gradbenikom Clau- diom Cramerjem se je preselila v Trst in dolga leta poučevala lite- rarne predmete na nižji srednji šoli Divisione Julia. Še sedaj vsa- ko leto daruje denarno štipendi- jo, ki je posvečena spominu na moža, dijaku drugega letnika te šole, ki se odlikuje po uspehu in po moralni drži. V Trstu je Duja odkrila idealno mesto in ga vzlju- bila: italijansko mesto z močno slovensko komponento, mesto, ki ima tudi srbsko in grško pra- voslavno skupnost. V letu 1979, mednarodnem letu otroka, je v osmih jezikih napisala pravljico Muca cesarica. Istočasno je vse- skozi gojila veliko ljubezen do gledališča: na svojem domu v ul. Romagna, kjer je vsa leta živela s soprogom, je za svoje dijake opre- mila malo gledališče, kjer so po- tekale vaje za vsakoletno uprizo- ritev Shakespearovih del v vrtu pod sv. Justom. Dolgoletna pri- reditev, ki je v letih 1982 – 2003 v različnih uprizoritvah združila več kot sto dijakov, je dobila ime Shakespeare all’Orto Lapidario. Od leta 2006 vodi na Radio Nuo- va Trieste oddajo Povabilo h gle- dališču - pot med mojstrovinami antičnega in sodobnega evrop- skega gledališča. Po 200 oddajah se je odločila, da izda publikacijo v več knjigah, saj je napisala pri- bližno 1200 strani. Prva knjiga je tako že pripravljena za tisk. Že več let sodeluje tudi s Televizijo Koper-Capodistria v oddaji Do- mani e' domenica, v kateri pre- bira evangelij. Prav tako sodeluje z igralsko skupino oz. društvom Teatrobandus iz Trsta, s katero tu- di redno nastopa. Tej skupini je pred nedavnim podarila pri- bližno sto gledaliških kostumov, ki jih je sama izdelala za svoje di- jake. Od vselej je močno vpeta v življenje Cerkve. Že štirideset let je članica Viteškega reda Božjega groba, ki se zavzema za podporo Latinskemu Patriarhatu. O svo- jem romanju v Sveto deželo je napisala potopis Itinera hieroso- lymitana – Zapiski in premišlje- vanja na potovanju. Že nekaj let sodeluje s Skupno- stjo sv. Egidija, ki ji je na željo v letu 2010 preminulega soproga darovala pravico do posestvovan- ja hiše v ul. Romagna, ki je zdaj sicer v lasti škofijske Caritas. Prav tako je aktivna na področju pro- stovoljnega dela v tej skupnosti. Aktivna je tudi v župniji Duto- vlje, med drugim kot članica nje- ne Biblične skupine. V letih 2009 -10 se je posebej posvetila razi- skavi o komaj odkritih freskah iz 14. stoletja v domači cerkvi sv. Ju- rija. Tako je postavila hipotezo, da predstavljata upodobljena lika papeža Pija II., nekdanjega tržaškega škofa Piccolominija, ter cesarja Friderika III. Tednik Družina je 8. januarja 2012 obja- vil njen članek kot prispevek k praznovanju 550-letnice ustano- vitve ljubljanske škofije. Duja Kaučič CramerAnna Rossi Illy Foto dpdFoto dpd ekdanji veleposlanik Re- publike Slovenije pri Sv. sedežu, dr. Karl Bonutti, nam je ob srečanju papeža Frančiška z ruskim patriarhom Ki- rillom posredoval naslednji zapis, vzet iz knjižice Zlatomašnik dr. Gregorij Rožman - škof ljubljanski 1907-1957 Cleveland, Ohio 1957 - Delo za zedinjenje cerkve (str. 7- 8). Škof dr. Gregorij Rožman pa ni ostal samo pri reševanju vprašanj duhovne obnove med našim na- rodom, ampak se je vedno živo za- nimal za široke probleme vse ka- toliške Cerkve, med katerimi je eno najvažnejših, delo za zedin- jenje ločenih slovanskih bratov s katoliško Cerkvijo. Sv. katoliška Cerkev se bori za cer- kveno edinost ves čas svojega ob- stoja. Sv. Stolica priporoča in na- roča delo za zedinjenje pravoslav- nih Slovanov s katoliško Cerkvijo. Škof dr. Gregorij Rožman je vedno skrbel, da se je cirilmetodijsko gi- banje (to je delo za zedinjenje pra- voslavnih Slovanov s katoliško Cerkvijo) med Slovenci širilo. Zato so na ljubljanski univerzi poučeva- li vzhodno bogoslovje, zato smo po slovenskih cerkvah vedno mo- lili za zedinjenje ločenih Cerkva, zato se je med nami širil unioni- stični list Kraljestvo božje. V enem svojih pastirskih listov je škof Rožman zapisal sledeče: “V naši domovini zija še globok prepad verskega razkola. Zgodo- vinsko dejstvo je pred nami. Vzhodni kristjani, pravoslavni, so ločeni od središča Cerkve, ki je v N nasledniku sv. Petra, od Kristusasamega postavljenem vrhovnempastirju cele črede. Nismo krivi ne mi ne oni. Krivda je drugod, a dej- stvo je. Čez ta prepad moramo zgraditi most. Božja Previdnost je prav nam naložila to prevažno na- logo. Kako, s čim bomo premostili stoletja obstoječi prepad? Prepad, ki ga še danes skušajo poglobiti in razširiti? Edino ljubezen ga bo pre- mostila, ljubezen, ki izhaja iz ognjišča presv. Evharistije. Če bo- mo mi prežeti od ljubezni Jezuso- ve, ki jo črpamo pri sv. maši in pri pogostem ter vrednem sv. obhaji- lu, in če naš zgled in naša vnema v ljubezni užge naše ločene brate k enaki dejanski ljubezni do presv. Rešnjega Telesa, katerega tudi oni imajo, a premalo poznajo, potem bo skupna ljubezen do Jezusa v presveti Evharistiji most, ki bo zve- zal oba odtujena si bregova. Na tem mostu se bomo srečali in ob- jeli v ljubezni Kristusovi in od te- daj bo ena čreda in en pastir. Ka- toličani Jugoslavije, kakšna naloga nam je naložena od božje Previd- nosti! Razumevajmo jo, vršimo jo v ljubezni Kristusovi, “ki vse upa, vse prenaša in nikoli ne mine”. (I Kor. 13,7.8.) Gospod Je- zus, daj nam in našim ločenim bratom te lju- bezni in uresniči med nami svojo poslednjo željo, da bi bili vsi eno”! (Cirilme- todijska ideja, stran 94 in 95). Cirilmetodijsko gibanje je pod nje- govim škofovanjem imelo velik razmah po vseh Sloveniji. Zname- nit je Vzhodni dan v Dobrepoljah, ki je bil pripravljen za Ribniško de- kanijo, na katerem je imel Prevz- višeni za vse unionistično gibanje načelno važen govor. Morda je prav radi osebnega dela škofa Rožmana Cirilmetodijsko gibanje ogrelo toliko slovenskih mladih src, da je danes v Vzhodnem za- vodu v Rimu lepo število mladih slovenskih duhovnikov in bogo- slovcev, ki se pripravljajo za delo med ločenimi vzhodnimi brati. Francoski učenjak Pasteur je zapi- sal: “Noben napor ni izgubljen”. Slovenijo so zavojevali komunisti, ki so se zakleli, da morajo uničiti katoliško Cerkev pri Slovencih. Toda Bog je uredil drugače; danes je morda več slovenskih duhovni- kov v vzhodnem zavodu v Rimu, kakor bi jih morda bilo, če bi bili mogli ostati doma. Pred vojsko so bili mednarodni unionistični kongresi na Velehra- du na Češkoslovaškem. Radi ko- munističnega režima na Češkoslo- vaškem teh kongresov tam ni več. Češki benediktinci, ki imajo svojo opatijo v Lisleu, Illinois v Zedinje- nih državah so začeli z dovoljen- jem svete stolice prirejati unioni- stične kongrese v Ameriki. Lisleu je postalo ameriški Velehrad. Lan- skega in letošnjega unionističnega kongresa se je udeležil tudi škof. Dr. Rožman in s tem pokazal, kako pri srcu mu je delo za zedinjenje Cerkva. Prizadevanje škofa dr. Gregorija Rožmana Delo za zedinjenje Cerkva Kristjani in družba3. marca 20164 BOG SE SPUŠČA V ŽIVLJENJE LJUDI Jezusovi poslušalci so bili ljudje, ki so bili ubogi v duhu, grešniki, ki so se skesano in ponižno postavili pred Boga in zaupali v njegovo usmiljenje. Sveto pismo govori, da je bil Jezus prijatelj cestninarjev in grešni- kov, ne pa njihov tovariš. Videl je te ljudi in njihove stiske. Z usmiljeno ljubeznijo je bral potrebe sogovornikov in odgovarjal nanje. Vabil jih je k spreobrnjenju, da bi spremenili življenje in ne ostali v svojem grehu. Od- puščanje je najmočnejši izraz usmiljene lju- bezni, pred katero se ne smemo zapreti. Jezus je s tem razodeval, da je Bog usmiljen v svoji vsemogočnosti, ker se iz ljubezni spušča v življenje vsakega človeka in mu da- je možnost, da začne novo življenje in ljube- zen, le če je pripravljen prositi za to in se od- preti. Kakor se je Bog v svojem Sinu neskončno sklonil k človeštvu, tako smo tudi mi pokli- cani, da se neprestano sklanjamo k ljudem, svojim bratom in sestram. Usmiljenje nam omogoča, da jih ne sprejemamo le kot tiste, ki nas ogrožajo, ampak kot tiste, ki jih je tre- ba varovati in jim pomagati. Predvsem, da jih sebično ne izrabimo v svoje namene in za svoje cilje. Usmiljenje tako odpira oči in mehča srce, da v ljudeh prepoznamo brate in sestre, ter jih vzljubimo. V tem smislu po- staja usmiljenje merilo za razumevanje v družini in med brati. Marsikdaj nam je težko odpuščati, toda usmiljenje, ki ga preje- mamo, odpira vsaka vrata in prinaša novih moči. PRAVIČNOST IN USMILJENJE Nekateri verniki in misleci, ki so izšli iz sta- rih filozofij, poudarjajo, da z usmiljenjem nekako zakrivamo pravičnost, ki je temelj vseh odnosov. Dejansko pa mora biti eno in drugo. Bog ni samo pravičen in prav tako sa- mo usmiljenje, ampak je pravičen in usmil- jen. Teh dveh kreposti ni mogoče gledati v nasprotju, ampak kot dve plati ene medalje. V bistvu usmiljenje razširi pravičnost. Sveti Tomaž je zapisal: “ko dela z usmiljenjem, ne deluje proti njegovi pravičnosti, ampak vrši nekaj, kar je čez meje pravičnosti”. (Summa Theol., I, q. 21, a. 3) Pomembna je tudi pra- vičnost, ker bi brez nje izključili sodbo in odgovornost. Papež Frančišek vabi k usmil- jenju, ki ni neka razsvetljenjska filantropija, niti razredna solidarnost, niti nora medo- sebnost, ampak se dviga kot dopolnitev nad pravičnost in resnico. Krščansko usmiljenje ni nikoli solidarnost z zlom ali z napako, kot se to pogosto dogaja v čustvenem psevdo- usmiljenju. To je polnost ljubezni, ki preki- peva, ki prizna pravičnost in resnico ter jih preseže v še večjem daru. USMILJENJE JE OBRAZ CERKVE (3) Primož Krečič eliko različnih mnenj se vrsti o pozdravu miru, sti- sku rok, med mašo pred svetim obhajilom. Povedati mo- ram, da me je ta navada, ko so jo začeli uvajati, močno motila, saj so te zunanje geste motile moj no- tranji mir. Mir pa je tisto duhovno stanje, ki ga želimo pri maši še najbolj občutiti, saj nam omogoči duhovno, celo kontemplativno dejavnost, ki je za skrivnosti nuj- no potrebna. Kako blagodejno de- luje mašnikov nagovor: “Mir z va- mi”. Pa vendar imam občutek, da gre za povsem drugačne pomisleke. Brala sem celo o tem, kako se ne moreš kar z vsakim rokovati, in tudi o tem, kako je rokovanje pre- našanje bacilov in virusov. Ja, vse to drži. Drži pa tudi nekaj druge- ga: če nismo sočloveku pripravlje- ni podati roke, kateremu koli člo- veku, tudi naključnemu sosedu v cerkveni klopi, je z našo človečno- stjo nekaj hudo narobe, kaj šele s 'krščanskostjo'. Res je, da sem to navado počasi vzljubila ob 'komornih' mašah, kjer smo bili zbrani na taborjen- jih, duhovnih vajah, na romanjih … Vendar – ali župljani nismo po- klicani v prijateljstvo, pa tudi sicer – ali verniki nismo poklicani kot sodelavci vesoljne Cerkve? Tako sem počasi spoznavala, da je gesta podajanja rok nekaj zelo samou- mevnega za ljudi čistega srca, in rada sem podala roko, ne le župljanom, ampak vernikom, kjer koli sem se udeležila maše. Dlje, ko sem bila od doma, bolj me je tudi ta stisk roke utrdil v mi- sli, da, kjer koli sem, sem med svojimi. Pozdrav miru na zunaj kaže na V našo notranjo pripravljenost naponižnost in soudeležbo, da nerečem ljubezen. O čistih rokah ne bi želela izgubljati besed, saj se priprava na mašo sestoji iz no- tranjega in zunanjega čiščenja. Če se ljudje samodejno lepo napravi- jo za vsak pomembnejši sestanek, kaj šele za 'randi', bi moralo biti samoumevno, da se pripravijo za najpomembnejši 'randi' tudi spodobno. Včasih so se ljudje na mašo res posebej pripravili – s 'kmašno' obleko. Danes ne le, da ni več tako, nasprotno – nekateri ljudje prihajajo k maši celo nespo- dobno oblečeni, kar prav tako moti mir. In motilcev miru je v cerkvi nešteto: starejše gospe zna- jo med obredom malo poklepe- tati, starši dovolijo otrokom kričanje in tekanje po cerkvi (to se v koncertnih dvoranah ne do- gaja – le zakaj?!), verniki se v vrstah prerivajo … Vse to seveda kaže na nespoštljivost tako do sa- mega obreda kot tudi do ljudi v cerkvi. Zdi se, da vsak skrbi le zase, in dokler bo vladalo takšno ubor- no stanje duha, se pravzaprav sprašujem, kaj sploh verniki počnemo v cerkvi. Med takimi verniki pozdrav miru res nima smisla, saj je navadna farsa. Le kakšen mir kdo lahko pri- nese svetu, če ni zmožen niti minimalne spoštljivosti do sočloveka. Na tisto 'Bogec te gleda', pa tako vsi pozablja- mo, celo pri maši. Ja, tudi sama si med mašo zelo želim miru, vsaj takega, da bi lah- ko slišala mašnikove besede, branje beril, pa to ni vedno mo- goče. Včasih sem bila zaradi tega jezna, pa sem se začela spraševati, ali je jeza res tisto, kar si naj nabe- rem med mašo. In sem začela raz- mišljati drugače: v cerkvi smo ra- zlični ljudje, tudi taki, ki na videz nimamo res nič skupnega, pa vendar smo občestvo, združeni v veliki skrivnosti, ki nas dviguje nad vse tisto, kar bi v svoji omeje- nosti in prepričanju vase želeli. Zato vsakič, ko ne slišim besed evangelija, vsakič, ko kakšen otrok po klopi vozi avtomobilček ali gospa za mano razlaga, koga je ravnokar srečala, vsakič ko me kdo grobo odrine, … pomislim, da je to vaja v potrpežljivosti, pri- ložnost, ki je ne gre zamuditi, pri- ložnost, da znova in znova spoz- navam, kako lahko pridem do Njega le preko odnosa do soljudi. In odvadila sem se jeziti se in ben- titi (vsaj med mašo) in vse motil- ce sprejeti kot priložnost. Pri maši je pravzaprav tako kot v svetu na- sploh. Vse lahko jemljemo kot ti- sto, kar nas onemogoča, nam kra- ti svobodo, ali pa skušamo pogle- dati globlje in razumeti, da vsega ne moremo razumeti. Pred kratkim sta se pri nedeljski večerni maši v klop prisedla nar- komana: dekle in fant v nenavad- nem stanju; pogovarjala sta se, ona je pravzaprav njega mirila in se neprestano obračala name z 'oprostite'. Najprej sem se mislila presesti ali zabrusiti kaj pikrega, a tega nisem storila. Darovala sem to srečanje kot nekaj, kar me je presegalo in me spomnilo, v kakšnih stiskah živijo ljudje in s čim vse je meni in mojim naj- bližjim prizaneseno. In ob poz- dravu miru sem jima podala roko in ju pogledala v oči. Kakšen glo- bok pogled je bil to! Ob obhajilu sta odšla, poki- mala sta in odšla. Od te maše sem odšla hva- ležna in srečna, da mi je bilo dano doživeti to srečanje. In nisem si zrla v roke, da bi ugotovila, ali sta me s čim okužila. Verjet- no niti mati Terezija tega ni počela in niti dr. Al- bert Schweitzer, ki je ustanovil bolnišnico za gobavce, in mnogi, ki skrbijo za bolne in nebogljene, tega ne počno. V sodobnem svetu je do- tik postal pravzaprav že delikt in pozabljamo, kako zelo zdravilen je, a to ve vsak otrok, ki ga mama poboža, vsak bolnik, ki ga poboža negovalka. Ljubezni brez dotika ni. Sveti postanemo zgolj po tele- su, ne zaradi svojih umskih ali du- hovnih sposobnosti. Roke delijo ljubezen! Roke delijo kruh! Ven- dar le, če je srce čisto, če ne sodi in obsoja, če ni malenkostno, za- predeno v svoje lastno ugodje; si- cer do srečanja/sreče ne more pri- ti. In zato sem žalostna nad vsemi ti- stimi, ki se jim zdi pozdrav miru s stiskom roke in človeškim po- gledom odvečen, ne glede nato, kaj pravi uradna Cerkev. In seve- da: če želiš deliti ljubezen, jo mo- raš najprej v sebi prebuditi, in ta- kega miru, v katerem kraljuje On, ne more zmotiti ne otroški vrišč ne stisk rok. Prazen stisk roke ne šteje, kot ne prazen pogled. Usta morajo biti v sozvočju s srcem in pogled mora biti uglašen z dušo. In potem vse bojazni odpadejo. “Ne bojte se”, nam je zaklical naš sodobnik, svetnik. Ines Cergol Večer usmiljenja v štandreški cerkvi V soboto, 27. februarja, je bil v štandreški cerkvi molitveno- glasbeni večer z naslovom Večer usmiljenja. Večer so oblikovali mladi iz Skupnosti Emanuel, ki so prišli iz raznih krajev Slovenije. Zbrala se jih je kar lepa skupina, tako da so z domačini in drugimi napolnili štandreško cerkev. Mladi iz Skupnosti Emanuel imajo v postnem času duhovne vaje na Mirenskem Gradu. Skupnost Emanuel je nastala v Franciji po II. Vatikanskem koncilu z namenom, da bi odkrivali nove oblike krščanskega življenja, svetosti in oznanjevanja. Hitro se je razširila po Franciji in drugih državah. Te skupine sestavljajo predvsem mladi in jih vodijo večinoma laiki. Večer v Štandrežu je nudil priložnost, da se v postnem času ob glasbi, molitvi pred Najsvetejšim, ob pričevanjih in z zakramentom spovedi pripravimo na velikonočno skrivnost. V cerkvi je bilo na razpolago več spovednikov. Pretresljivo pričevanje je podal francoski pater Jean Philippe, ki je zelo aktiven v predmestjih Pariza in drugih mestih ter skrbi za duhovno oskrbo najrevnejših in od družbe zapuščenih in odrinjenih ljudi. Podnevi je zaporniški duhovnik, ponoči pa svoje življenje posveča alkoholikom, mamilašem in prostitutkam. Iz njegovih besed smo slišali veliko zavzetost in ljubezen do najnižjih družbenih slojev. Istočasno pa veliko zadoščenje, da lahko nekaj kot duhovnik naredi za te reveže. Pripovedoval je o svojem življenju, ki je bilo že od otroških let zaznamovano z nasiljem v družini in v vzgojnih zavodih. Postal je razočaran nad ž iv l jenjem in se predal ul ičnemu pobalinstvu. Šele po odsluženju vojaškega roka se mu je sreča nasmehnila, srečal je dobre ljudi in postopoma popolnoma spremenil način življenja in se začel spraševati o odnosu do Božjega usmiljenja in do verskega življenja. Iz pekla se je pospel v nebesa in postal duhovnik. Veliko mu je pri tem pomagalo zaupanje, ki ga je imel v Božjo Mater Marijo. / DP Postni večeri 2016 v dvorani srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina v sodelovanju s Karitas vipavske dekanije in s Civilno iniciativo Čaven vabi na Postne večere 2016. V četrtek, 3. marca, ob 20. uri: Alojzij Štefan: MOJ IZGUBLJENI SIN; poklicani z usmiljenjem, poslani za usmiljenje V četrtek, 10. marca, ob 20. uri: XVII. Večer pod Čavnom: duhovnik Stanko Sivec: SKOZI OGENJ. KratkeČe želiš deliti mir, ga moraš najprej v sebi ustvariti Stisk rok Foto DP Goriška3. marca 20166 Ženski obrazi in izrazi ob svetovnem dnevu žena V torek, 8. marca 2016, ob 18. uri, pripravlja Kulturni center Lojze Bratuž odprtje skupinske likovne razstave pod naslovom ŽENSKI OBRAZI IN IZRAZI. Gre za izjemno bogato razstavo, ki jo je Kulturni center pripravljal nekaj let, povabil k sodelovanju današnje slikarje, Slovence in Italijane iz našega prostora, zaprosil za dela pri Goriškem muzeju in zasebne zbiratelje. Vabilo k sodelovanju je doživelo neverjeten odziv, tako da se je nabralo 96 likovnih del. V uvodnem tekstu za katalog, ki bo izdan za to priložnost, je Jurij Paljk napisal: “Skupinska razstava Ženski obrazi in izrazi je pregled likovnega upodabljanja ženske, predvsem pa je dragocena zato, ker ponuja nevsakdanji in samosvoj izbor umetniških del iz našega prostora, ki ni vezan ne na posamezne in izbrane umetnike in ne na slog ali katerokoli zgodovinsko obdobje. Taki dogodki nam pomagajo odkrivati v življenju lepoto, videti jo in nam plemenitijo vsakdanjo rutino, v kateri danes ni veliko prostora za lepo, kaj šele za razmislek. Če bo razstava pripomogla k temu, da se bomo zamislili nad vlogo ženske danes, bo dosegla svoj globlji cilj, sicer pa gre tudi za krasen kulturni dogodek, ki mu v našem prostoru ni primerjave, saj je sad sodelovanja naših umetnikov in centra Bratuž, je torej odraz nas vseh. Gre za zaokroženo razstavo, na kateri svoje videnje ženske ponujajo tisti umetniki, ki so delovali ali še delujejo v našem prostoru, kot je razstava tudi sad plodnega sodelovanja centra Lojze Bratuž s posamezniki, pa naj gre za umetnike ali za ljubitelje ter zbiratelje likovnih del, ki so svoja dela radi odstopili za razstavo. Prav to tudi kaže na trdno usidranost Kulturnega centra Lojze Bratuž v našem prostoru, kot je zanimivo tudi dejstvo, da so prireditelji k sodelovanju povabili niz slikarjev, ne glede na njihovo narodnost ali katerokoli drugo pripadnost”. Na odprtju bo priložnostni nagovor podal Jurij Paljk, glasbeni poklon pa Mladinska vokalna skupina Bodeče Nežice. Vljudno vabljeni! V posebni komisiji za Goriške pokrajinske muzeje bo sedel tudi zastopnik slovenske manjšine “Deželni zakon in preko njega deželna uprava mora zagotoviti ohranitev in gospodarno upravljanje z dragoceno zbirko Goriških pokrajinskih muzejev, ki jih po ukinitvi Pokrajin po zakonu prevzema v varstvo Dežela in jih uokvirja v novonastalo deželno ustanovo za kulturne dobrine ERPAC. Nad zbirkami bo bdela posebna komisija za Goriške pokrajinske muzeje, v kateri bo na moj predlog sedel tudi zastopnik, ki ga bo imenovala Konzulta za slovensko manjšino pri Občini Gorica”, je po sprejetju zakona poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je v razpravi izrecno poudaril, da gre za dragocene umetniško-zgodovinske zbirke, ki morajo ostati v lasti in upravljanju goriške stvarnosti. Zato je Gabrovec priporočil iskanje najboljših dogovorov z upravitelji goriške Občine in Pokrajine, ki imajo pravico, da so soudeleženi pri zarisovanju pravnih okvirov lastništva in upravljanja zbirk Goriških pokrajinskih muzejev. Ob zadovoljstvu za sprejeti predlog je Gabrovec istočasno obžaloval nasprotovanje predstavnika desnice Rodolfa Ziberne, ki se je kot opozicijski poročevalec zakona izrazil proti Gabrovčevemu predlogu, češ da bi morali potemtakem v Komisijo, ob Slovencu, dodati še nič koliko drugih predstavnikov različnih kategorij. SSk za Goriško o dopolnilu deželnega zakona 26/2014 Goriška sekcija SSk pozitivno ocenjuje dopolnilo deželnega zakona 26/2014 glede dvojezičnih statutov, ostajajo pa še drugi pomisleki. Slovenska skupnost na Goriškem izraža zadovoljstvo, da je prišlo do pozitivne spremembe v deželnem zakonu 26/2014, ki določa, da morajo biti statuti medobčinskih teritorialnih zvez dvojezični, v katerih so občine, ki spadajo v območje izvajanja zaščitne zakonodaje na podlagi zakona 38/2001. Zato se zahvaljuje deželnemu svetniku SSk Igorju Gabrovcu za ta pomembni rezultat, ki ga je dosegel skupaj z drugimi kolegi v deželnem svetu FJK. Sedaj je na vrsti goriški župan Ettore Romoli, ki je med sprejemanjem statuta za goriško medobčinsko zvezo sam predlagal tako rešitev. Goriški občinski svetniki SSk bodo za prihodnje zasedanje občinskega sveta pripravili svetniško vprašanje, da bi od goriškega župana izvedeli, kako misli postopati. Slovenska skupnost pa želi pri tem poudariti, da se ob tem niso rešila vsa odprta vprašanja, ki zadevajo izvajanje deželne reforme za krajevne uprave, za kar je bil vložen priziv na Deželno upravno sodišče, ki so ga podpisali občina Števerjan ter posamezni občani v Sovodnjah ob Soči in Doberdobu. Gre v prvi vrsti za spoštovanje upravne avtonomije, ki je temeljni pogoj za zaščito slovenske narodne skupnosti. Na Goriškem pa je še bolj problematično dejstvo, da so bile tri slovenske občine kot tudi naselitveno ozemlje slovenske narodne skupnosti v dveh medobčinskih zvezah, medtem ko so bili do danes v enotni goriški pokrajini. Slovenska skupnost tudi ocenjuje, da je popolnoma neumestno krčiti sredstva občinam, tudi če niso še pristopila k izvajanju deželne reforme, saj bodo to najbolj občutili občani, v prid katerim bi morale delovati vse ustanove javne uprave. / Julijan Čavdek SD Sončnica, 3.3.: Bogdan Polajnar Skupnost družin Sončnica iz Gorice prireja niz strokovnih predavanj, ki potekajo v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana). V četrtek, 3. marca, bo v Močnikovi dvorani ob 20. uri govoril psihoterapevt Bogdan Polajner na temo Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok. Naslednje predavanje bo v soboto, 12. marca. P. Christian Gostečnik bo govoril na temo So res vsega krivi starši? Kratke SD Sončnica / Predavanja 2016 Krepimo telo! S 1. STRANI redavanja 2016 se letos uresničujejo ob sodelo- vanju Srečanj pod lipami, katerih organizatorja sta Kultur- ni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič iz Gorice. Prvo predavanje so prireditelji zaupa- li domačinki Eriki Brajnik. O njej in o letošnjem nizu srečanj je v imenu organizatorjev spre- govorila prof. Mirjam Bratina. Brajnikova, doma iz Štandreža, je študirala humanistiko v Lju- bljani in tam diplomirala pri dr. Igorju Škamperletu, a življenjska pot jo je zanesla v naturopatske vode. Začela se je zanimati za tradicionalno kitajsko medici- no, fitoterapijo, refleksno ma- sažo stopal, floriterapijo, aromo- terapijo in še za marsikaj. Naj- prej je o tem napravila nekaj tečajev in izpitov v Ljubljani, na- to je nadaljevala študije v Italiji, v Turinu, na smeri naturopatija, podružnici švicarske naturopat- ske fakultete in zveze, in se spe- cializirala v iridologiji, vedi, ki s preučevanjem očesa spozna te- lesne šibkosti. Še zmeraj se izpo- polnjuje in je članica največjih in najuglednejših mednarodnih naturopatskih združenj (npr. evropskega združenja Reformed aisbl). V Ajdovščini ima naturo- patski center Saeka. Za različne revije piše članke o naturopatiji in nastopa v radijskih in televi- zijskih oddajah. Pri nas smo jo pobliže spoznali, odkar ima stal- no rubriko v Novem glasu, ki jo bralci radi prebirajo (resnici na ljubo moramo povedati, da se skeptiki in medicinska stroka mnogokrat ne strinjajo z njeni- mi razlagami in nasveti), saj zna preprosto in razumljivo bralcu prikazati naturopatske rešitve motenj in težav, s katerimi se spopadamo v življenju. Braj- nikova je izdala tudi knjigi, Probiotiki, imunski sistem in rak ter Naturopatski priročnik za samopomoč (obe dobite v Katoliški knjigarni na Travni- ku). Naturopatija je nova ve- da (povsod je sicer ne prizna- vajo kot tako), ki preučuje, ka- ko naj si človek krepi fizio- loške sposobnosti. Za to pa je treba najprej poskrbeti za zdravo prehrano. Hrana je za telo ener- gija, ta pa je seveda življenje. Prav o naturopatiji, ki išče zdrav- je in ne bolezni, in o krepitvi te- lesa je tekla beseda na četrtko- vem srečanju, na katerem se je Močnikov dom dobesedno na- polnil do zadnjega kotička (celo P za zavesami na odru so bili po-slušalci!). Brajnikova je bila za-radi tega zelo zadovoljna. V pre- prostih besedah je želela posre- dovati čim več takega, kar vsak- do lahko uporabi v vsakdanjem življenju. Ker spomladi veliko beremo o razstrupljanju, se je najprej zau- stavila pri tem, kako se zastru- pljamo. Žal, skoro z vsem, kar nas obdaja: z zrakom, vodo, zemljo, hrano, zdra- vili, stresom – ki je kriv za vse, za kar ne najdemo rešitve! - radioaktivnostjo, elektromagnetnim valo- vanjem in še bi lahko naštevali. Pri tem je pou- darila, da je oko odsev te- lesa in duše. Vse, kar se “usede v naš iris, je odsev naše psihofizične notran- josti in nam pove, koliko vitalne energije ima člo- vek v sebi”. Kaj naj nare- dimo, da bi nam ti strupi najmanj ško- dili? Telo moramo okrepiti, da se bo znebilo toksinov. Za primer je vzela jetra, o razstrupljan- ju katerih je še naj- več govora spomla- di. Da so jetra osla- bljena, v “defici- tu”, je več znakov: spomladanska utrujenost, težav- no jutranje zbujan- je, nezdrava barva kože, madeži na njej, mastni lasje, jutranja zabuhlost, nočno po- tenje. To ni še bolezen jeter, to so le simptomi, ki jih je treba odpraviti. Zaradi tega moramo jetra okrepiti, in sicer najprej s primerno hrano. Zmanjšati mo- ramo npr. njeno količino in ure- diti naš jedilnik, s tem da vanj damo t. i. grenko hrano (radič, regrat, koprivin čaj, artičoke, ko- romač, janež). Kaj pa šibi jetra? Npr. kava, čokolada, oreščki - ker so predelani na nezdrav način. Če se temu odpovemo, nam bo takoj boljše. Pri ženski je npr. ta deficit prisoten v me- nopavzi, zmanjka ji namreč tisto mesečno “prečiščevanje”, men- struacija. Ker mora telo ohraniti neko homeostazo, odlaga toksi- ne v kožo, v lase, nohte itd. Z leti (to je odvisno od vitalne energi- je telesa, stila življenja in pre- hranjevanja) se ta deficit jeter lahko spremeni v bolezen. Zdra- va jetra predelajo toksine in jih odvažajo iz telesa skozi telesne tekočine (znoj, urin, blato). Če so šibka, tega ne zmorejo. Tok- sini se zato ustavijo v telesu in tako lahko dobimo npr. vnetje sluznice, luskavico, boli nas križ, vrat … Telo toksine spravi v kožo, tako nastanejo madeži, zatrdine in nas vse boli. To je prva faza zastrupljanja. Toksini preidejo v telo, ker jetra nimajo energije, da bi jih izločila. Druga faza zastrupljanja je impregna- cija: toksini prodrejo v posamez- ne celice ter motijo njeno delo- vanje. Tedaj občutimo močnejše bolečine in takrat že posežemo po kakšnem zdravilu. Če jemlje- mo zdravilo proti bolečini ali mažemo kožo s steroidnim ma- zilom, ošibimo jetra, ki svoje na- loge ne morejo dobro izvajati. Zato pademo v fazo degeneraci- je in tako jih še dodatno ošibi- mo - celica je tedaj poškodova- na, v celico pride informacija, iz nje pa gre napačna, ker jo toksi- ni izmaličijo. In tedaj nastopi kroničnost. Naturopat pri tem išče zmeraj prvi vzrok, zaradi ka- terega so se začele težave. Kakšna pa je razlika med dre- nažo in razstrupljanjem organa? Drenaža ima za cilj vzpostaviti homeostazo v telesu, da to izloči toksine, iz celice v tkiva, iz tkiv skozi organ in iz telesa ven. Raz- strupljanje pa je druga faza, ko delujemo na organ, ki mora imeti energijo, da se razstrupi, drugače je vse zaman. Naše telo je namreč psihofizična celota. Vsak organ ima svoje emocije. Z jetri so povezane jeza, nepo- trpežljivost, razdražljivost, vzki- pljivost in tudi migratorne bo- lezni. Ko okrepimo jetra, občuti- mo notranji mir. Brajnikova je vsekakor bolj za drenažo, saj ta je najpomembnejša za razstru- pljanje, pa še sami jo lahko izva- jamo s samomasažo, s kopelmi, npr. presličino, ki mehča do- ločene predele in sproži mikro- cirkulacijo. Jetra seveda lahko okrepimo s hrano, da bodo lah- ko opravljala svojo funkcijo brez težav: odpovemo se kavi, izogi- bamo se živilom, ki jih obre- menjujejo (otroci zamastijo jetra s sendviči in “merendinami”!), popoldne je boljše privilegirati proteine, beljakovine in ne oglji- kovih hidratov. Brajnikova je omenila tudi sim- patični avtonomni živčni sistem in parasimpatični avtonomni živčni sistem. Oba urejata vse te- lesne procese, na katere naj ne bi vplivali, a lahko vplivamo. Dopoldan je aktiven prvi (od 3. zjutraj do 15. ure), takrat je absorpcija v telesu 100 odstotna. Ta sistem je bolj aktiven v prvi polo- vici življenja, v drugi po- lovici dneva in noči (pa tudi življenja), ko telo mora odvajati toksine iz telesa, je aktiven para- simpatičen avtonomni živčni sistem. Takrat je absorpcija 30 % (npr. zjutraj popita kava škodi 20%, popoldan pa 80%, isto velja za sladkor). Ko pade noč, pa mora telo počivati in odvajati toksine in ne presnavljati naše obilne večerje! Zato moramo zvečer uživati le zelenjavo (različna vrsta zelenjave, v različnih let- nih časih, krepi jetra, srce, pljuča, ledvice), ker vsebuje ve- liko vlaknin. Tako najbolj spoštujemo naše telo, ker mu dajemo hrano (po možnosti biološko), ko jo najbolj potrebu- je. Na tak način se telo ne zaslu- zi. Energijo namreč potrebuje- mo, in če v telo čez dan vnašamo premalo kalorij, se bo zvečer počutilo ogroženo in bo- mo posegali po sladkorju, kar seveda ni dobro. Zato si raje pri- voščimo “kraljevski”! zajtrk, je svetovala predavateljica, ki je opozorila tudi na dobre učinke kronodiete, o kateri obstaja mnogo knjig. Poleg jeter se je zaustavila pri črevesju, ki je baje evolucijsko najstarejši organ in je zelo pomemben, saj se tam iz- vaja največja absorpcija hrane. Črevesju pri dobri prebavi po- magajo probiotiki, teh pa mora biti ena milijarda, če hočemo, da so učinkoviti. Ti posredno spodbujajo imunski sistem. Ve- lika večina imunskega sistema se namreč nahaja prav v čreve- sju, pa tudi 90 % bolezni ima svoj nastanek v črevesju, je ra- zložila Brajnikova, prav zaradi absorpcij. Probiotik mora ustva- riti trajne kolonije v našem čre- vesnem traktu. Po načinu odva- janja blata, je pojasnila, je mo- goče določiti pravi probiotik, tak seveda, na katerega se lahko zanesemo. Naše črevesje, ki teh- ta približno 1 kilogram, vsebuje resice; če ga raztegnemo, dobi- mo 6 m tankega črevesja in 1 meter in pol debelega, če razte- gnemo vse te resice, pa dobimo približno 500 kvadratnih me- trov absorpcijskih površin, koža jih ima samo 2 kvadratna metra. Prav zato moramo imeti pravi- len ph skozi cel prebavni trakt. Tega vzdržujejo mikroorganiz- mi, ki živijo v njem, in jih je ve- liko več kot celic našega telesa. Na 100 odstotkih jih je 5 % tok- sičnih in se nahajajo v nosni vo- tlini, 15% jih je dobrih, 80% jih je nevtralnih; med temi je tudi candida agens, ki ima svojo fun- kcijo presnavljanja sladkorjev. Ko se zvečer nepravilno hrani- mo, ta poraste in postane pato- gena in nam začne delati težave. Od pravilnega ph je odvisno, ali imamo preveč ali premalo sluzi. Bolezni ne smemo hraniti; pa- ziti moramo, da se ne zakisamo ali zasluzimo. Da se bo naša hra- na pravilno absorbirala, mora- mo urediti absorpcijo. Naši or- gani so okrepljeni takrat, ko so sposobni razstrupiti sebe in vse telo. Krepkega telesa se nič ne oprime, šibkega pa marsikaj! To imejmo v mislih, je dejala natu- ropatinja, ki je rade volje s prak- tično uporabnim primerom od- govorila na marsikatero vprašanje zbranih poslušalcev. Bolezen je treba zatreti v kali oz. preprečiti, da se le-ta pojavi, in temu v prid lahko storimo že v trgovini, ko pravilno izbiramo, kaj bomo dali v lonec! IK Naturopatija je nova veda, ki preučuje, kako naj si človek krepi fiziološke sposobnosti. Foto dpd Foto dpd Goriška 3. marca 2016 7 Gostovanje muzikala Cvetje v jeseni Zgodba romantičnega nadiha v glasbeni inačici KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ čitno obstajajo še “ro- mantične duše”, saj so poslušalci različnih sta- rosti v nedeljo popoldan, 28. fe- bruarja 2016, popol- noma napolnili ve- liko dvorano Kultur- nega centra Lojze Bratuž. Na odru so namreč spremljali verjetno najbolj znano in najlepšo ljubezensko zgodbo iz slovenske literatu- re, lirično kmečko povest Ivana Tavčar- ja, Cvetje v jeseni. Ob njej je zasanjala marsikatera najstni- ca iz preteklih časov in morda potočila tudi kako solzico ob žalostnem koncu ljubezni, ki je “prišla pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesen- ski cvet”. Ljubezenska pripoved med mladim kmečkim dekletom in ljubljanskim odvetnikom zre- lih let je zaslovela tudi kot ra- zličica na filmskem platnu l. 1973 v režiji Matjaža Klopčiča in ob nepozabni glasbi Urbana Ko- dra, ob kateri srce kar vzdrhti. Neizbrisno so se nam vtisnili v spomin igralci, ki so poosebljali nastopajoče like v tej iz čustev spleteni zgodbi, predvsem pa se- veda imenitna Milena Župančič in Polde Bibič kot glavna prota- gonista. V programu letošnje koncertne sezone, ki jo prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica, je prišel v goste iz- virni slovenski muzikal Cvetje v jeseni, povzet po Tavčarjevi po- O vesti, z avtorsko glasbo.Mlada, ustvarjalno živahna ekipasi je želela, potem ko je od filma preteklo več kot 40 let, na dru- gačen način se soočiti s tem Tavčarjevim delom in to idilično zgodbo z otožnim prizvokom spremeniti v muzikal in ga pred- staviti čim širšemu občinstvu. Navdušeno so sprejeli ta izziv in ustvarili muzikal z avtorskimi skladbami in z novimi ter znani- mi gledališkimi obrazi pa tudi najboljšimi glasbeniki slovenske glasbene scene. Muzikal vsebuje več kot dvajset pesmi, večina jih je povsem novih, svežih in avtor- skih, druge pa spadajo v nikoli iz- peto slovensko narodno zaklad- nico. Produkcija muzikala se je začela februarja l. 2014, premiero in pet ponovitev je doživel pod režijsko taktirko Vojka Anzeljca septembra 2014 v ljubljanskih Križankah. Do zdaj je obredel razne slovenske odre in goriška Obvestila Skupnost družin Sončnica v sodelovanju s Srečanji pod lipami vabi na drugi večer v sklopu “Predavanja 2016”. Doktor psihologije in psihoterapevt Bogdan Polajner bo predaval na temo Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok? Predavanje bo v četrtek, 3. marca 2016, v dvorani “F. Močnik” v Gorici, ul. San Giovanni 9, ob cerkvi sv. Ivana, ob 20. uri. Maša v spomin na Igorja Povšeta - 18. leto - bo v nedeljo, 6. marca, ob 18. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. V goriškem Kulturnem domu je do 12. marca na ogled likovna razstava slikarke Marie Grazie Persolja iz Gorice. Ogled je možen po urniku galerije, in sicer ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon za ogled vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro / z Goriščka, nato s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Župnija iz Podgore sv. Justa mučenika prireja v sredo, 16. marca, tradicionalni križev pot, za katerega si je svojčas močno prizadeval prvi goriški nadškof msgr. Attems. Procesija se bo začela pred poslopjem nekdanje osnovne šole v ul. Slataper in se bo vila do Kalvarije. V zgodnjih jutranjih urah na velikonočno nedeljo bo pred sveto mašo tradicionalna procesila Resurrexit. Procesija se bo začela ob 5.30. PD Štandrež organizira štiridnevni društveni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila 2016. 1. dan: Štandrež- Orvieto-Civita Bagnoregio; 2. dan: Slapovi Marmore - Todi - Spoleto - Foligno; 3. dan: S. Maria degli Angeli - Assisi - Perugia; 4. dan: Gubbio - Urbino - Štandrež. Nočitve vedno v istem hotelu. Cena potovanja na osebo pri najmanj 40 udeležencih znaša 325 evrov, za člane društva in sodelavce pa 300 evrov. Cena potovanja na osebo pri najmanj 35 udeležencih znaša 345 evrov, za člane društva in sodelavce pa 320 evrov. Vpisovanje je možno do 13. marca 2016. Akontacija 100 evrov ob vpisu; ostalo do 11. aprila 2016. Več informacij na tel. št. 0481 20678 (Božo), 0481 21608 po 18. uri (Mario) in 347 9748704 po 20. uri (Vanja). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja dvodnevni izlet 5. in 6. maja v kulturnozgodovinski mesti Parmo in Modeno. Prijava do 12. marca na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna številka. Prispevke za Slovenski center za glasbe- no vzgojo Emil Komel v spomin na rav- natelja prof. Silvana Kerševana lahko na- kažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL- VANA KERŠEVANA. Informacije na taj- ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Profesorica slovenščine išče delo (tudi inštrukcije, učna pomoč in varstvo otrok). Tel. št. 00386 41 256240. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Sožalje Ob nenadni boleči izgubi očeta izreka malemu Jacopu ter Micheli in vsem ostalim sorodnikom iskreno in občuteno sožalje otroški pevski zbor društva Sedej iz Števerjana. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 4.3.2016 do 10.3.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 4. marca (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 6. marca, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 7. marca (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 8. marca (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 9. marca (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred 150 leti ljudsko glasovanje v Benečiji - Izbor melodij. Četrtek, 10. marca (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. V Sovodnjah so trije naši naročniki 8. januarja letos plačali naročnino za Novi glas. Pošta nam je naročnine sicer posredovala, izgubila pa je imena in naslove naročnikov. Prosimo vse, ki ste naročnino plačali na ta dan na pošti v Sovodnjah, da nam to sporočite po telefonu na št. 0481 533177. Naročnikom se za nevšečnost, ki je sami nismo zakrivili, iskreno opravičujemo! Uprava Novega glasa Pomembno obvestilo JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST PRIMORSKA POJE 2016 petek, 11. marca, ob 20.30 Štandrež, cerkev Sv. Andreja ap. nastopajo: MePZ F.B. SEDEJ – ŠTEVERJAN MePZ PLANINSKA ROŽA – KOBARID ŽVS KORALA – KOPER MePZ A.M. SLOMŠEK ZAGREB, duhovna sekcija DVS BODEČA NEŽA – VRH SV. MIHAELA MeCPZ SV. JERNEJ – OPČINE MePZ JACOBUS GALLUS – TRST soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež nedelja, 13. marca, ob 17. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž nastopajo: ŽePZ PRISTAN Univerze 3. življ. obd. - KOPER MoVOS ZGUN - ŠMIHEL MePZ MAESTRAL – KOPER MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE - DEVIN MePZ SLAVEC – SOLKAN KOŠANSKI OKTET – KOŠANA MePZ HRAST - DOBERDOB CMePZ ZVON – ILIRSKA BISTRICA soprireditelj Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo Jože Šušmelj ANDREJ BARON WINKLER 1825 – 1916 Avtor, poznan diplomat in generalni konzul RS v Trstu, bo v pogovoru s Petro Kolenc iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica orisal lik barona Winklerja, enega najpomembnejših političnih osebnosti druge polovice 19. stoletja v četrtek, 10. marca 2016, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vljudno vabi na odprtje skupinske likovne razstave ŽENSKI OBRAZI IN IZRAZI ob svetovnem dnevu žena Priložnostni nagovor Jurij Paljk Glasbeni poklon: Mladinska Vokalna skupina Bodeče Nežice Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 8. marca 2016, ob 18. uri ponovitev je bila že 101. Končno je prispel tudi v Gorico, kjer so prireditev podprli Svet sloven- skih organizacij, Zveza slovenske katoliške prosvete, Po- klicno združenje sveto- valcev za delo Adriano Peric & Martin Drufovka ter tiskarna Grafica Gori- ziana. 120-minutna gla- sbena predstava je z gan- ljivimi, pa tudi humorni- mi trenutki zaživela tudi na goriški ponovitvi. Do- bro poznana zgodba je predstavljena v več kot dvajsetih prizorih, pri ka- terih kraj dogajanja uok- virjajo projekcije fotogra- fij Ljubljane z Ljubljan- skim gradom in idilične pokrajine iz Loške doli- ne. Kmečki svet, kakršne- ga že dolgo ni več, so obudili skrbno izbrani rekviziti in scenski ele- menti (Greta Godnič). Ob nežni ljubezenski zgodbi so se zaiskrile, pa tudi oro- sile oči gledalcev, katerim so do- gajanje na odru s pristnim čustvenim poudarkom podarjali odlični nastopajoči. Matjaž Ro- bavs, operni in koncertni pevec, med drugim član slovitega tria Eroika, je dal odvetniku Janezu galantne meščanske poteze, hkrati pa tudi razkril njegove zdrave, krepke kmečke korenine in mu posodil čudovito obliko- van, poln glas. Glasbenica Nina Pušlar je z mehkobo in nežnostjo orisala rahločutno Meto, ki doživi svojo prvo in zadnjo veli- ko ljubezen, gledališki in filmski igralec, med drugim imeniten pianist in skladatelj, Jure Iva- nušič je polnokrvno in z izrazito mimiko in kretnjami upodobil lik šepajočega hlapca Danijela, ki pregloboko pogleduje v kozarec, zato si tudi zapravi dekle; Iva- nušič gledalca kar nekajkrat spra- vi v spontan smeh; sicer publika tudi sočustvuje z “njegovim” Da- nijelom, posebno, ko se skrušen vrne iz Amerike v domači kraj kot berač. Njegovo izvoljenko Li- zo je kot energično, živahno de- kle, ki se odreče vihravi Danije- lovi ljubezni za varno umirjeno zakonsko življenje z drugim, odi- grala Alenka Kozolc Gregurić, skrbnega gospodarja Boštjana, Metinega očeta, je kot trdnega kmeta izrisal Damijan Perne, Ni- ves Mikulin je bila njegova preu- darna žena Barbara. / str. 14 IK Društvo Ars vljudno va bi v četrtek, 3. mar - ca 2016, ob 17.30 v galerijo Ars na Trav ni - ku 25 v Gorici, na od - prtje skupinske foto - graf ske razstave Veli - ke Žablje. Na razstavi se bo predstavilo 8 tečajnikov Fotokluba Skupina75. Fanika Klanjšček, Manuel Persoglia, Ivan Mikluš, Fabiola Torroni, Emanuela Trampuz, Andreja Vizintin, Karin Vizintin in Mario Vizintin bodo postavili na ogled fotografije, ki so jih naredili v Velikih Žabljah. Aprila in maja lansko leto je Fotoklub Skupina75 priredil tečaj fotografije, ki se ga je udeležijo šestnajst tečajnikov. V Velike Žablje so odšli tečajniki v družbi starejših kolegov, tam jim je domačin Jurij Paljk povedal nekaj osnovnih podatkov o vasi, ki se je seveda od časov njegovega odhoda z doma spremenila. Na razstavi bosta v galeriji Ars na kratko spregovorila duša fotokluba Skupina 75 Silvan Pittoli in Paljk, predvsem pa bo otvoritvena slovesnost spet priložnost za druženje ob fotografijah in s fotografi, ki so pri nas izjemno dejavni! Galerija Ars / Fotografska razstava Foto Fanika Klanjšček Kultura3. marca 20168 Prireditev goriških višješolcev ob dnevu slovenske kulture “Solze terjajo odziv!” udi letos - kot že nekaj let zaporedoma – so dijaki tehniškega in licejskega pola Višješolskega središča v Go- rici pripravili skupno Prešernovo proslavo, ki je bila v veliki dvora- ni Kulturnega doma v Gorici v petek, 19. februarja, dopoldne. Med mladimi poslušalci, ki so v tišini spremljali spored, so bi- li njihovi profesorji ter ravna- telja Elisabetta Kovic in Primož Strani. V goste so tokrat – ob sodelovanju tržaške založbe Mladika - povabili tržaško pi- sateljico in profesorico slo- venščine na zavodu Jožefa Šte- fana v Trstu, Vilmo Purič, s ka- tero je poglobljen pogovor raz- predla prof. Loredana Umek, ki je tudi sama profesorica slo- venščine in je pred leti poučevala na goriškem teh- niškem polu. Ker sta obe šol- nici, dobro poznata šolsko stvarnost. Glasbeni uvod s Chopinovo skladbo Fantaisie – Impromptu je na klavirju po- darila Katarina Visintin. Gla- sba se je vseskozi prepletala z govorjeno besedo. Za te prijet- ne intermezze so poskrbeli di- jaki sami: violinistki Lisa Burra in Martina Falcicchia, Tijana Bo- rič, ki je zapela pesem Pumped Up Kicks skupine Foster the Peo- ple, na kitaro jo je spremljala Giu- lia Colus iz 3. r. zavoda I. Cankar- ja, pa še Sofia Semolič, ki je z Liso zaigrala Jericijevo skladbo Duo; pri tem je primerno plesno ko- reografijo prispevala Anna Mise- ri. Iz strun violine je ob koncu zazvenela še slovenska himna, Prešernova Zdravljica. Ob obeležitvi slovenskega kultur- nega praznika so nagradili naj- boljše prispevke literarnega in li- kovnega natečaja Pot do človeka. Kot vselej ga je razpisala skupina profesorjev, ki poučujejo na obeh šolskih polih, in ga posvetila spo- minu dijakinje Žive Srebrnič, ki je tudi sama nosila v sebi ustvar- jalno žilico. Komisija, ki so jo se- stavljali profesorji Damiana De- vetak, Marija Kostnapfel, Marta Lombardi in Ivan Žerjal, je izmed prispevkov izbrala najboljše v po- sameznih kategorijah. Na literar- nem natečaju je prvo mesto osvo- jil sonet Jana Devetaka, dijaka 1. klasičnega liceja Primož Trubar. Pesem odstira “bivanjski položaj lirskega subjekta, ki skozi notran- ja vrata doživlja svet in življenje”. V njem “vsebina ni nikoli banal- T no podrejena zahtevni obliki”. 2.nagrado je prejel Matej Hlede, di-jak 3. r. klasičnega liceja Primož Trubar, za prispevek, v katerem se “z nekonvencionalnim pristo- pom loteva življenjsko pomem- bnih vprašanj”. Na 3. mestu je pristala Ivana Gerini, četrtošolka zavoda Žige Zoisa, “z vsebinsko zaokroženo liriko, ki se bralca do- takne z rahlim besednim tkivom in neposredno svežino”. Pri fotografskem natečaju je 1. mesto zasedla fotografija Elise Colja, četrtošolke zavoda Žige Zoisa, drugo fotografija Demetre Jarc, dijakinje 1. klasičnega liceja P. Trubarja, tretje pa fotografija Lare Raum, dijakinje 3. klasične- ga liceja P. Trubar. Na likovnem natečaju je bila deležna prve na- grade Karin Vižintin, dijakinja 4. znanstvenega liceja S. Gregorčič, druge Valerio Komic, dijak 4. r. zavoda Ivana Cankarja, tretje pa Matej Hlede. Nagrade so prispevali založba Mladika iz Trsta, goriški Kulturni dom, zadruga Maja iz Gorice, Go- riška Mohorjeva družba in Kato- liška knjigarna. Lepo in tekoče izpeljan program sta sproščeno povezovala dijaka 2. r. klasičnega liceja, Aleksander Frandolic in Tadej Pahor, ki sta vajena odra, prvi kot član Dram- ske družine F. B. Sedej Števerjan, drugi pa Mladinske skupine O’- Klapa iz Gorice. Tadej je v začetku prebral nekaj pretresljivih besed o solzah preganjancev, beguncev, sorodnikov umrlih v terorističnih napadih …, ki terjajo odziv. Ta ci- tat so si dijaki izbrali za geslo pri- reditve; povzet je iz daljšega zapi- sa Aleša Debeljaka (1961-2016), ki je izšel na začetku januarja 2016 v Sobotni prilogi Dela. Literatura, je dejala Loredana Umek, predstavlja odmik iz hude resničnosti, zna pa tudi neizpro- sno presoditi o krivicah in o njih pričevati. Izbrani citat je prime- ren tudi za goriški prostor, saj je tudi tu bilo pretočenih veliko solz, še posebno v 20. stoletju, ko je najprej divjala prva svetovna vojna, nato sta se pojavila zlo fašizma in druga svetovna vojna. “Solze so šle mimo in prišlo je tu- di do pomembnih ubeseditev teh solz”, je povedala Puričeva. Pri tem je spomnila na verze Ljubke Šorli, goriške pesnice, ki je znala in zmogla ubesediti bridkost tega prostora in najkrutejše zlo; tega je sama doživela skupaj z vso skupnostjo. Svojo bolečino je strnila v Venček spominčic možu na grob, ki ga je napisala dvajset let po hudem dogodku, kruti smrti svojega moža Lojzeta Bra- tuža. “Dvajset let je rabila zato, da je ubesedila solze, ker je izbirala pravi način: etiko nenasilja. In s to etiko je prerasla goriški prostor in se je vključila v tisto duhovno miselno smer v drugi polovici 20. stoletja v vsej Evropi, ki se bori proti nasilju. Ta etika nenasilja ne ostaja samo na miselno duhovni ravni, ampak pomeni tudi uva- janje zakonov, ki ščitijo pred na- siljem”, je poudarila Puričeva. Po tem uvodnem delu je stekel izčrpen pogovor o literarnem de- lu gostje, ki je izdala dva romana, Burjin čas l. 2009 in Brez zime l. 2012 ter še zbirko dvanajstih ese- jev Pesniki pod lečo, v katerih obravnava delo enajstih tržaških pesnikov in goriške pesnice Šor- lijeve. Poleg tega Puričeva prispe- va tudi kritiške ocene literarnih besedil po radiu v oddaji Kulturni dogodki. Beseda se je najprej do- taknila literarnega prvenca Vilme Purič, v katerem opisuje odnose posameznika z izvirnim prostorom. Čas dogajanja je druga svetovna vojna od l. 1940 do jeseni l. 1945 v vasi Repen, kjer se je avto- rica rodila in živi z družino. To ni tradicionalen zgodo- vinski roman, je opozorila Umekova, ampak se je av- torica z njim oddaljila od tržaške klasične povojne tradicije, kot jo zasledimo v delih Borisa Pahorja in Alojza Rebule. Roman Bur- jin čas posreduje oseben pogled na preteklost, predvsem z ženskega zor- nega kota, saj so ženske nje- gove protagonistke, in na- govarja bralca k novemu razumevanju predvsem zgodovinskega in kulturne- ga spomina. Obenem je to roman, ki odpira prostor sočutja. Ljubezenski roman Brez zime pa je postavljen v sedanjost, v tržaško mestno okolje. Protago- nistka je Lana, ujetnica v lastni nesproščenosti. V delu se avtorica sprašuje tudi o smislu človekove- ga bivanja in razmišlja o notran- josti posameznika, o samosti in o “nedoumljivi človekovi odločitvi selitve iz bivanja”. Občutljivo temo samomora pisa- teljica ulovi v metaforično bese- dilo in v vodeči motiv metulja, je pojasnila Loredana Umek. Pu- ričeva je prebrala uvodni del ro- mana Brez zime, da bi mladi po- slušalci lahko vsaj malce spoznali tudi, kako zveni njen jezik, v ka- terem je tudi veliko igrivosti. Di- jaki so iz poglobljene predstavit- ve obeh romanov izvedeli marsi- kaj o ustvarjalnem delu Vilme Purič, pa tudi o njenih literarnih vzornikih. To sta predvsem ko- roški pisatelj Florjan Lipuš in tržaški avtor Marko Sosič. Pri Li- puševem pisanju občuduje večpomenskost, ki mu jo uspe ustvariti z besedami, ter opise žensk in živali, ki jih tudi sama rabi pri metaforiki. Pri Marku So- siču pa jo vselej očara ritem, ki ga ustvarja s ponavljanji oz. pona- vljajočo zvočnostjo besed. letošnjem mesecu kulture so v Slovenskem narod- nem gledališču Nova Go- rica želeli obeležiti stoletnico roj- stva Ivana Cankarja in so zato pri- pravili sklop treh uprizoritev del tega našega velikega predstavnika moderne. V soboto, 6. februarja 2016, so si gledalci spet lahko ogledali Lepo Vido, ki je nastala kot koprodukcija SNG Nova Gori- ca, Prešernovega gledališča Kranj in Slovenskega stalnega gledališča Trst pod režijskim vodstvom igral- ca Mihe Nemca, člana SNG Nova Gorica, ki je že nekajkrat presene- til s svojimi izvirnimi režijskimi zamislimi. Lepo Vido je sam raz- tolmačil v bolj svetlem ključu, ki postavlja v ospredje prebujanje duše. V nedeljo, 7. februarja, je v goste prišlo SSG Trst s predstavo Hlapci, ki ji je svojevrstno režijsko podobo dal Sebastijan Horvat; v V reinterpretaciji glavne vloge, po-staranega učitelja Jermana, je na-stopil Radko Polič. Predstava je prejela nagrado tantadruj za gle- dališki dosežek lanskega leta. V so- boto, 13. februarja, pa je gostovala Drama SNG Maribor. Predstavila je Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Janusza Ki- ce, ki je tudi za ta režijski presežek na slovesnosti ob letošnjem kul- turnem prazniku prejel nagrado iz Prešernovega sklada. Mlada igralka Nika Roz- man pa je za vlogo Jacin- te prejela priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za umetniške do- sežke l. 2015. Farsa o slovenskem sve- tohlinstvu je bila pre- mierno predstavljena 28. novembra 2014. Literar- ni kritiki imajo Po- hujšanje v dolini šen- tflorjanski (1907) za mo- dernejše in najbolj sveto- vljansko Cankarjevo de- lo. Kar pogosto se poja- vlja na slovenskih odrih. Tokrat je zadobilo samosvojo podobo s so- dobnejšim prizvokom ob režijski interpretaciji Janusza Kice. V nje- govem režijskem branju se farsa prikaže v prav duhoviti, zabavni, nič kaj moreči luči. Prizorišče do- gajanja, v katerem so v ospredju Šentflorjanci, ki se imajo za čed- nostne ljudi, pa so vse kaj druge- ga, je postavil zelo zgovorno kar v prostore javnih stranišč, kakršne najdemo npr. v nakupovalnih centrih (scenograf Marko Japelj). Tja še najboljše spadajo kot smrdljivo govno. V tej druščini se enkratno odslikava tudi pokvarje- nost današnje družbe, ki ji ni več nič sveto in se na vse vrednote kratkomalo požvižga. V skladu z aktualizacijo so tudi malce eklek- tični kostumi, ki nas spominjajo na 60. leta prejšnjega stoletja (ko- stumografinja Doris Kristič). Kot Ljubezenski trikotnik z blestečimi igralskimi obrazi Prav na valentinovo, ko si zaljubljenci še posebno goreče izpovedujejo svojo ljubezen, je na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, v abonmaju Nedelja popoldan, gostovalo Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana z dramskim delom Dušana Jovanovića Boris, Milena, Radko, ki je bilo krstno uprizorjeno 14. septembra l. 2013, a ohranja v sebi iskrivost in sočnost. To pa tudi zato, ker ta posebni ljubezenski trikotnik, vsebinsko razpet med komedijskim in “tragičnim”, ki je vseskozi prisotno, živo upodabljajo trije legendarni, karizmatični igralci, Boris Cavazza, Milena Zupančič in Radko Polič, ki imajo za seboj veliko, zelo uspešne odrske kilometrine in napolnijo predstavo že samo s svojo navzočnostjo ter jo prežarjajo s svojim neverjetnim žarom. Dušan Jovanović je v to ljubezensko razmerje v troje (delo je bilo nominirano za Grumovo nagrado 2013) med upokojeno igralko, njenim možem časnikarjem, televizijskim urednikom, in upokojenim kapitanom dolge plovbe, ki mu moškost in pregovorna mornarska strast tako rekoč pronicata skozi vso osebnost, vlil kar nekaj lastnih življenjskih izkušenj. Tekst namreč niha med realnim, dokumentarnim gradivom in izmišljenim, med resničnimi preteklimi dogodki in fikcijsko reinterpretacijo le-teh. V mlajših letih se je namreč Jovanović realno znašel v takšnem položaju (sam se je “vrinil” med Mileno Zupančič in Radkom Poličem; v predstavi je sicer samega sebe spremenil v lik mornarja). Tako smo gledalci priče nekdanjemu zapletemu odnosu, hkrati pa nas avtor vodi stran od njega, saj je vse skupaj pomaknjeno v sedanji čas, pa še protagonisti so malce spremenjeni, tako da vidimo novo fikcijsko resnico, pomaknjeno v drug prostor in čas. Poleg tega pa razbiramo še druge tematske smeri, kot je npr. ta, ali se lahko oseba v zrelejši dobi strastno zaljubi in doživlja nekakšno novo “najstniško” pomlad z razburljivimi valujočimi čustvi, kot se dogaja protagonistki Mileni. Prav to ji osuplo očita njena petintridesetletna hči Anja (pooseblja jo Nina Valič); ta je namreč že poročena in ima svoje otroke. Milena, ki je že nona, se kljub tej novi ljubezenski “zatrapanosti” noče ločiti od moža Radka. On ji predstavlja neko stalnico vsakdana - je pač zmeraj tam, ki jo čaka -, zato mu predlaga celo, naj živijo vsi trije skupaj. Na to pa onadva, tudi po bolj razburljivem soočanju, ne pristaneta, zato Milena oba zapusti. No, očitno je s tem Jovanović poudaril, da smo ženske bolj odločne in neomajne v ključnih trenutkih. Ob omenjenih izredno izrazitih igralskih figurah v vlogi Radkove sedemindevetdesetletne mame, ki se izraža v sočnem prepletanju slovenščine in jezikov nekdanje Jugoslavije, nastopa Alojz Svete. S tem likom je imeniten igralec Svete ponovno potrdil svoje neverjetne transvestitske spretnosti, ki spravljajo gledalca v spontan, prešeren smeh ob občudovanju vseh ženskih odtenkov in ostrin, ki jih zna ujeti v mimiko in kretnje ter jih enkratno postreči publiki in jo s tem zelo zabavati. Celotno predstavo ob skopih, a funkcionalnih scenskih elementih Mete Hočevar in mehki glasbi Draga Ivanuše preveva silna igralska moč nastopajočih, ki se še bolj zaostri, ker je v ozadju več kot slutnja resnične zgodbe iz njihove oz. avtorjeve mladosti. Gostujoča predstava v SNG Nova Gorica znano, razburi doli- no šentflorjansko prihod umetnika Petra, ki se predstavi kot njihov v prete- klosti zavrženi otrok. V njih pre- budi slabo vest, dobro prikrite pre- grehe in nikdar izživete želje, pa tudi perverzije. Še Zlodej, ki smrdi manj kot oni, se čuti opeharjene- ga. Še sam ne more nič proti “vrlim” Šentflorjancem. Naj izmed štirinajstih nastopa- jočih igralcev omenimo vsaj Ben- jamina Krnetića in njegovo pla- stično upodobitev Petra, ki je prav zlodejska v vsakem oziru, Niko Rozman, ki se je kot mlada, pri- vlačna igralka čudovito preobra- zila v lepo Jacinto, in Aleša Valiča, ki je zlodeju imenitno dal intri- gantske poteze in tudi s tem likom potrdil svoje izjemne igralske izraznosti in značilnosti, ki jih krasi še lepo izoblikovan, globok glas. Skratka, krasna predstava, ki si je prislužila burno ploskanje navdušene publike. Gledalci so tokrat prav dobro zasedli veliko dvorano SNG Nova Gorica in se tudi na tak način poklonili našemu največjemu dramatiku Cankarju. V sredo, 10. februarja 2016, je bilo v popoldanskih urah v SNG Nova Gorica na programu omizje, ki ga je vodil Rok Andres, dramaturg in mlad raziskovalec na Univerzi No- va Gorica. Gostje so bili prof. dr. Katja Mihurko Poniž, dekanja Fa- kultete za humanistiko Nova Go- rica, Luka Lisjak Gabrijelčič, zgo- dovinar in prevajalec, Miha Ne- mec, igralec ansambla SNG Nova Gorica in režiser predstave Lepa Vida, ter Matija Rupel, ki igra v Le- pi Vidi in Hlapcih. Na okrogli mi- zi so Cankarja vzeli v pretres z raz- nih zornih kotov. Strinjali so se v tem, da je zahteven avtor, ki je še zmeraj vroče aktualen v svojih po- gledih in kritikah na račun družbe. Po krivem je dobil sloves resnega in mračnega avtorja. Rečeno je bilo med drugim tudi to, da je Cankar želel, da si pošte- no pogledamo v obraz in da smo si iskreni med seboj. SNG Nova Gorica / Ob 140–letnici rojstva Ivana Cankarja Na odru tudi do skrajnosti pokvarjeni Šentflorjanci Stran je pripravila Iva Koršič Kultura 3. marca 2016 9 anja Pegan je Pirančan, ki živi v Izoli. Je tudi zapri- sežen jadralec, ki jo večkrat na teden mahne na morje s svojo Rosalbo. V Piranu se hitro navadiš, da ju videvaš nedaleč od obale, ko odhajata modrini na- proti ali se vračata v varen pristan. Vanjo pa mnogi poznajo tudi kot prav posebnega umetnika. S svo- jim pisanjem se namreč uvršča med tiste pisatelje, za katere lahko rečemo, da z besedami ustvarjajo velika slikarska dela. Pisatelj, ki mu morje predstavlja nepresahljiv vir navdiha, je svoj opus literarnih del nedavno do- polnil z zadnjo stvaritvijo, pripo- vedjo Svetilnik, ki nosi podnaslov roman v podobah. Knjiga je izšla pri Založbi 2000, spremno besedo zanjo je napisala Lucija Stepančič, likovno pa jo je opremil Damjan Stepančič. Roman pripoveduje o pisatelju V Iveku, ki se vrne v rodni Piran zželjo, da napiše roman o svetilni-ku. A ko prične z zbiranjem doku- mentov in se utaplja v gori gradi- va o njegovi zgodovini, ugoto- vi, da v podatkih pred seboj ni- kakor ne bo našel tistega, kar išče. Vrne se v svojo hotelsko sobo, kjer ob pogledu na piran- ski svetilnik v daljavi spozna, da bo o njem lahko pisal le, če se bo izgubil v labirintu ulic, opazoval ljudi, ki jih je srečeval pred davnim časom, prisluhnil zvonjenju Jurijevega zvonika … , če bo s svojim mestom ponov- no zaživel. “Svetilnik je bolj ali manj sim- bol … simbol harmonije. Pred- stavlja nekaj, kar nismo več. Tja sem postavil osebe, podo- be, ki so nekdaj bile del življen- ja tega mesta ter Ivekovega življenja. Od tu gredo zgodbe na- zaj ali naprej. Čas v svetilniku se je ustavil. Vse v njem se dogaja v sedanjem času, s čimer sem želel ustva- riti podaljšano podobo globokega občutka … da, človečnosti. Ker nam je v zadnjem času priman- jkuje”, je Vanja razložil simboliko svetilnika. Zvesti bralci Vanjinih del so že va- jeni, da vlogo scenografa vedno zaupa morju in svojemu mestu. Vedo, da jih na bralnem popoto- vanju skozi strani njegovih knjig čakajo tenkočutni opisi ulic, trgov, ljudi, hiš, morja in vsega, povezanega z njim. Svetilnik bo zagotovo izpolnil in celo presegel njihova pričakovanja, saj dogodki v njem vsebujejo tako natančne opise okolja, da ga bo vsak, ki mu je Piran vsaj malo blizu, z lahkoto prepoznal. Peganovi opisi prosto- ra so kot freske, ki v vsej svoji ve- ličini oživijo pred očmi bralca. Tokrat pisatelj prikazuje Piran sko- zi junakovo podoživljanje dogod- kov, ki so zaznamovali njegovo pot. Igranje kitare, prvo jadranje v napihljivem čolnu, prva ljube- zen, srečanje z radioamaterstvom so dogodki, ki so si v njegovem spominu stkali toplo gnezdo, iz katerega se ob stiku z morjem, uli- cami in ljudmi sproži neskončen utrinek občutkov, misli in čustev. Svetilnik je nekakšna stalnica, kot luč, ki je nekoč kazala pot mor- narjem, zdaj osvetljuje podobe iz življenja mesta in ljudi. Je prostor, kjer svoj dom najdejo le posamez- ni izbranci. Tja vztrajno zahaja ju- nakov alter ego Adam, ki ga poznamo že iz prejšnjih Pe- ganovih del. Adam se v za- vetju svetilnika srečuje s pri- jatelji, ki jih sicer ni več, a so pomembno soustvarjali življenje mesta, ter tudi tisti- mi, ki so se dvignili iz zavetja mehkih kril njegove do- mišljije. Najbolj vztrajno pa se Ivekov alter ego vrača na svetilnikovo ploščad, kjer ob ograji zre v morje, v želji, da bi na obzorju nekoč le zagle- dal tisto, kar išče že vse življenje. “Pot do svetilnika je dolga. Nahaja se na koncu mesta. Živeti v svetilniku pomeni, da si dal skozi določene dogodke v življenju, ki so te zaznamovali. Šele ko jih preživiš, lahko na svet pogledaš iz drugačne perspektive. Dosežeš tisti notranji mir, ki na- stane takrat, ko se tvoj pogled za nekaj trenutkov ustavi na morju. Če to veščino opazovanja morja dovolj dolgo ter vztrajno uriš, se obzorje v nekem trenutku spre- meni v ogledalo, v katerem lahko zagledaš svojo notranjost. V to globoko verjamem”, je o pomenu svetilnika povedal avtor. Svetilnik je torej roman o nasta- janju romana, a hkrati je ve- ličastna hvalnica Piranu, (avto) biografija in poziv k spremembi vrednot. Dogodki v njem si ne sledijo v kronološkem zaporedju. So delčki, ki jih bralec pridno zla- ga v celoto. Kot bi sestavljal dušo Pirana. Dušo, katere srce hitreje bije, ko na ploščadi svetilnika zre proti obzorju, da bi enkrat zagle- dala svoj odsev. In kot nas v spremni besedi prijazno opomni Lilijana Stepančič, v času, ko je nekaj vredno pozornosti le, če je zasičeno z vse bolj opevano dra- matičnostjo, je Vanjevo prepro- sto, a vendarle polno, z občutki nabito pisanje, pravi balzam za možganske celice. Nataša Fajon Novo delo Vanje Pegana Svetilnik: Roman, ki ga je napisal pogled na morje Ob začetku letošnje zborovske revije Primorska poje 30 koncertov bo zazvenelo od morja do Alp! ačela se je najbolj množična slovenska zborovska revija Pri- morska poje. Zaživela je 47. le- to zaporedoma in v prihodnjih ted- nih, do 24. aprila, se bo od morja do Julijskih Alp zvrstilo kar 30 koncer- tov, ki jih bo oblikovalo več kot 200 pevskih zborov in komornih skupin, med njimi kar osem novih. Pomen- ljiv je tudi podatek, da se primorsko zborovsko gibanje obnavlja tudi z no- vimi zborovodji. V vsebinsko bogati spremni brošuri, ki je izšla ob začetku revije, beležijo med drugim, da letos prvič nastopa kar 12 zborovodij. Tudi letošnjo revijo, ki je posvečena 120. obletnici rojstva skladatelja Ka- rola Pahorja, prirejajo Javni sklad Re- publike Slovenije za kulturne dejav- nosti, Zveza pevskih zborov Primor- ske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza cerkvenih pev- skih zborov iz Trsta in Zveza sloven- ske katoliške prosvete iz Gorice. Prva dva koncerta sta bila v petek, 26. februarja, na gradu Dobrovo v Brdih in v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu, a do nedelje, 28. februarja, so izpeljali še tri koncerte, med temi tu- di v Križu pri Trstu, kjer so zbori s sa- kralnim sporedom nastopili v žup- nijski cerkvi. Naj na kratko spregovorimo o teh dveh koncertih na Tržaškem. V dvo- rani Marijinega doma, kjer je ob na- povedovalcu Mateju Kosu, ki je pri- sotne nagovoril tudi v imenu ZCPC in ostalih organizatorjev, je ude- ležence pozdravil ravnatelj te po- membne duhovne in kulturne po- stojanke pod Sv. Justom, msgr. Franc Vončina. Nastopilo pa je sedem zbo- rov. Zvrstili so se Klapa Planta iz Vi- pave, ženska vokalna skupina Vanda Križaj iz Orehka na Postojnskem, iz Goč so prišli v Trst Fantje s'pod vel- ba, izpod Velike glave v Terski dolini pa Barški oktet. Žlahtno pevsko tra- dicijo je potrdil Mešani zbor Zdravko Munih iz Kanala ob Soči, medtem ko sta večer sklenila Moški zbor Razpot- je s Cola, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja, in Moški zbor Lijak 1883 z Vogrskega, ki je eden izmed osmih moških zborov, ki so nastopili na vseh dosedanjih izvedbah. Z zborovskega vidika je bil to tehten večer. Sodelujoči zbori so sicer izbrali dokaj tradicionalen spored pesmi, pri vseh nastopih pa je bilo čutiti re- sno in zavzeto delo, v smislu na- tančnega interpretiranja in lepega muziciranja. Bil je to praznik sloven- ske pesmi in lepih občutkov, kar se je odražalo tudi po koncertu med druženjem v kletnih prostorih, kjer so se vrstile pesem za pesmijo in ustvarjale enkratno praznično vzdušje. Nedeljski, sakralni koncert v župnij- ski cerkvi v Križu pri Trstu, ki ga je povezovala Ksenija Kosmač, je bil vsebinsko zelo zanimiv. Oblikovali so ga štirje zbori, ki so predstavili pe- smi sakralne narave. Prvi je zapel združeni zbor Zveze cerkvenih pev- skih zborov, ki je koncert tudi orga- nizirala, sledil je MePZ Divača, ki je pod vodstvom Mateja Penka in ob spremljavi instrumentalne skupine Brkinske godbe 2000 izvedel Misso brevis Jakoba de Haana. MePZ Postoj- na pa je nastopil s stilno raznolikim in učinkovitim izborom pesmi Re- gerja, Mokranjca, Arva Paerta, Josefa Gruberja in mladega, zelo obetavne- ga skladatelja Andreja Makorja, ki je v duhu pravoslavne zborovske tradi- cije uglasbil Otče naš, kakor tudi zna- no himno sv. Amborža O lux beata Trinitas, ki jo je kot zadnji nastopa- joči izvedel Komorni zbor Ipavska. Rimski zborovodja Michele Josia je ob omenjeni himni izbral še tri izra- zito koncertne skladbe na sicer du- hovno besedilo. Napisali so jih so- dobni skladatelji Eric Whitacre iz Združenih držav Amerike, estonski glasbenik mlajše generacije Urmas Sisask in eden zdaj najbolj prodornih latvijski mlajših zborovskih sklada- teljev Eriks Ešenvalds z zvočno zelo bogato pesmijo Stars, pri kateri so pevci alikvotne tone izvabljali tudi z različno uglašenimi kozarci, kar je ustvarilo prav posebno vzdušje v cer- kvi. Znana Gruberjeva Marijina pe- sem Sonce že zahaja pa je zelo pri- merno sklenila ta doživeti zborovski dogodek, ki ga je ponudil peti kon- cert letošnje Primorske poje. V našem zamejskem prostoru se bo v prihodnjih tednih zvrstilo še osem koncertov, in sicer v cerkvi sv. Andre- ja v Štandrežu, v občinskem kultur- nem centru na Trbižu, v KC Bratuž v Gorici, na Stadionu 1. maj pri Sv. Iva- nu v Trstu, v kulturnih domovih v Sovodnjah in na Proseku ter v občin- skem gledališču F. Prešeren v Boljun- cu. Zadnji koncert bo 24. aprila v Za- vrhu v Terski dolini, ostali pa v ra- zličnih krajih v matični domovini. Ko pregledujemo koncertne sezna- me, ugotavljamo, da zborovodje gle- de na zmogljivosti pevcev izbirajo ze- lo pestre sporede. Mnogi se sicer odločajo za znane in preverjene pe- smi in skladatelje, veliko pa je tudi takih, ki segajo po sodobnih stvarit- vah, kar je gotovo spodbudno za rast in napredek zborovske kulture. Seve- da je raven teh zborov zelo različna, a prav vsak v svojem okolju opravlja nezamenljivo vlogo oblikovalca slo- venske kulturne tradicije. Revija Primorska poje je res edin- stven pojav in pomemben vsakoletni pokazatelj stanje zborovske kulture v našem prostoru. V. J. Z Trst / Kulturno razpoloženje pri Glasbeni matici Glasba kot romanje vase me Glasbene matice je bilo v mesecu slo- venske kulture prisotno na različnih po- dročjih. Šola je krstila svojo koprodukcijo s Slovenskim stalnim gledališčem, priredbo Grumove drame Dogodek v mestu Gogi v režiji Igorja Pisona: v predstavi je imela glasba v živo namreč dramaturško vlogo z izvedba- mi godalnega tria in dirigenta (v tem prime- ru tudi v vlogi pianista in korepetitorja) Igor- ja Zobina. Šola je aktivno sodelovala tudi pri izvedbi raznih prireditev ob dnevu slovenske kulture: z orkestrom in pevci na osrednji pro- slavi, ki je letos potekala v Gorici, kot soorga- nizatorka na Trbižu, kjer so večer slovenske kulture sooblikovali razni solisti šole, ne na- zadnje v Marijinem domu v Rojanu. Ob letošnjem mesecu slovenske kulture so na Glasbeni matici igrali in tudi govorili o umetnosti, ki ustvarjalno povezuje profesor- je, učence in sodelavce šole. Na sporedu praz- novanja so bila tri srečanja v obliki pogovo- rov s koncertom, od katerih je tretje odpadlo zaradi bolezni gosta, priznanega muzikologa Primoža Kureta. Na prvem srečanju se je občinstvu predstavil priljubljeni pedagog in skladatelj Bojan Glavina, ki je že dolgoletni prijatelj Glasbene matice, saj je pred leti so- deloval kot urednik revije primorskih glasbe- nih šol, je lani vodil delavnico za kompozici- jo, ne nazadnje je učencem šole znan, ker po- gosto izvajajo njegove skladbe. Na srečanju v Gallusovi sobi je spregovoril o pedagoških namenih svoje kompozicijske žilice, saj večkrat piše skladbe po meri mladih glasbe- nikov, ki jih navdušuje za umetnost. Svoje ra- zlične prijeme je prikazal tudi z igranjem iz- bora stilno različnih skladb iz lastnega opusa. Avtoportretu prisrčnega umetnika je teden kasneje sledil pogovor z Jankom Banom, do- bitnikom srebrnega državnega priznanja JSKD za življenjsko delo na področju zborov- ske glasbe. Z njegovimi besedami so se pre- pletale note skladb slovenskih avtorjev, ki so jih izvedli učenci šole. Ban je spregovoril o povezavi z Glasbeno matico, od študija violi- ne, tolkal, solopetja in muzikologije do časov, ko je stopil v upravni odbor in je sodeloval pri prirejanju koncertne sezone. Govoril je tudi o delu na Radiu Trst A, o prizadevanjih za vrednotenje domačih skladateljev, predv- sem o ljubezni do zborovske glasbe, ki se ji navdušeno posveča celo življenje kot priznan zborovodja in kot poznavalec, ki je vir dra- gocenih nasvetov in spodbud. Zborovska gla- sba je postala tudi način za vzpostavljanje ustvarjalnega dialoga z itali- jansko večino zaradi voden- ja italijanskih zborov in vključitve slo- venskih skladb v nji- hov repertoar, a tudi zaradi urejanja not- nih zbirk za deželno zbo- rovsko zvezo Usci, pri kate- ri je pred krat- kim izšla knji- ga slovenskih ljudskih skladb za otroške zbo- re. Glasbena matica je ovrednotila učence in go- ste, ob dnevu kulture pa je bila tudi sama de- ležna pomembnega priznanja. Pokrajina Trst ji je namreč podelila častno priznanje za pri- zadevanja na pedagoškem področju in za vrednotenje glasbene kulture nasploh. V prejšnjih letih so pokrajinsko nagrado prejeli književniki Boris Pahor, Alojz Rebula in Mi- roslav Košuta, tokrat pa je institucija ovred- notila ekipno delo profesorjev in učencev, ki so se v zadnjem stoletju odlikovali z vrhun- skimi umetniškimi dosežki. Na občuteni slo- vesnosti na sedežu Pokrajine se je zbralo ve- liko predstavnikov mestnega in pokrajinske- ga kulturnega sveta. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je izročila priznanje predsednici Mileni Padovan in rav- natelju Bogdanu Kralju. Kot predstavnik pro- fesorskega zbora je Aleksander Rojc izrekel misel o pomenu glasbe in hkrati manjšinskih skupnosti: govoril je o glasbi kot o romanju vase, o kulturi, ki je za celotno Evropo vedno obnovljiv vir energije, ne nazadnje je citiral predsednika znamenite akademije Della Cru- sca z besedami o nemogoči hierarhiji jezikov v Evropi, kjer je vsak jezik del skupnega za- klada. PAL I Foto damj@n Foto damj@n Tržaška3. marca 201610 V soboto v Miljah Jolka Milič in slikar Aleksander Peca V soboto, 5. marca, ob 17.30, bo v Muzeju sodobnih umetnosti Ugo Cara' v Miljah, ul. Roma 9, dvojni dogodek: predstavitev knjige Jolke Milič, POEZIJA - bla, bla, bla od A do...? - POESIA - bla, bla, bla dalla A alla...? (založba Antony - TS) in vodeni obisk razstave Vloga podob s slikarjem Aleksandrom Peco. Pesnik in časnikar Jurij Paljk bo predstavil novo pesniško antologijo skupaj z avtorico Jolko Milič in založnico Miriano Antoni. Gre za izbor dvajsetih glasov sodobne slovenske poezije, ki jih je pripravila za izdajo v izvirniku in italijanski verziji znana prevajalka iz Sežane. Jolka Milič, ki ima tržaške korenine (njen oče je bil uveljavljen pek v mestu), ima za sabo preko 70 prevodnih del, v glavnem poezije. Prevedla je Kosovela v italijanščino in Sabo v slovenščino, prejela je mnogo nagrad in priznanj za svoje leposlovno in umetniško posredovanje v obeh jezikih ob meji. V njenem zadnjem delu so znana in manj znana, a zato nič manj zanimiva imena. Avtorji so razvrščeni po abecednem redu, začenjajo se z Aljo Adam, končajo pa se z Zoranom Pevcem. Vmes so: Ana Pepelnik, Anica Perpar, Barbara Pogačnik, Boris A. Novak, Brane Mozetič, Dušan Jovanović, Ines Cergol, Lučka Zorko, Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek, Maja Vidmar, Patricija Dodič, Patricija Sosič Kobal, Sonja Votolen, Tatjana Pregl Kobe, Vanja Strle, Veronika Dintinjana in Vinko Möderndorfer. Po zaslugi avtorice in založnice je cena knjige izredno nizka (20 evrov za 520 strani). Nemara bo tudi bližina 8. marca prispevala k posebnemu obeležju ženske občutljivosti in ustvarjalnosti, ki sta botrovali nastanku antologije. Srečanje se ponuja kot dvojna priložnost za seznanitev s predstavnikoma dveh rodov in različnih zvrsti. Z barvnimi fantazmagorijami ALEKSANDRA PECA in z JOLKO MILIČ, izvirno glasnico in neugnano opazovalko slovenske kulture. Kljub ne več rosno mladi starosti je v polni dejavnosti: samo v zadnjem letu je izdala številne avtorje (Marjana Mančka, Patrizio Dughero, Josipa Ostija, Franca Arminija, Kosovela) in še druge ima pripravljene v svoji prevajalski delavnici (Toneta Pavčka, Vinka Möderndorferja, Andreja Medveda). Z založbo Antony je komaj objavila svoje Jolkizme, alias Rekla brez kontroliranega porekla in že pripravlja novo zbirko zapisov o prevajanju in poeziji... Dogodek prireja Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga z Občino Milje. Pri razstavi Vloga podob sodelujeta še društvo Juliet in tržaška Hiša umetnosti. Razstava bo na ogled do nedelje, 13. marca 2016, z urnikom: od torka do petka, od 17.00 do 19.00; v soboto od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00; v nedeljo od 10.00 do 12.00; v ponedeljek zaprto. INFO o razstavi: Občina Milje – Odborništvo za kulturo, tel. 0403360340, ufficio. cultura @comunedimuggia. ts. it, www. benvenutiamuggia. eu. Dokumentarni film Tihotapci identitete Meja je lahko tudi nekaj pozitivnega. O tem želi pričati dokumentarni film Tihotapci identitete, ki so ga predpremierno predstavili v četrtek, 25. februarja, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Dokumentarni film v produkciji društva ŠKUC in RTV Slovenija skozi mozaik zgodb pripoveduje o življenju na slovensko-italijanski meji – od Tolmina in Benečije, preko Sinjega vrha, mimo Gorice in Trsta do Sečovelj - o stičišču slovanskega in latinskega sveta. Četrtkova predstavitev je bila zadnja izmed dogodkov, ki so uvedli v festival literature sveta FABULA. Ta se je v soboto začel v Ljubljani. Režiserka in scenaristka Marija Zidar, ki je bila prisotna na projekciji filma, si je zamislila dokumentarec kot film “na cesti” - ali “on the road”, za protagonista pa je izbrala novogoriškega časnikarja, reporterja in kolumnista Ervina Hladnika Milharčiča, ki je s svojim pristopom nazadnje postal tudi scenarist filma. Hladnik Milharčič je namreč prepotoval večje in manjše kraje vzdolž meje, se srečeval z ljudmi in beležil zanimive zgodbe ter pričevanja. Kamera je zapisovala in se hkrati (po zaslugi direktorja fotografije Latifa Hasollija) čudila zgodbam, ki so jih novinarju zaupali najrazličnejši zanimivi ljudje. O svoji izkušnji je na predstavitvi pripovedoval sam Hladnik Milharčič, in sicer v dialogu z Ireno Urbič. Po njegovem mnenju je meja lahko nekaj pozitivnega, ko jo ljudje znajo spremeniti v priložnost in bogastvo. Meja rojeva plemenite in neverjetne ljudi širokega srca, na meji ni plehkih čustev, vsaka stvar ima več dimenzij – je dejal protagonist. Zato je meja izredno plodno področje, pravi Hladnik Milharčič, tu naletiš na zgodbe, ki jih nikjer drugje ne moreš najti. V filmu so tako zapisane zgodbe Aleksandrink iz Prvačine, pričevanja Iztoka Mlakarja in Draga Misleja – Mefa, ki je tudi podpisal zvočno kuliso filma, pa Donatelle Rutar in Antonelle Bukovaz iz Benečije, zapisani so prizori vstajenjske maše v Gorici in prvomajskega shoda v Trstu – s pričevanji časnikarja in pesnika Jurija Paljka v prvem primeru in pevovodkinje Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič Pije Cah v drugem primeru. Zakaj pa naslov Tihotapci identitete? Po mnenju protagonista meja ne omejuje identitete, pač pa dopušča pogled čez najrazličnejše zidove, barikade ali žice. Že zaradi samega obstoja meje so ljudje na eni in na drugi strani prisiljeni, da se soočajo z identiteto drugega, zato lahko paradoksalno prihaja do kulturnega oplajanja, do prisvajanja tega, kar je pri “drugih” dobro ali celo boljše kot “pri nas”! Kratke Dr. Julij Bertoncelj gost v DSI Dograjevati moramo naše sanje Peterlinovi dvorani se je v ponedeljek, 22. februarja, zgostila življenjska zgodba Julija Bertonclja, strojnega inženirja in publicista. V pogovo- ru s predsednikom DSI je gost na podlagi dveh svojih knjig, Šepe- tanja na kolesu in Komu izstaviti račun. Izzivi in madeži, razčlenil svoje življenjsko vodilo: strnili bi ga lahko v pojem o klenem etičnem doživljanju vsakdana, ki se oplaja ob vedrem vitalizmu in humanizmu ter ob spoštovanju sebe in drugega. Življenjska usoda je predavatelju prizadejala marsikateri udarec. Po doktoratu v znanstvenih vedah je dr. Bertoncelj začel svojo pot v akademskem svetu kot asistent. Odtlej se je 'zataknilo', ker znan- stvenik ni bil član partije: “Verjel sem, da je za znanstvenika po- membno le to, da je predan družbi in tehničnemu napredku, ne politiki”. Izbral je zato pot v tu- jino, ki ga je popeljala do Švedske, Nemčije, Berlina, Londona in v V ZDA, kjer je na univezi v Standfor-du odkril popolnoma noveživljenjske in poklicne izzive. Po prihodu domov je bil nekaj časa svetovalec predsednika Slovenske trgovinske zbornice, odločno je nato odklonil ponudbo podpred- sednika trgovinske zbornice Jugo- slavije, ki mu je predlagal tajno vodstvo terorističnih akcij na av- strijskem Koroškem. “V Velikovcu se je leta 1979 zgodila prava kata- strofa”! Ostal je brez službe in za- poslil se je v podjetju Gorenje, na- to v Iskri avtomatika: “Napredoval pa nisem, ker še vedno nisem vstopil v KP”. Življenje je teklo dalje, njegov stro- go znanstveni vidik je sčasoma dopolnjevalo humanistično raz- glabljanje danosti, njenih družbe- nih, gospodarskih in političnih premikov. Osebno izkušnjo, pa tu- di kolesarsko od Ljubljane do Ri- ma, je Bertoncelj strnil v knjigo Šepetanja na kolesu. Knjiga je izšla v samozaložbi, kar je botrovalo odklonilnemu odnosu do dela s strani založb in knjigarn. Ta nega- tivna izkušnja je avtorja vodila v snovanje nove knjige (Komu izsta- viti račun), v kateri se je opredelil za širšo družbenokritično stališče. Predavatelj je občinstvu tako obra- zložil hudo izkušnjo svoje družine (sam je rojen leta 1939), ki je “ti- pičen primer” tega, kar vojna vnaša v družbo: razklanost. Sta- rejši brat je bil mobiliziran v nemški vojski, drugi brat pa se je priključil partizanom: “Učil se je ubijati ljudi”, je grenko pripomnil in še bolj žalostno dodal: “Te iz- kušnje so našo družino privedle do ene same velike tragedije. Tudi po vojni smo se družinski člani na ta račun kregali, eni so krivili eno izbiro, drugi drugo... ” Nad vsemi temi dogajanji pa je kot hudič bdel komunistični režim! Sklepni del svojega izvajanja je dr. Bertoncelj namenil sedanjemu družbenogospodarskemu po- ložaju v matični domovini. Stanje je domala slabo, ker ne spoštujejo dela domačih ljudi. “Znanje se ra- je uvaža iz tujine in se lasten znan- stveni potencial raje zanemarja. Dobra slovenska podjetja so tako pod udarom in se zato selijo v tu- jino ali pa celo prenehajo dejav- nost. Če bo propadlo naše gospo- darstvo, bo propadel slovenski narod in slovenski jezik bo izgi- nil”, je ugotavljal. Danes pa imajo v rokah škarje in platno finančniki in bančniki, ki nima- jo državotvornega odnosa do gospodarskega sektorja: “Za vsa- ko podjetje, za vsako delovno mesto bi se morali boriti”! Tudi družba je po svoje bolna, “moj prijatelj Boris Pahor pravi, da smo danes družba 'televizijcev', kar pomeni, da smo pasivni opazovalci tega, kar se nam do- gaja. Po eni strani je to tudi ra- zumljivo, saj se ljudje dan za dnem bojujejo za preživetje. De- narja ni in ni”! Končna misel dr. Bertonclja pa je bila vendarle naravnana v po- zitivno smer. Glede na svojo življenjsko izkušnjo je poudaril, da sovraštvo ne pelje nikamor: “Spra- vo moramo nenehno iskati. Ustvariti moramo prijazen svet, iskati moramo skupno pot, ne smemo iskati jeze. K sebi moramo vabiti tiste, ki dograjujejo naše sanje”, je dejal in glede narodne sprave poudaril, da “o mrtvih se moremo pogovarjati; mrtve mo- ramo pokopati, povrniti jim do- stojanstvo. Šele nato bomo lahko z lahkim srcem vkorakali v pri- hodnost”. IG Kaj pa mesto Trst? Izvzeto naj bo iz medobčinske zveze avli deželnega sveta FJK so 24. februarja razpravlja- li o amandmaju deželne- ga svetnika SSk Igorja Gabrovca k reformi občinskih uprav, s kate- rim bi Trstu priznali poseben sta- tus. “Zahteval sem, naj bo Trst to, V kar je vedno bil, samostojnadeželna prestolnica. To potrjujetudi deželni zakon št. 1 iz leta 2006, ki je nakazal možnost usta- novitve mestnih občin v FJK pod pogojem, da obsegajo ozemlje vsaj ene (!) občine in vsaj 200 ti- soč prebivalcev. To je v FJK le Trst. Ko bi to priznali, bi ostalim oko- liškim občinam omogočili usta- novitev ločene in samostojne zve- ze občin, tako kot so pred enim letom zahtevali vsi naši župani. Dosegli bi samostojno dvojezično unijo občin in samostojnost Trsta z nazivom metropolitanskega mesta”, je pojasnil Gabrovec. Deželni svet je Gabrovčev predlog prenesel v presojo in poglobitev pristojne komisije. Deželni svet- niki so sprejeli popravek, ki sta ga ob Gabrovcu predlagala še Ukmar in Lauri; le-ta uvaja večjezične sta- tute in prav tako večjezične nazi- ve Unij tam, kjer te zaobjemajo tudi občine iz seznama zaščitenih zaradi prisotnosti slovenske, fur- lanske in nemške manjšine. V svojih nastopih je predstavnik SSk zagovarjal potrebo po priznanju posebnih značilnosti občinskih zvez, kjer so prisotni Slovenci. Ga- brovec je odklonil vsako obliko političnega pritiska ali prikrajšan- ja finančnih dotacij 18 (na 32) zaščitenim občinam, ki niso pri- stopile k unijam. Kulturni večer na sedežu devinskih zborov Odmevna predstavitev knjige o Plesovih evin in njegovi ljudje na geopolitični šahovnici zgodovine. Tako bi lahko z enim stavkom povzeli večer, ki je bil v soboto, 20. februarja, na sedežu devinskih zborov. Moški zbor Fantje izpod Grmade, je v poklon dnevu slovenske kulture priredil predstavitev trijezične knjige, ki v slovenščini, itali- janščini in angleščini govori o rodbini Ples, ki je vse od srede 19. stoletja odigravala pomembno gospodarsko in narodno vlogo v vasi. Knjiga z naslovom Plesovi v D Devinu je izšla jeseni minulega le-ta pri ZTT, napisal pa jo je poto-mec te rodbine, Mitja Močivnik, sin Tatjane Ples, ki je umrla pred nekaj leti. Poslopje nekdanjega hotela Ples je danes ena glavnih stavb, v katerih v Devinu domuje Jadranski zavod združenega sveta, in Močivnik je izrecno poudaril, da je bilo materi, ki ji je bilo zaradi fašističnih zakonov onemo- gočeno obiskovanje slovenskih šol, v veliko zadoščenje, da je lah- ko leta 1994 pripomogla k širitvi mednarodne devinske šole v pro- store svoje rojstne hiše. Močivnik je obrazložil, da se je za pisanje knjige odločil, ko je v družinskem arhivu našel zanimi- vo dokumentacijo, ki jo je še do- polnil z dokumenti; te je našel v goriškem pokrajinskem arhivu in v NUK-u. Gre za dokumente, ki zadevajo družino Ples in tudi de- lovanje devinskega županstva, saj je bil njegov praded Miroslav Pless kakih 15 let devinski župan. Zadnja leta 19. stoletja in tista pred prvo svetovno vojno so bila velikega pomena za vas. Na večeru je bila tudi jasno poudar- jena vloga Plesovih v devinskem kulturnem društvu Ladja, ki je imelo pomembno vlogo pri na- rodnostnem ozaveščanju De- vinčanov. Na večeru so sicer omenili tudi znamenite protestne dogodke okrog odpiranja šole Leghe Na- zionale v Devinu, predvsem pa osvetlili posledice prve svetovne vojne za Devin in samo Plesovo družino, saj je starejši sin padel kot poklicni avstro-ogrski častnik v Galiciji, drugi sin je bil v madžarskem polku na zahodni fronti in je po vojni ostal na Madžarskem, ostala dva brata, od- vetnik Ivan in najmlajši Leopold, sicer avtorjev ded, pa sta padla v rusko ujetništvo in sta vojno preživela v Sibiriji, domov sta se vrnila leta 1920. Prav Leopold je nato nadaljeval družinsko hote- lirsko tradicijo in bil vseskozi tudi med fašizmom in drugo svetovno vojno ter nato po vojni pod zavez- niki, ki so jim leta 1948 vrnili poi- talijančeni priimek Plezzo v obli- ko Ples, vodilna osebnost med Slovenci v Devinu. Na predstavitvi, ki jo je uvedel zbor pod vodstvom Hermana An- toniča, je o bogati likovni podobi predstavljene knjige spregovorila Jasna Merku’, likovna umetnica in avtorica uvodne misli v knjigi, sicer sorodnica po mamini strani. Med drugim je naglasila tudi to, da so v knjigo vključili več posnet- kov del raznih slikarjev, od Strne- ta do Sirka in Černigoja ter Palčiča, ki jim je bil Devin vir nav- diha. Ob predstavitvi knjige je v dvorani bila na ogled tudi razsta- va Devin v starih časih, zbirka sta- rih povečanih fotografij Ivana Grudna in izredno zanimivih sta- rih razglednic Igorja Tute. Zaradi zanimanja italijanskih vaščanov so pred slovenskim večerom priredili tudi predstavi- tev v italijaščini. Presenetljivo šte- vilo poslušalcev je z zanimanjem spremljalo avtorjeva izvajanja, da bi kaj več izvedelo o zgodovini va- si, v kateri živijo. Dr. Julij Bertoncelj (foto damj@n) Ob zelo boleči izgubi ljubega moža ROBERTA PERICA iskreno sočustvujemo z ženo Alenko, hčerkama in ostalimi domačimi ter jim izražamo globoko sožalje UREDNIŠTVO in UPRAVA NOVEGA GLASA Ob smrti dragega moža in očeta ROBERTA PERICA izreka ženi Alenki, hčerkama in vsem ostalim sorodnikom iskreno sožalje ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Tržaška 3. marca 2016 11 Obvestila Duhovna priprava na Veliko noč (pavza za oddih in razmislek v vrtincu vsakdanjih opravil) pod vodstvom g. Klemna Zalarja, bo v sredo, 9. marca 2016, v zavodu šolskih sester, ul. delle Docce 34: ob 16. uri sv. maša, nato postna misel - Vincencijeva konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po globljem doživljanju svoje vere. Bogoslužni spored v Rojanu: vsak petek ob 16. uri križev pot; 20. 3. 2016 oljčna nedelja: ob 9. uri: blagoslov oljk in sv. maša z branjem Kristusovega trpljenja. Prenos po radiu Trst A; 24. 3. 2016 veliki četrtek - ob 17. uri: sv. maša zadnje večerje; 25. 3. 2016 veliki petek - ob 17. uri: branje Kristusovega trpljenja, češčenje križa in obhajilo - zbor poje postne pesmi; 26. 3. 2016 velika sobota: priložnost za sv. spoved od 16.30 dalje - na razpolago bo več spovednikov; 27. 3. 2016 Velika noč - ob 9. uri: slovenska sv. maša in blagoslov velikonočnih jedi. Prenos po radiu Trst /A; 28. 3. 2016 velikonočni ponedeljek: ob 9. uri sv. maša. Darovi V spomin na Hedviko Kavčič Kandut darujeta Marisa Sosič in Loris Tavčar 90 evrov za Marijin dom pri Sv. Ivanu. Za Novi glas: v spomin na Metko Peric in na gospo Bogomilo Doljak daruje Marinka Terčon 100 evrov. V spomin na drago gospo Hedviko Kavčič vd. Kandut daruje družina Rudež 100 evrov za svetoivanski cerkveni pevski zbor. S 1. strani Za Mladiko ... Mladika se bralcem ob jubilej- ni, 60-letnici, pardon, ob jubi- lejnem 60. letniku (začela je namreč izhajati leta 1957), predstavlja v novi grafični po- dobi. Kako bi nam predstavili grafične novosti revije? Na to vprašanje bi vam morda lažje in boljše odgovoril oblikova- lec Matej Susič, ki revijo oblikuje že nekaj let. V ured- ništvu si za vsak letnik želimo sprememb, a pri taki reviji, kot je naša, in pri finančnih sredstvih, s katerimi razpolagamo, to ni lah- ko. Ne moremo delati čudežev. Tudi grafično si ne moremo dovoliti revolucionarnih spre- memb. Bralci se na do- ločeno obliko privadi- jo, vedo, kje lahko kaj dobijo. Nekoliko mora- mo tudi racionalno šte- diti s prostorom. No, kot lahko vidite, ima prva letošnja številka nekaj več strani, je bolj zračna in bolj prikup- na. Upajmo, da bomo to obliko lahko obdržali, težje bo z obsegom, ker nas to nekaj več stane. Kaj ste hoteli s to potezo spo- ročiti bralcem? Kot rečeno, v uredništvu si vsako leto želimo sprememb. Morda smo si letos drznili nekoliko več. Mi želimo, da bi bralci to potezo cenili in da bi jim bila Mladika všeč. Ali je bila novosti deležna tudi uredniška ekipa revije? Večjih novosti res ni bilo. Vsako leto skušamo pridobiti kakega no- vega člana, predvsem iz mlajših vrst, zato da pomladimo naše vrste in nadomestimo tiste, ki iz različnih razlogov umanjkajo. To se je zgodilo tudi letos. Pišočih lju- di med nami pa, kot veste, ni ve- liko in si jih vsi želimo. Poleg tega je pisanje za revijo le malo dru- gačno kot za časopise, bolj preteh- tano, bolj premišljeno, pogloblje- no in z “daljšim rokom uporabe”, da tako rečem. Kdo sestavlja uredniški odbor in kako bi nam predstavili smernice, katerim sledi? V uredniškem odboru je sedaj šti- rinajst ljudi. Nekaj rubrik je stal- nih. V vsaki številki objavimo li- teraturo, ki je bila nagrajena ali priporočena na vsakoletnem lite- rarnem natečaju. Včasih objavlja- mo tudi nadaljevanke: recimo ro- man ali spomine. Drugo gradivo pripravljamo sproti, za vsako šte- vilko imamo sejo. Prisotnost na sejah pa zelo niha, ker so skoraj vsi člani uredništva zaposleni vsak na svojem področju in je ne- mogoče določiti za sejo čas, ki bi odgovarjal vsem članom ured- niškega odbora. Nekateri prihaja- jo tudi od daleč, zato pa imamo telefone in elektronsko pošto. Vendar pa so seje s prisotnostjo udeležencev dragocene, ker pri- haja na njih do izmenjave mnenj in diskusij. V glavnem skušamo v Mladiki obravnavati teme in vse- bine iz našega zamejskega prosto- ra, saj je Mladika namenjena te- mu prostoru in tudi nastaja v njem. Žal, pa nimamo veliko pi- scev, ki bi bili pripravljeni pogla- bljati določeno problematiko. Ali ne zmorejo ali se ne želijo izpo- stavljati. Kako so se ta uredniška načela spreminjala v tako dolgem ob- dobju? Točneje: kako je revija znala stopati v korak s časom? Zanimivo vprašanje. Treba je po- vedati, da se je revija marsikdaj prilagajala potrebam ali še bolje avtorjem, ki jih je imela na razpo- lago. Tako je veliko pisala o gleda- lišču v času življenja Jožeta Peter- lina, ki je sproti spremljal gleda- liško dogajanje pri nas. Profesor Martin Jevnikar je pisal svojo ru- briko o slovenski zamejski in zdomski literaturi, ki je pred nekaj leti izšla tudi v samostojni knjigi. Profesor Pavle Merku' je Mladiko obogatil z več svojimi jezikovnimi razpravami in rubrikami iz ime- noslovja in toponomastike. Tako se je Mladika prilagajala času in prostoru, v katerem je izhajala. Se- veda pa ni nastajalo vse tako, zelo veliko je bilo sprotne- ga odzivanja na ak- tualne dogodke in do- gajanje v času. Revija je v našem za- mejstvu začela svojo pot v hudih časih po- litičnega enoumja, ki je kovalo usodo slo- venskega naroda v Ju- goslaviji. Kako in s kakšnimi tematikami ter finančnimi sred- stvi je revija takrat vkorakala v zamejski medijski prostor, ki je bil tudi ideološko raz- klan? Ja, Mladika je začela izhajati v času, ki ji ni bil najbolj naklonjen. Meja s Slovenijo je bi- la tesno zaprta. Fi- nančnih podpor ni uživala ne iz Italije ne iz Jugoslavije. Še danes se sprašujem, kako smo takrat zmo- gli. Dežela je nastala nekaj let ka- sneje (1964). Res pa je, da so bili kljub vsemu takrat naši ljudje bolj zavzeti, bolj radodarni in bolj za- vedni. Bili so zvesti bralci in na- ročniki. Tako kot smo se mi žrtvo- vali s prostovoljnim delom in ga- ranjem, tako so tudi oni kaj žrtvo- vali za naš tisk, ga podpirali, ku- povali in širili. Take požrtvovalno- sti je danes veliko manj. Kako je to nalogo izpolnjeval ustanovitelj revije, prof. Jože Peterlin, kako pa ste to nalogo vi po njegovi smrti leta 1976? Jože Peterlin ni bil samo izredna kulturna osebnost, bil je tudi velik garač. Ugleden slovenski kultur- nik ga je po smrti nekoč primerjal z Janezom Evangelistom Krekom. Res ni poznal počitka. Pokojni Franc Jeza, iznajdljivi časnikar pri Novem listu, ga je neko poletje v tramvaju, ko sta se skupaj vozila proti Opčinam, vprašal, kam bo šel poleti na počitnice. In Peterlin ga je nazaj vprašal: “Počitnice? Kaj so to”? No, njegovo delo sem pri reviji skušal sam nadaljevati. Ni mi bilo težko. Že prej sem mu po- magal v tiskarni (takrat smo delali še s svincem), tako da sem njegov način dela kar dobro poznal. Se- veda pa mi je pri tem pomagala cela vrsta sotrudnikov in prijatel- jev. Da omenim vsaj nekatere: Jev- nikarja in Merkuja sem že omenil, potem sta tu še Zora Tavčar in Alojz Rebula, Saša Martelanc, Ser- gij Pahor, Ivo Jevnikar in številni drugi člani odbora in sodelavci. V uvodniku letošnje Mladike št. 1 piše med drugim, da je ta publikacija 'edina slovenska re- vija, ki izhaja v ožjem zamej- stvu, in tudi da je med številni- mi založniškimi pobudami, ki so se porajale med nami po drugi svetovni vojni, edina preživela vse težave in proble- me (pa tudi predolgo trajajoče ideološko odklanjanje, ki ni v čast marsikateri slovenski insti- tuciji). Če ne drugega torej za- služi priznanje kot zgled vztraj- nosti in žilavosti’. Ali bi lahko razčlenili to misel? Da, po vojni se je v Trstu pojavilo ničkoliko revialnih poskusov, ki so vsi po krajšem ali daljšem ob- dobju poniknili. Ob tržaških Raz- gledih, ki so bili blizu takratnemu jugoslovanskemu režimu in jih je urejal Vladimir Bartol, je izhajala Mlada setev, ki sta jo urejala Jože Peterlin in Kazimir Humar. Sledili so razni poskusi v režiji Pavleta Merkuja, Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Franca Jeze (Tokovi, Stvar- nost, Stvarnost in svoboda). Naj- dlje sta se ohranila Most in še po- sebej Pahorjev Zaliv. Medtem je kot konkurent Mladike nekaj let izhajal Dan. Mladika pa je kljub vsemu temu vretju edina vztraja- la, redno izhajala, brez podpor in priznanj celih šestdeset let. Zaradi dragocenega gradiva, ki ga je ob- javljala (Martin Jevnikar, Jože Pe- terlin, Pavle Merku' in drugi) je bila iskana in brana, a je bila v glavnem v določenih režimskih krogih zamolčana. Urad- no priznanje, če lahko to rečemo, je prejela šele po osamosvojitvi in demo- kratizaciji Slovenije po letu 1990. Od takrat jo tudi slo- vensko Ministrstvo za kul- turo prej, zdaj pa Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu redno podpira. ‘Mladika ima vso pravico torej, da se imenuje ne sa- mo manjšinska revija, am- pak polnopravno tudi vse- slovenska'. Tudi ta stavek smo izvzeli iz zadnjega uvodnika. Kaj pravzaprav pomeni za Mladiko ta dvojna razsežnost, manjšinska in vsesloven- ska? Mladika izhaja v italijan- skem zamejstvu in je namenjena prvenstveno temu prostoru. Ven- dar pa njena vsebina in kakovost presegata meje tega prostora in je zato lahko zanimiva tudi za ves slovenski prostor, tako doma kot v zdomstvu. Kakšen pomen pa ima za Mla- diko zdomski slovenski svet? Zdomski slovenski svet, kot ga imenujete, ni bil Mladiki nikoli daleč. Že od prve številke mu je Mladika odmerjala pozornost. Ni- koli ni Mladika zdomstva odpiso- vala. Nasprotno, Zorko Simčič, preden se je izselil v Argentino, je sodeloval pri Mladi setvi. Martin Jevnikar je redno poročal o argen- tinskem Meddobju in knjigah Slo- venske kulturne akcije v Buenos Airesu. Z Mladiko sta sodelovala pesnika in teologa Rafko Vodeb in Vladimir Truhlar. Skratka, vezi z zdomstvom so bile izredno tesne. V Trstu so več ali manj časa, pre- den so se izselili, bivali Jože Veli- konja, Rado Lenček, France Gorše, že omenjeni Zorko Simčič, Bog- dan Novak, Oton Muhr, Alojzij Gerzinič in številni drugi. Za Mla- diko je enotni slovenski kulturni prostor segal od Ljubljane preko Celovca do ZDA in Argentine. Glede na to, da ste postali od- govorni urednik revije leta 1967, deset let kasneje pa njen glavni urednik, kaj vam z oseb- nega vidika pomeni Mladika? Mladika mi je osebno dala veliko zadoščenja. Ni bilo lahko. Za ma- no je veliko dela, skrbi in truda, a ni mi žal. Splačalo se je. Seveda je bilo pri tem potrebno predvsem dvoje, na kar sta me spomnila dra- ga prijatelja te dni, ne da bi vedela drug za drugega: ljubezen in zve- stoba. Med prvimi gurmanskimi izleti v zamejstvu sem bila postavljena pred tri jasna pravila. Ali bolje rečeno, prepovedi. “Nikoli ne naroči ribe in rdečega vina”. Do- bro. “Nikoli ne naroči ribe in pi- va”. Okej. “Kečap na pici nima kaj iskati”. Aaaaa, koliko okusov pa lahko iz- berem za pizzo? “Kaj, koliko? Ena pizza, en okus”. No, lahko izbereš dva okusa, lahko jo deliš na pol... “Ne, to delate samo VI, TAM čez”. Spomnim se, da sem takrat žalobno zavzdihnila. Vi- dela sem, da mi bo še trda pre- dla. Vsa ponosna sem nekoč dvema prijateljema najavila, da jima bom skuhala kosilo. Pripravila sem juho in pašto – prvo je ti- pični element od tam, ta drugi pa od tukaj. Pa sem potem slišala nekakšno matematično poezijo o dveh prvih krožnikih, da to ne gre, da mora k juhi ALI pašti ob- vezno “drugi krožnik” ali pa so- lata … Ma, solato mi jemo s pašto … hkrati, ne potem. Debelo sta me gledala, a ker sta vse pojedla do konca, sklepam, da računica le ni bila tako slaba. Ena izmed min na področju ku- linaričnih razlik, na katero sem naletela, se je skrivala tudi v hla- dilniku mojega dragega zamejca. Vroča zaljubljenost se je spustila do ledišča, ko sem ugotovila, da celotna zaloga hrane v hladilni- ku vsebuje le štiri piva in malo zamrznjene špinače. Iz mene je necenzurirano izbruhnilo nekaj takega, kot če hoče, da umrem od lakote … Ponudil se je (precej ponosno), da mi bo skuhal pašto z oljem, česnom in peperončinom. Mi- slim, da mi je od šoka spodnja čeljust padla vse tja do kolen, in vehementno sem ta njegov “pri- pravek” zavrnila kot nepravo hrano, ki samo kaže njegove samčevske prehranjevalne nava- de. Da je to resnično recept za pašto in ne samo panična impro- vizacija, sem spoznala (in priz- nala ter uporabila) šele mnogo kasneje. Ni slabo, resnično. A od takrat je preteklo že kar nekaj Soče … V danem trenutku pa je bila zame edina prava pašta “ma- karonflajš” (beri: makaroni z ostankom golaža) ali prava štu- dentska mojstrovina, špageti s tuno (če je že bila kakšna omaka dodana, je bila ta v obliki kisle smetane). Ne vem, kako se je takratna lju- bezensko-gurmanska zagata rešila. Najverjetneje pa sem bila deležna enega dobrega “panina” (“Sendvič ne more biti prav obrok”, bi zavila z očmi moja mama) v bližnjem baru. Da tu- kajšnji “panini” vendarle krepko presegajo sterilizirano pripravlje- ne zmazke brez okusa na sloven- skih bencinskih postajah, priz- nam brez težav. Le da imam ved- no znova in znova zaradi kuha- nega pršuta občutek, da sem pri velikonočnem zajtrku. Sem Štajerka, a to ne pomeni, da sem manično zavezana bučne- mu olju – moj oče, ko le zmaga to “dooooolgo pot do zamej- stva”, pa tukaj še vedno raje je popolnoma nezabeljeno solato, kot da bi jo polival s tistim zele- nim (beri: olivno olje). Kot otrok sem odraščala s koli- nami. Na srečo so mi strici pri- hranili pogled na umirajočega pujsa, vseeno pa sem ga lahko vedno slišala vse do njegovega zadnjega kruleža. Ker sem živela v zgoščeni hribovski vasici, je to pomenilo, da je novembra in “veselega decembra” vsako so- boto odmevalo od prestrašenih živali po celotnem zaselku – me- sar je bil namreč le eden in tako se je selil od hiše do hiše vsak ko- nec tedna. Če ne pogrešam česa, ne pogrešam teh zvokov, tu pade vsa nostalgija. A sadove pujsove- ga leta še vedno rada dobim – ter jih tukaj, čez mejo, občasno predstavljam kot “čudo božje”. Da imajo produkti kolin lahko tudi multikulturno gurmansko ozadje, ki se ga ne bi sramoval niti največji kuharski chef, sem odkrila ob praznovanju novega leta. Primer sveže pečenih krva- vic (preverjeno eko in bio) je bil italijanskim prijateljem predsta- vljen kot “sanguinaccio … eeee... tipo inglese... black puding”. Dve klobasi so razrezali na ma- jhne koščke, kot bi bili v resta- vraciji s tremi mischelinovimi zvezdicami, in jih uživali, kot da bi bili prvovrstni kaviar. O sesta- vinah sem raje malce molčala... Predstavljala pa sem si, da bi moj oče ob tem pogledu verjetno počil od ponosa. Naš okus ni odvisen samo od se- stavin in njihove mešanice. Dej- stvo je, da jemo tudi z očmi – in domišljijo. Zgodbe, ki se skrivajo za hrano, so skorajda tako po- membne kot hrana sama. Svojo kuhinjo in prehranjevalne nava- de (brez juhe ni kosila, zelje je zakon, potica, klobase in vege- ta) po novem zelo trendovsko predstavljam tudi kot – avstro- ogrsko :) Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezni KRASNI KRAS (3) B a rb a ra F u ži r “Se magna ben, se paga poco!” ali ljubezen gre skozi želodec Marij Maver, Sergij Pahor, Nadia Roncelli in Matej Susič v TKS-ju (foto damj@n) Letos, 4. marca, obeležujemo štirideseto obletnico smrti prosvetnega delavca, profe- sorja, enega izmed osrednjih organizatorjev slovenskega šolskega sistema v Italiji, kri- tika, igralca, režiserja in urednika Jožeta Peterlina. Rodil se je 2. novembra 1911 na Vinjem vrhu pri Beli cer- kvi (Novo mesto), umrl pa leta 1976 v Trstu. O njego- vem delu, ki je med drugim obrodilo prav revijo Mladi- ko, nam v intervjuju govori Marij Maver. Videmska / Slovenci po svetu3. marca 201612 Skupni slovenski kulturni prostor tema dveh srečanj Benečija in Posočje sta eno samo območje ŠPETER - KOBARID a srečanja v Nediških doli- nah in v Posočju “si priza- devajo, da bo ta naša skup- na zemlja rastla”. S temi besedami je v četrtek, 18. februarja, v Špetru predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo' pozdravila publiko na prvem od dveh večerov na temo Skupni slovenski kulturni prostor, ki so ju letos organizirali občina Kobarid, Fundacija Poti mi- ru v Posočju, JSKD OI Tolmin, Inštitut za slovensko kulturo iz Špe- tra in kulturno društvo Ivan Trin- ko. Ta kulturni dogodek, je spomnila Marina Cernetig, se vrsti že štiri leta v Špetru. Prvo leto je bil na sporedu zborovski koncert, drugo leto pre- davanje o Kobariškem muzeju in Fundaciji, lani je bila v središču Re- zija. Letos pa sta bila na pro- gramu razstava fotografij Darje Gruntar in koncert domačega in tolminskega ansambla. Razstava Osrečevanja prika- zuje fotografije s prve samo- stojne razstave Darje Grun- tar iz Kobarida, ki je članica društva likovnih ustvarjal- cev Tolmin in Planinskega društva Tolmin; po poklicu je šolnica. “Te slike so zelo zanimive, ker kažejo, da zna Darja dobro ustvariti foto- grafijo. Lepo so izbrani por- treti, saj ko ustvarjamo foto- grafijo ali sliko, je treba de- lati s srcem, delati z glavo. Narediti fotografijo, ki pri- kazuje vsakdanje življenje, ni lahko, potrebno je nekaj več, da lahko ujameš pravi trenutek in pravi motiv”, je na odprtju raz- stave povedal predsednik Beneških likovnih umetnikov Giacinto Ius- sa, ko je predstavil umetnico. Portreti, ki jih je Darja Gruntar na- redila na Madagaskarju, zares kažejo ljubezen ne samo do slike, ampak tudi do otrok, do tistega sve- ta, ki ga je leta 2013 odkrila, ko je s slovenskim humanitarnim združenjem kar dvakrat šla v Afri- ko, kamor si je od nekdaj želela iti. Na Madagaskarju so organizirali delavnice, laboratorije za otroke; na štirih krajih so imeli skupno 2500 otrok. “Vrnili smo se bolj bogati. Ko doživiš nekaj takega, se ti napol- ni srce, znaš ceniti, kar imaš, in se zavedaš, da materialno imamo vse- ga preveč. Tam je bilo na vaseh težko dobiti celo kakršnokoli hra- no”, je povedala Gruntarjeva. “Motivi mojih fotografij so otroci, ki že majhni skrbijo za mlajše brat- ce in sestrice, ker so starši na polju. Na Madagaskarju, kjer je največ mladih, saj ljudje ne živijo dolgo T let, so ceste zelo slabe; za 30 kilo-metrov dolgo pot smo rabili tudido tri ure. Otroci hodijo tudi do 60 km daleč, da pridejo do oratorija. Šolski sistem je zelo slab, pogosto otroci čakajo zaman učitelja, ki ne pride k pouku, ker dela na polju”, je še dejala. Nato je predstavila nekaj razstavlje- nih fotografij. Na eni od teh je med ljudmi poznan slovenski misijonar na Madagaskarju pater Pedro Ope- ka, ki je bil že dvakrat imenovan za Nobelovo nagrado za mir; na drugi je sveto obhajilo 350 otrok... Res le- pe fotografije drugačnega sveta, ki bodo na ogled do 19. marca. Odprtju razstave sta sledila v pro- storih kulturnega doma dva lepa koncerta, ki sta tudi na spletni stra- ni Inštituta za slovensko kulturo www. mismotu. it. Na prvem je be- neška skupina Bk zaigrala pesmi z zadnjega CD-ja Skrivnost norosti Norost skrivnosti. Nekaj pesmi je z njo pela solistka Rada Vižintin, ki je stara le dvanajst let in se uči solopetje na glasbeni šoli. Nastop je najprej začela s pe- smijo Be- neška vičer v spomin na pokojnega Alda Klodi - ča, ki se je veliko trudil za slovensko kulturo in jezik. Na drugem pa je ansambel Napolitan- go iz Tolmina, ki nima nič skupne- ga z mestom Neapelj in s plesom tango, razveselil publiko z narod- no-zabavno glasbo. “21. februarja je dan maternega izi- ka – je dejala Bruna Dorbolo' – in se tega veselimo, ker vemo, da je naš materni jezik prva močnejša re- snica, samo če ga govorimo in častimo vsak dan, bomo šli bolj močno naprej. Vemo, da je ta naša skupna zemlja in da ta srečanja težijo k temu, da bi rastla kulturno in gospodarsko”. Dodala je, “da je Inštitut pripravljen pomagati pri evropskih projektih, ki jih skušajo izvesti župani iz Posočja in Ne- diških dolin”. Njene besede je še bolj poudaril načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, saj je izrazil željo, “da bi bil to zares sku- pen prostor, da ne bo več med na- mi tistega “fardamanega konfina”, kot je bil nekoč, da bo zmagala zdrava pamet, da se ne bo ponovi- lo, kot je bilo nekoč, ker ta skupna Evropa nam je dala največje boga- stvo, svobodo, da gremo brez skrbi iz ene države v drugo, da utrdimo naše prijateljske ve- zi”. Dvodnevna prireditev z naslo- vom Benečija v skupnem slo- venskem kulturnem prostoru se je nato v petek, 19. februar- ja, preselila v prostore Funda- cije Poti miru v Posočju v Ko- baridu. Večer v Kobaridu je bil po- svečen delu nekdanje špetrske županje in sedanje predsedni- ce Inštituta za slovensko kul- turo Brune Dorbolo' ter kul- turnemu ustvarjanju in vo- denju beneških planincev, ki ga pooseblja predsednica Pla- ninske družine Benečije Luisa Battistig. Z obema se je pogo- varjal načelnik Upravne enote Tolmin, Zdravko Likar. Pred- sednica Društva Ivan Trinko Jole Namor je nato predstavila letošnji Trinkov Koledar, ki je odraz življen- ja na eni in drugi strani Matajurja in Kanina. Večer je z ubranim petjem pope- strila moška vokalna skupina Vocal Bača iz Podbrda. Uvodoma je poz- dravil kobariški župan Robert Kavčič. Prav na koncu pa je številno občin- stvo prisluhnilo prikazu petnaj- stletnega dela Fundacije Poti miru v Posočju. Larissa Borghese ežela Furlanija Julijska krajina prirpravlja nov deželni krajin- ski načrt - Piano paesaggistico regionale. Da bi bil ta načrt zares dober, sprašujejo vse ljudi, ki jih stvar zanima, naj povedo, kaj mislijo. Srečanja so tudi v Nediških dolinah, kjer to ureja občina Srednje, ki je podpisala konvencijo z občinami Sv. Lenart, Garmek, Dreko, Savodnjo in Prapotnim. Prvo srečanje za občine Sv. Lenart, Srednje in Prapot- no je bilo 13. februarja v Gorenji Mersi. Drugo za občine Dreka, Garmek in Sa- vodnja je bilo 20. februar- ja na županstvu pri Hlo- diču. V soboto, 27. fe- bruarja, so se ponovno zbrali v Gorenji Mersi občine Sveti Lenart, Sred- nje in Prapotno; v soboto, 5. marca, ob 15. pa se bo- do pri Hlodiču spet sestali Dreka, Gar- mek in Savodnja. V torek, 29. marca, ob 18. se bo vseh šest občin srečalo v Go- renjem Tarbiju. Vsakdo lahko sodeluje in pove svoje mnenje tudi na spletni strani http: //partecipazionepprfvg. uniud. it “Na srečanja lahko pridejo vsi tisti, ki se zanimajo za naše območje. Še zlasti smo želeli povabiti tiste, ki najlepše poznajo naše doline, da povedo dobre in slabe stvari našega teritorija. Med stvarmi, ki nam niso všeč, so kam- nolomi, odlaganje smeti, robida... Med dobrimi pa so naše vasi, hiše, senožeti, stari hrami, jame in tako naprej”, je v radijski oddaji Okno v Benečijo povedal Valentino Flo- reancig, ki je skupaj s Susanno Lo- szach koordinator teh srečanj. “Da bi dosegli več ljudi, smo šli tu- di v osnovne in srednje šole Ne- diških dolin. Učencem smo dali obrazce, na katere lahko s svojimi družinami napišejo lepote in po- manjkljivosti naših krajev. Njiho- ve odgovore bomo objavili na spletu. Na srečanjih lahko udeleženci tudi sa- mo poslušajo ali napišejo svoje misli in poglede”, pravi Floreancig in poudarja: “Velikokrat se mi, ki živimo v dolinah, ne zavedamo, kaj imamo na svojem ob- močju. To smo videli na prvih treh srečanjih. Zato smo veseli, da smo dali našim ljudem priložnost, da pridejo do besede. S posebno pozornostjo do ti- stih, ki dobro poznajo to območje in zgodovino, ker je takih možnosti malo. Seveda razpolagamo s knjigami, toda se- daj je prava priložnost, da se zbere ves ta material v upanju, da bo koristen v prihodnjih letih. Deželo Furlanijo Julij- sko krajino zares zanima naše okolje, kako ga varovati ter izboljšati, da bi pri tem ne ponovili napak, ki so jih delali do zdaj. Škoda, da nista z nami občini Podbonesec in Špeter, ki sta samo v po- godbi za reko Nedižo, četudi bi bili lah- ko tudi z nami. Upamo, da bo Dežela vseeno upoštevala v celoti Nediške do- line z njenimi specifičnostmi in zahte- vami”. D Še o Slovencih v Ameriki (4) Vedno bo ostala naša “mati Slovenija” si Slovenci smo že slišali za Cleveland. Kaj pa za drugo največje slovensko mesto v ZDA? Tukaj pa bi verjet- no težko našli junaka (če ga te- matika ne prav posebej zanima), ki bi znal ime mesta stresti iz ro- kava. Določati absolutne številke Slovencev, koliko jih živi po po- sameznih krajih, je sicer povsem nemogoče, a predvideva se, da naj bi bilo drugo največje slovensko mesto v ZDA Fon- tana, dokaj nepoz- nano mestece v Kaliforniji. Sem so se Slovenci začeli naseljevati na prelomu ti- sočletja in se uk- varjali pretežno z za izseljence dokaj nenavadnim poslom – kmetijstvom. Podnebje je tukaj naklonjeno vinograd- ništvu in Slovenci so si v novi domovini najprej rezali kruh kot delavci v vinogradih. Ker je bilo zemlje veliko na voljo, so posto- poma tudi sami postali lastniki zemljišč in majhni kmetje. Šte- vilne je zaneslo tudi v industrij- ske obrate, v katerih je bil za- služek bolj gotov. V tem času je bilo območje še zelo ruralno, formalno je bilo mesto ustano- vljeno šele leta 1913. Ne preseneča, da so se hitro raz- vile tudi slovenske organizacije. Še do pred nekaj leti sta v Fonta- ni delovala dva narodna domo- va, eden je bil v lasti KSKJ, drugi pa SNPJ, torej obeh osrednjih bratskih organizacij. KSKJ dom je bil pred nekaj leti zaprt, SNPJ- ev pa še vedno deluje in ima vsak mesec tri prireditve. Gre seveda za polka plese. Dva sta navadna plesa z ansamblom, enkrat me- sečno pa prirejajo “accordion jam sessions”. To so dogodki, od- V prti za vse navdušence, prvotnoharmonikarje, a tudi tiste, kiigrajo katerikoli drug instru- ment, da pridejo skupaj in spon- tano skupaj igrajo. Takšne im- provizacije so priljubljene tudi drugod, v Fontani ni nič dru- gače. V slovenskem domu v Fon- tani ne pozabljajo niti na dobro- delnost. Eden izmed dogodkov vsak mesec je dobrodelne nara- ve. Zanimivo je tudi, da so imeli v okviru SNPJ v Fontani od 60. pa vse do srede 90. let prejšnjega stoletja slovenski dom za upoko- jence (nato so ga zaradi previso- kih stroškov zaprli). Do sedaj sem slovenska upokojenska do- ma videl le v Clevelandu in To- rontu, tudi to dokazuje, da gre v Fontani za res številčno sloven- sko populacijo. V zadnjih letih sicer ta šibi, številni so se mi pritoževa- li, da se mla- di zaradi štu- dija in služb selijo drugam, kar zelo negativ- no vpliva na življenjsko moč in vitalnost slovenske skupnosti. Ker se mi je edino tako časovno izšlo, sem slovenski dom v Fon- tani obiskal, ko so le-tega oddali v najem poljski skupnosti, ki je imela svojo zabavo, povabili so poljski polka ansambel iz Chica- ga. Tja sem se odpravil s pričevanjem, da bom tam kljub temu vendarle našel tudi kakšne- ga Slovenca, ki mi bo lahko malo predstavil skupnost in razkazal dom. Nisem se zmotil. Bilo je kar nekaj rojakov, ki jim trije do- godki na mesec, kot kaže, niso dovolj in obiskujejo tudi takšne, ki jih očitno imajo za dovolj podobne, da v njih uživajo. Po- skrbeli so tudi za sloven- sko hrano – v ponudbi so bili potica, štrudelj in do- mače sveže klobase. Priz- nam, da tako dobrih v Ameriki še nisem jedel in tudi v Sloveniji jih le stežka dobiš. Kar pa me je posebej presenetilo na tem dogodku, je to, da Slovenci nikakor niso bili le iz Fontane. Prišli so tudi iz ne tako bližnjih krajev Kalifornije. Še bolj zani- miv je bil njihov izvor, poleg teh, ki so bili že rojeni v Kaliforniji, sem spoznal take, ki izvirajo iz Buffala v zvezni državi New York, Bozmana v Montani in Ancho- ragea na Aljaski. Neverjetno, kje vse smo Slovenci živeli in živi- mo! V teh primerih je šlo za ose- be, ki so službe našle v Kaliforniji in se posledično preselile na jug. Posebej ganljivo je bilo v Fontani srečanje s 30-letnim dekletom, ki je delala v kuhinji. Takoj me je prepričala, naj prenočim pri njej, saj bo tako več časa za pogovor. Vse v povezavi s Slovenijo jo je neizmerno zanimalo, čeprav do- movine prednikov ni še nikoli obiskala. Naslednji dan sva za zajtrk seveda imela prave sloven- ske klobase. Med pogovorom me je navdušila z opisom vseh slo- venskih aktivnosti, ki jih v domu izvajajo in ji toliko pomenijo, posebej pa me je ganila z naslednjo zgodbo. Pra- vi, da v prostem času ra- da gleda po televiziji re- klamne oddaje za pro- dajo nepremičnin. Za- kaj? Ker včasih pokažejo tudi kakšno hišo, ki jo prodajajo v Sloveniji, in takrat si predstavlja, ka- ko bi bilo, če bi jo ona kupila. Pravi, da bi to zelo poma- galo, da bi njeni otroci nekoč ohranili slovenske tradicije in identiteto. Zakaj je to pomem- bno? Čeprav že več kot sto let družina živi v Ameriki, pravi: “It will always remain our mati Slo- venija, you know” (Vedno bo to ostala naša mati Slovenija, veš). Dejan Valentinčič Košček domovine v Kaliforniji Spomini na prvi slovenski ansambel v Fontani Slovenska potica, slovenski predpasnik in navdušena Slovenka v kuhinji Srečanja za deželni krajinski načrt Da bi se zavedali našega bogastva NEDIŠKE DOLINE Slovenija 3. marca 2016 13 Zdravstvo in sociala: FJK in Slovenija iščeta skupne poti S skupnimi projekti ter stalno izmenjavo informacij bi lahko Furlanija Julijska krajina in Slovenija dodatno izboljšali zdravstvene in socialne storitve. S to predpostavko se je v četrtek, 25. februarja, v deželni palači v Trstu sestala delovna skupina za socialne politike in zdravstvo Skupnega odbora Furlanija Julijska krajina – Slovenija. Temu srečanju, ki je bilo namenjeno zlasti predstavitvi lastnih zdravstvenih in zavarovalniških sistemov, bodo sledili razni področni sestanki, na katerih bosta Dežela in njena vzhodna soseda bolj konkretno zagnali razne skupne načrte ob tistih, ki že potekajo. Glede na to, da se tako Furlanija Julijska krajina kot Slovenija soočata s staranjem prebivalstva, bo velika pozornost namenjena družnemu razmisleku o ukrepih zoper pojav, zaradi katerega bodo neizbežno narasli zdravstveni in socialni stroški. Projekcije na primer kažejo, da bo leta 2030 kar 28 % prebivalcev v Furlaniji Julijski krajini starejših od 65 let. Maria Sandra Telesca, deželna odbornica za zdravstvo, je med uvodnim pozdravom predlagala, da bi bile skupne teme za razpravo tudi nega obolelih zaradi azbesta in tudi boj zoper ilegalno trgovino z živalmi. Glede tega je slovenska delegacija pojasnila, da je za to temo v Sloveniji pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdove in prehrano, za vse ostale predloge pa se je izkazalo, da obstaja želja po sodelovanju v obojestransko korist. Slovensko delegacijo so sestavljali predstavniki ministrstva za zdravstvo, ministrstva za delo in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. / ARC/PV V Ljubljani filmska retrospektiva in posvet V Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU v Ljubljani bosta 8. in 9. marca potekala filmska retrospektiva in posvet Videodokumentacija kulturne dediščine v produkciji neprofesionalcev v sklopu DEFa, ki ga organizira Slovensko etnološko društvo. Dogodek je v sklopu prenovljenih Dnevov etnografskega filma. Več informacij o programu najdete na spletni strani festivala www. def. si. Posebej bi želeli izpostaviti predavanje Saše Srećkovića, člana Evalvacijskega telesa za nesnovno dediščino pri Unescu, ki bo v torek ob 10.15, in predpremiero filma Od pera do vajkoža, avtorjev Jožice Penič in Davorja Lipeja, ki bo v sredo ob 15.45. Med avtorji etnografskih filmov v pregledu je s tremi prispevki prisoten tudi Zdenko Vogrič. Prireditev organizira ekipa Dnevov etnografskega filma Slovenskega etnološkega društva v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Vljudno vabljeni. Mestna galerija Nova Gorica / Štirje ženski glasovi V Mestni galeriji Nova Gorica v mesecu marcu nadaljujejo vsakoletno študijsko razstavo. Kuratorstvo in izbor umetnikov so pristojni zaupal i Andreju Medvedu, ki je za tokratno postavitev, odpr t je katere bo v petek, 4. marca 2016, ob 19. uri, izbral štiri slovenske umetnice, ki se bodo predstavile s svojimi najnovejšimi slikami. To so Ira Niero Marušič, Nika Zupančič, Joni Zakonjšek, Suzana Brborović. Gre za sl ikarke srednje in mlajše generacije sodobne umetnostne scene. “Vse štiri slikarke smo videli pred dvema letoma v galeriji Cankarjevega doma, a bodo presenetile z novimi smermi, s podobami, ki kažejo izvirnost in nesluten razvoj, odkritje, ki je nastalo v obdobju 2015-2017”, je dejal Andrej Medved. Kratke Tudi najvišji predstavniki Cerkve naj bodo odločnejši v razgovorih z oblastjo Ljubljanska shoda o prebežnikih bi se brez posredovanja policije lahko končala v krvi! Sloveniji je postni čas malo razviden, čeprav je veliko ljudi, ki v in- timnosti dajejo v dober na- men in se odrekajo dobrinam ter v pričakovanju Velike noči razmišljajo o dobrem. Očitno pa sta le vlada in največji del politike obsedena s svojo logi- ko in v Sloveniji se pogosto zdi, da nista sposobni delovati niti z najmanjšo stopnjo etike in humanizma, s kakršno že zdavnaj delujejo druge države parlamentarne de- mokracije. Za razmere v Sloveniji je še vedno najbolj značilno ozračje strahu pred more- bitnim prihodom velikih množic migrantov oziroma beguncev iz oddaljenih afriških in azijskih območij. Pri ocenjevanju teme, ki vzbuja skrb in pesimizem glede prihodnosti in usode slovenske države, se najbolj sprenevedajo premier Miro Cerar, vlada in koalicija, ki je na oblasti. Neomajni in trdoživi so v zatrjevanju, da je za naraščajočo zaskrblje- nost prebivalstva pred begun- ci, pa tudi za splošen strah jav- nosti pred njimi, kriva opozi- cija. To sestavljajo po svoje, je čedalje bolj raznorodna, tako da naj bi jo zdaj sestavljala ne- kakšna skupina na novo od- kritih nacistov, in seveda Janez Janša s SDS, stranko, ki jo vo- di. Toda v resnici je obstoječi strah pred begunci ustvarila vlada z Mirom Cerarjem na čelu, ker je javnost stalno pre- pričevala in strašila s tem, kakšno veliko nevarnost pri- našajo in pomenijo za nas. Zdaj, ko so begunci s svojimi V nevarnostmi in resničnimigrožnjami pred vrati države,pa vlada poskuša utemeljevati njihov prihod in dokazovati, kako pravično in prav je, da določeno število beguncev na- selimo kot stalne prebivalce Slovenije. Hkrati pa je seveda še zmeraj v uporabi slogan, da je za celotno breme begunstva kriva opozicija, seveda pod vodstvom in po navdihu Jane- za Janše. Vendar ta strategija vsaj v Ljubljani ni uspela. Tam so pripravili dve zborovanji o beguncih, eno zoper njihovo nastanitev v mestu in drugo za njihovo zaščito in vključitev v slovensko družbo. Obe skupi- ni sta tako srdito nastopili v obrambo svojih stališč, da je nastala celo grožnja, da se bo- do udeleženci shodov med se- boj spopadli. Tedaj je odločno posredovala policija, sprevoda oddaljila in zagotovila miren konec obeh shodov. Časnikar- ji, ki so poročali s prizorišča, menijo, da bi brez nastopa in akcije najbolje pripravljenih pripadnikov slovenske polici- je, na shodih o beguncih v Ljubljani tekla kri. Shoda v zaščito beguncev se je udeležil tudi nekdanji predsednik Slo- venije Milan Kučan, v skupini zoper prihod beguncev pa je bil tudi Zmago Jelinčič. Zanimiva je misel oziroma trditev, da je v Sloveniji pro- blematika beguncev tesno po- vezana s sovražnim molkom vladajočih. Prvi jo je izrekel predsednik Odbora 2014 Aleš Primc in opozoril, “da je v Slo- veniji res preveč sovraštva med državljani. Prevečkrat izrekamo težke besede, ne da bi premislili, kaj izrekamo”, je poudaril Aleš Primc, ki menda ustanavlja novo politično stranko na desnici. Sporočil je, “da v enem letu in sedmih mesecih delovanja Odbora 2014, ko izražajo kritiko pra- vosodja in predlagajo rešitve, niso imeli niti enega soočenja s predstavniki pravosodja. Ma- sleša, Fišer, Klemenčič so še vedno na svojih položajih. A tudi mi v Odboru 2014 smo še vedno tam, kjer smo se začeli zbirati pred letom dni in sed- mimi meseci”. Aleš Primc je s svojim raz- mišljanjem in ugotovitvami - med primeri sovražnega govo- ra navedel poslanko SMC Ja- sno Murgel, ki o drugače go- vorečih govori kot o podga- nah - postavil iztočnico za ko- mentar z naslovom Kako in o čem govoriti in podnaslo- vom Cerkev naj jasno in glasno pozove k pošteni igri. Objavljen je bil v novi številki Slovenskega časa, časnika za družbo in kultu- ro, ki je priloga tednika Družina. V njem je Jože Mlakar opozoril na kam- panjo, ki poteka zoper Cer- kev in katere sporočilo je ja- sno: Cerkev in njeni škofje naj držijo jezik za zobmi, ker jih bo to sicer drago sta- lo. Naj raje še naprej budno pazijo, da se ne bi kak nji- hov župnik spozabil in kršil pravila ločenosti Cerkve od države; ali po domače rečeno: naj se ne vtika v po- litiko izbranega razreda, pa če je ta še tako umazana in sprevržena. Ob tej maščevalni kretnji naprednjaške aristokra- cije nam pride na misel, da je tako ošaben ton mogoč samo zaradi blage in zadržane reto- rike slovenskega cerkvenega vrha. Škofovski sedež je mesto, s katerega se morajo slišati ja- sni in glasni pozivi k pošteni igri, pa naj gre za politiko, go- spodarstvo ali za katero koli drugo področje javnega življenja. Zakaj naj bi kristjan in tudi njegov škof ob vsaki priložnosti prejemala klofute in nastavljala še drugo lice? Ali Druga mednarodna konferenca o slovenskih raziskovalcih v tujini “Namesto bega raje kroženje slovenskih možganov prek meja” rad Vlade za Slovence v zamejstvu in po sve- tu je v sredo, 24. fe- bruarja, v Mariboru priredil 2. mednarodno konferenco Slo- venski možgani krožijo prek meja, na kateri se predstavlja- jo slovenske raziskovalne ustanove, ki delujejo zunaj Slovenije. Namen takšnih do- godkov je po besedah mini- stra Gorazda Žmavca preseči tezo o begu možganov in go- voriti o kroženju možganov. “Moramo se zavedati, da je Slovenija lahko mnogo večja kot sicer. Imamo pol milijona Slovencev zunaj naših meja. Imamo tudi zelo dosti Sloven- cev, ki so se borili za trdoživost in identiteto slo- venskega jezika v teh desetlet- jih, zdaj pa je pomembno, da iščemo naše aktivnosti predv- sem v interesu, da povezuje- mo mlade”, je povedal mini- ster za Slovence v zamejstvu in po svetu Žmavc. “Naš cilj je, da takšne medna- rodne konference dajo odgo- vor, da ne pristajamo na tezo o begu možganov, ampak go- vorimo o kroženju možga- nov”, je dejal in med drugim U spomnil na velik potencialmladih iz zamejstva. Po njego-vih besedah je treba v državi ustvariti ugodne pogoje, da se bodo te generacije z znanjem, ki ga pridobivajo tudi zunaj, vračale v domovino. “Sicer pa so tisti, ki ostajajo zunaj in de- lajo kot strokovnjaki, še vedno največji ambasadorji sloven- stva v svetu”, je dodal. Prvo takšno konferenco so priredili lani v Ljubljani in je bila po navedbah organizator- jev zelo uspešna. Njen namen je predstavitev slovenskih ra- ziskovalnih ustanov, ki delu- jejo zunaj Slovenije in so v ve- liki meri širši slovenski stro- kovni javnosti nepoznane, da bi tako krepili sodelovanje med slovenskimi raziskovalci, znanstveniki, profesorji in študenti znotraj in zunaj meja Slovenije. “Namen je promocija sloven- ske znanosti, ki deluje in živi zunaj Slovenije. Hkrati pa pretvoriti beg možganov v kroženje, torej da, če že kdo je v tujini, da ne ostane tam in pozabi na domovino, ampak se z njo povezuje in sodeluje”, je povedal Zvone Žigon iz ura- da za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na dogodku, ki so ga pripra- vili v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in je zato potekal na rektoratu te univerze, so se predstavile ustanove iz petih držav. Med njimi so Inštitut za slovensko izseljenstvo in mi- gracije ZRC SAZU in Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Slovenski razisko- valni inštitut (SLORI) in Slo- venska narodna in študijska knjižnica iz Trsta ter Inštitut Urbana Jarnika, Slovenski znanstveni inštitut (SZI) in Slovenska študijska knjižnica iz Celovca. Predstavilo se je Društvo v tu- jini izobraženih Slovencev (VTIS), v katerega so se pred kratkim začeli povezovati Slo- venci, ki so ali še študirajo v tujini. Med predstavljeni je bi- lo tudi Slovensko-avstralsko akademsko društvo iz Mel- bourna, ki združuje Slovence v Avstraliji. “Gremo v smeri povezovanja znanosti in aka- demske sfere, pa tudi gospo- darstva”, je povedala pred- stavnica tega društva Kaja An- tlej. ni škof tudi sam dolžan neko- mu “primazati” klofute. Naši škofje bi se morali oglašati. Njihov položaj in njihova po- svečenost jim podeljuje pre- roško karizmo in on lahko bolj kot kdorkoli drug opozar- ja ljudi, male in velike, pa vse druge, tudi na nečednosti. Cerkev in njeni voditelji, torej škofje, bi s takim nastopom samo pridobili. Tudi nasprot- niki bi jih spoštovali, še bolj pa njihovi verniki in navadni duhovniki. Spraševali bi se, od kod nenadoma tako drugačna, predvsem pa odločna in sa- mozavestna govorica sloven- skih škofov. Pa še nekaj paberkov iz tekoče kronike dogajanja na Sloven- skem. Jožica Ličen, ena vodil- nih aktivistk humanitarne or- ganizacije Karitas, je v komen- tarju, namenjenem pustnemu času, ki je bil objavljen v novi številki slovenskega katoliške- ga tednika Družina, pomenlji- vo zapisala, “da če bomo Slo- venci stopili skupaj, bo v redu, drugače pa se bomo med se- boj pobili”. V isti številki Družine teolog Janez Juhant zavrača neresnične trditve, ki jih je letošnji Prešernov nagra- jenec Tone Partljič izrekel o povojnih pobojih v Sloveniji v primerjavi s tistimi v Franciji in o Janezu Janši. Marijan Drobež Aleš Primc Suzana Brborović, Centralizacija, 2015, Akril in tuš na platnu, 250x200cm Aktualno3. marca 201614 NATUROPATSKI NASVETI (98)Erika Brajnik KAJ SO SOLI DR. SCHÜSSLERJA IN KAKO SO POVEZANE Z NATUROPATIJO Nemški zdravnik dr. Wilhelm Schüssler je od- kril dvanajst mineralnih dinamiziranih soli, razredčenih po določenih naravnih kriterijih, ki se uporabljajo v naturopatiji in v naravni medicini za vzposta- vljanje ravnovesja in s tem zdravja v tele- su. Dr. Schüssler (1821- 1898) je trdil, da tki- va zbolijo, ker celi- cam, ki jih sestavlja- jo, zmanjka ali pri- manjkuje določeni mineral (soli), ki bi moral biti prisoten v tkivu za vzdrževanje normalne homeo- staze tkiva. Glede na analizo, ki jo je sam izve- del na človeškem pepelu, je ugotovil, da člo- veško telo vsebuje 12 osnovnih soli in samo idealno razmerje med njimi zagotavlja pravil- no delovanje celic in zdravje v telesu. Schüsslerjeve soli so tako razredčene zato, da jih kri lažje vsrka in tako preidejo preko sluz- nice neposredno skozi celične membrane v telo, kamor ponesejo “sporočilo soli”, in sicer točno tja, kjer je to potrebno. Schüsslerjeve soli ne zapolnijo vrzeli pomanjkanja minera- la, ampak nudijo telesu “informacijo o znan- ju”, da lahko naše telo bolje razume in upora- bi vse minerale, ki so že prisotni v njem, in da tako bolje vsrka vse minerale prisotne v hrani. Skratka, telo bolje izkoristi vsak mineral, ki ga ima na razpolago, saj se nauči vse načine upo- rabe minerala – to je glavna naloga Schüssler- jevih soli. S to “informacijo” telo in celice spodbudi, da se naučijo, kako vsrkati minera- le v dovoljšni količini in harmonično in da se tudi zaloge minerala v telesu uravnajo. V prodaji se dobijo v obliki tablet. V naturo- patski praksi se svetujejo vedno v sklopu urav- notežene prehrane in celostne naturo- patske obravnave, nikdar kot mono- terapijo. Uporaba Schüsslerjeve soli nimajo stranskih učinkov, pripo- ročajo se vsako- mur: nosečnicam, dojenčkom, otro- kom, odraslim, sta- rejšim in celo živa- lim. Začnemo s tisto soljo, za katero menimo, da jo telo najbolj potrebuje, oziroma, za kate- ro mislimo, da je je v telesu najmanj. Izbira prave Schüsslerjeve soli Da dosežemo dober rezultat, moramo izbrati pravo Schüsslerjevo sol. Schüsslerjeve soli so primerne tudi za domače samozdravljenje, saj nimajo stranskih učinkov, potrebno je le pri- sluhniti telesu, samo nam bo povedalo, katere soli nam primanjkuje, saj ko bomo zaužili pravo sol, bomo takoj začutili izboljšanje. Ka- ko se bomo opazovali, nekaj primerov: ali iz- kašljujemo rumeno sluz? Ali koža ob ustnicah poka? Za vsako od navedenih nadlog obstaja določena Schüsslerjeva sol. / dalje Odprto pismo Juriju Paljku (3) orej odsvetujem vam pre- vod pesmi, naj rajši kdo se- de za računalnik in v lepi in tekoči prozni italijanščini so- sedom pove vsebino, čim prepro- steje, naj se tudi oni navadijo na naše Brice, na naše briške pesmi in goriške vasi, izrečene po slovensko, s ti- stimi straššššššnimi streššššššicami, ki jih spra- vijo v hudo jezikovno sti- sko, da si nekateri komaj opomorejo. Verjemi mi, od tega bodo imeli samo korist - ti pa jim dopovej, da je pot - ali steza, gaz, ko- lovoz, reber in avtocesta - od italijanščine do slo- venščine enako dolga in naporna (in tudi prijetna, ko jo začneš osvajati in osvojiš) kot ona iz slo- venščine v italijanščino. Niti za milimeterček ni daljša ena od druge. In ni krajšnjic, solo volonta' di apprendere. Brez te trdne volje in namere nič ne po- maga, človek ostane obup- no enojezičen. Povej jim tudi na blag način, da jih boš prej vnel kot preplašil za učenje, da... sila kola lomi. Potem si me opozoril na svoj zah- valni zapis Novi glas smo ljudje! v jubilejni številki Novega glasa. - Jurij, že davno storjeno in še pre- den si me opozoril, hvala, da si tudi mene uvrstil med vsa tista le- pa slovenska imena, med njimi se počutim kot doma, na varnem in prijetno na toplem. Oziroma še bolj na toplem kot doma, ker doma zelo šparam s kurjavo, da me zimski računi Petrola ne spra- vijo na kant. In zato rajši skočim v tri-štiri pare hlač, kot nekoč Ju- goslovani v nove kavbojke, ko so se vračali čez mejo, da jih na ca- rini ne bi denarno preveč osku- bili, in kot oni - sem jim prav hva- ležna za nazorni poduk - vržem T nase še štiri - pet puloverjev, spo-daj tanjše in nato vedno debe-lejše, ki tudi opravijo svoj sveti- karitas misijon, da me zastonj grejejo in zaradi tega nič stresno tudi ogrejejo. Človek si pač po- maga, kot ve in zna. Glavno je, da se izmota iz težav in zleze iz mla- kuž na suho. Čisto na koncu si omenil še “kra- sen zapis g. Ambroža” (!) - klicaj v oklepaju je moj - in me prosil, naj se ne jezim na vaju, ker sta da- la gor - med stolpce “krasnega za- pisa”, mojo fotografijo. Takoj sem odprla še neprebrani Novi glas in poiskala stran s kulturo ter se vsa radostna zagledala v dokaj ob- sežnem članku z naslovom Veseli dan slovenske kulture v Sežani - lej, lej, - v sežanski knjižnici med direktorico knjižnice Magdaleno Svetina Terčon in opensko za- ložnico Miriano Antoni na prvi predstavitvi svoje dvojezične pe- sniške antologije. Enkratno! Re- kla sem si: s svojim obširnim po- ročilom si je moj mojster, kot rečeno, zaslužil brezplačni izvod antologije; oni, prav tako brez- plačni sponzorski - dal nam je stotak še pred izidom knjige kot mali sponzor, da nam pomaga do potrebnega tiskarskega cvenka - pa ga čaka že od vsega začetka pri meni doma. Zakaj neki bi se jezila, Jurij, če pa nam... “moj mojster”, ki ga bralci goriškega tednika poz- najo kot gospoda Am- broža Kodeljo, dober- dobskega župnika, z izrecnim žegnom in dopadenjem glavnega urednika in pesnika Paljka, dela propagan- do in nas promovira. Njegova hvaležna va- jenka - to sem jaz - je te- ga lahko samo vesela! Krasno, kaj lepšega, od- pira nam vrata do bral- cev in prepoznavnosti. In sem začela brati nje- govo živahno razpre- danje. Začetek na prvem stolpcu s splošnim opisom dogajanja je (bil) spodbuden: “Lep večer... ob izidu zanimive dvojezične pe- sniške zbirke..., ki jo je uredila ga. Jolka Milič... ” In nato v drugem odstavku: “Ob tem enkratnem dogodku sem ponovno raz- mišljal, kaj je sploh z našo sloven- sko liriko, še posebej z našo slo- vensko duhovno liriko... ” (pre- berite, prosim, njegov odstavek v celoti, saj našteva v njem, le kar krvavo pogreša v naši liriki). Od tu naprej v naslednjih petih stol- pcih o predstavljeni antologiji ni več govora, - pa je o njej sploh spregovoril? Ne merkam, bržčas ne. Preverite. / dalje Jolka Milič oleg njih so v manjših, a nič manj učinkovitih vlo- gah nastopili Antea Mra- mor (Mica / Katinka), Ana Fer- me (Dinca), Asja Potisek (Mari- ca), Alen Kofol (doktor Urbel), Matevž Mali (Anžon), Ambrož Kvartič (Mlačan). Vsi so pristno in vživeto, s srcem, poosebili li- ke, ki jih je tako plastično in učinkovito izklesal Ivan Tavčar. Dogajanje so v živo, za zasto- rom, spremljali glasbeniki Aleš Ogrin (klaviature), Janez Skaza / Damijan Pančur (kitara), Gio- vanni Toffoloni / Caterina Sta- nisci (bas), Tomi Purich (bob- ni), ki je tudi vodil skupino. Spevno glasbo je ustvaril Matjaž Vlašič, orkestrator je Anže Roz- P man, avtor besedila Janez Use-nik, Željka Predojevič pa men-torica za petje. Lepim kostu- mom - s finimi klobuki meščan- skih dam -, ki so odslikavali način oblačenja z začetka 20. stoletja v mestu in na kmetih, je za oko prijeten sodobni nadih dala Vesna Mirtelj. Z dolgotrajnim, skandiranim ploskanjem (le-to se je sicer oglašalo tudi po posameznih pesmih med predstavo), stoje, so gledalci zgovorno izrazili vse svoje navdušenje nad izvedbo muzikala, ki je izzvenel domače, pristno in iskreno kot čudovit poklon zdravemu kmečkemu življu iz nekdanjih dni in zaigral tudi na ljubeče domovinske strune in se dotaknil socialnih težav tedanjega malega člove- ka. Gledalci so se prepustili va- lovanju močnih čustev, poro- jenih v le na videz trdem kmečkem srcu, ki je sramežljivo v sebi skrivalo mehko dušo. V atriju Kulturnega centra so gledalci lahko kupili CD z enaj- stimi skladbami iz muzikala Cvetje v jeseni, povrhu pa še do- bili podpis glavnih igralcev oz. pevcev Nine Pušlar in Matjaža Robavsa, s katerima se je mar- sikdo tudi fotografiral. Zaradi velikega uspeha in pov- praševanja po ogledu tega po- srečenega, povsem slovenskega muzikala, se je Kulturni center Lojze Bratuž dogovoril z odgo- vornimi pri odrski postavitvi za še eno ponovitev Cvetja v jese- ni, ki bo v torek, 19. aprila 2016, ob 20.30 v veliki dvorani Kul- turnega centra Lojze Bratuž. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 1. marca, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (6) Mariza Perat “Z besedami ne morem izraziti, kar sem občutila, in niti ne morem opisati lepote in sijaja žarkov, ki so izhajali iz draguljev. Božja Mati mi je povedala, da žarki ponazarjajo milosti, ki jih deli tistim, ki zanje prosijo. Dano mi je bilo tudi razumeti, v kako veliko veselje ji je, če jo za te milosti prosimo, in kako veli- kodušno jih deli. Nekateri dra- gulji niso izžarevali svetlobe. Ti so ponazarjali milosti, za katere nihče ne prosi”. Nastala je nato druga slika. Sveta Devica v roki ni več držala oble. Okrog njene postave se je prikazal okvir podolgovate obli- ke, katerega so z zlatimi črkami obkrožale besede: “O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k Tebi zateka- mo”! “Tedaj”, pravi s. Katari- na, “sem zaslišala glas, ki mi je rekel: “Dajte iz- delati svetinjo po tem vzorcu. Vsi, ki jo bodo nosili okrog vratu, bodo prejeli velike milosti, ki bodo še posebno obilne za tiste, ki bodo svetinjo nosili z zaupanjem”. “Zatem”, nadaljuje s. Katarina, “se je slika obrnila in zagledala sem drugo stran svetinje: na sredi je bila črka M (Marijin monogram), s križem na vrhu. Pod črko M je bilo Srce Jezusovo, obdano s trnjem, ter Srce Marijino, prebodeno z mečem”. Vidkinja je razmišljala, če bi bilo treba zraven kaj napisati, a tedaj je zaslišala glas, ki ji je rekel: “Črka M in obe Srci povedo dovolj”. S. Katarini se je Marija še enkrat prikazala decembra istega leta, in sicer prav tako v kapeli. Znova ji je naročila, naj poskrbi, da bo svetinja izdelana. Časi po francoski revoluciji so bili tudi v verskem pogledu zelo hudi. Mnogo jih je od Cerkve odpa- dlo, razširjena sta bila brezboštvo in verska brez- brižnost. Naj v zvezi s tem podam pričevanje Friderika Bara- ge, ki je dospel v Pariz 23. novembra 1830 in se tu na poti v ameriške misijone za nekaj dni ustavil. Svoji sestri Amaliji je pisal, da z žalostjo gleda, kako Francozi po- stavljajo spomenike padlim re- volucionarjem, cerkve pa so prazne. Pravi, da je maševal v eni izmed glavnih mestnih cer- kva', pa so pri sveti maši bile pri- sotne le tri osebe. Dne 30. no- vembra je spet pisal, tokrat iz Le Havra: “V Parizu sem postajal vedno bolj žalosten, čim dalje sem se mudil v njem. Tam ni videti in slišati drugega kakor zaničevan- je vsega svetega in božjega ter brezumno uporniško hlepenje po svobodi. A to svobodo po ne- srečni zmedi pojmov vidijo le v tem, da se človek oprosti vsega, kar bi blagodejno brzdalo njegovo voljo, ki je tako izkvarjena in k zlemu nagnjena”. Iz tega časa najdemo še eno pričevanje. Župnik fare Naše Gospe Zmagovalke v Parizu, Dufriche - De- sgenetles, pravi leta 1832, da je njegova farna cerkev “tudi ob največjih praznikih popolnoma prazna. Delitev svetih zakramentov je celo ob smrtni uri bila skoro nepoznana. Ako si je kdaj župnik po po- sredovanju tretje osebe izposloval dostop do bol- nika, se je to zgodilo le pod pogojem, da bolnik ni bil več pri zavesti in da je župnik prišel v civilni obleki”. / dalje Čudodelna svetinja in misel sv. Katarine Friderik Baraga S 7. strani Zgodba romantičnega ... Pariz leta1830 Aktualno 3. marca 2016 15 Težko je med morjem laži najti pot do resnice Nevihta besed ekoč, zapis začenjam kot v pravljici, sem verjela, da je okoli mene veliko resnice. Kot otrok in mladostnica sem imela veliko več gotovosti kot dvomov. Mladi so polni zago- na, idealizma in skoraj nikoli ne dvomijo. Ko je moj oče kupil prvo televizijo, sem lahko s starši gledala programe do reklamne nanizanke Carosello, približno ob devetih zvečer, ko se je Caro- sello končal, sem morala spat. Ta- ko kot skoraj vsi italijanski otroci, ki so doraščali v tistem obdobju. Gledala sem seveda tudi poročila, še sedaj se spominjam marsičesa, potresov, med katerimi je bil tisti v Furlaniji, naravnih nesreč, po- litičnih zdrah, pa tudi vojn. No- vice sem tedaj jemala kot golo re- snico, mislim, da tako tudi moji starši in marsikdo drug. Nekaj časnikov in poročila na državni televiziji so bili naš edini vir osveščanja. Verjeli smo novinar- jem. Vsaj jaz. In si sploh nisem postavljala vprašanja, zakaj bi dvomila. Kot otrok in mladostnik sem pač verjela, da država obstaja in dela za nas, da nam televizija ne laže. In da je na svetu skoraj vse lepo in enostavno. Pa čeprav je v Vietnamu divjala vojna, čeprav smo imeli v Italiji Rdeče brigade. In čeprav so tedaj umo- rili Alda Mora in sem veliko let kasneje izvedela za ozadje tega. A tedaj si nisem postavljala vprašanj. V tistih časih smo ver- jeli televiziji, svet smo gledali črno-belo. Ne zato, ker barvnih posnetkov še ni bilo, a ker mladi ljudje vidijo vedno bipolarno re- snico: belo in črno, dobro in zlo. O absolutni resnici, ki jo objavlja- jo mediji, sem začela dvomiti, ko sem se sama začela ukvarjati z no- vinarstvom. Z velikim zagonom N in neomejeno mero idealizma.Poudariti moram, da so moji na-drejeni kolegi na Primorskem dnevniku, kjer sem bila na polet- ni in pozneje na celoletni praksi, spoštovali moje misli in mojo svobodo pisanja. Cenzuro sem doživela samo enkrat, in sicer, ko sem bila preveč kritična do delov- nih brigad v tedanji Jugoslaviji. A vendar... Poleti, predvsem avgu- sta, ko je bilo mesto prazno, par- lament zaprt in se nikjer ni nič dogajalo, je zmanjkovalo novic. Dnevnik s praznimi stranmi ni mogel med bralce, zato si je bilo treba marsikatero novico izmisli- ti. Še sedaj mi gre na smeh, ko se spomnim, kako sem bila osupla, ko mi je glavni urednik tržaške kronike rekel, naj pač napišem karkoli, samo da bo stran polna. Pa si izmisli, da je v Barkovljah morski pes, ki ogroža kopalce, mi je svetoval, ko je videl, da stojim in gledam. Saj ni nobenega mor- skega psa, pa še neumno se mi zdi, da bi to pisala in strašila ma- tere z otroki, sem se uprla. Moj oče je bil Barkovljan in že tedaj sem vedela, da v našem zalivu ni nevarnih morskih psov. Samo sinji morski pes se zadržuje tu, in sicer samo manjši, mladi primer- ki. Potem smo se zmenili, da bom pisala o podražitvi lubenic. Saj to ni velika laž. Samo malo iz- mišljanja in praznih besed. Dol- gočasno, a vsaj občutka krivde ni- sem imela pri pisanju. No, prišla so moja zrela leta in svet je postal prenatrpan z novi- cami. Internet nam je dal možnost, da smo povsod in ve- mo vse. Žal pa spremlja to neiz- merno bogastvo novic občutek zmede. Veliko vsega, resnica pa vse bolj daleč in nedosegljiva. Po- datki, nasprotujoči si, nerazum- ljivi, zmedeni, pristranski, so kot morje in mi smo v njem. In ma- lokdo je dober plavalec. Z internetom je res vse mogoče. Tako da so časopisi, knjige in predvsem televi- zijska poročila iz- gubili nekdanji pomen. Ravno pred dnevi sem razmišljala o tej vsemogočnosti spleta. Na večer sva se kot navad- no dobila z bra- tom na skypu. Daleč živiva drug od drugega, sedaj ko sva ostala sa- ma na tem svetu, se pravi, ko sva iz- gubila starše, pa potrebujeva vsaj virtualno bli žino drug drugega. Bratu sem po- tožila, da mi vsi vsevprek govorijo o koreninah, sama pa sploh ne poznam hiše, v kateri sem rojena. Še videla je nisem nikoli. Izselili smo se namreč, ko sem bila stara nekaj mesecev, in to ravno zaradi vlage in mojega šibkega zdravja. Pridi, pokažem ti jo, je bil vesel moj brat. V prvem trenutku se mi je zdelo nemogoče, da mi bo iz Stuttgarta pokazal najin nekdanji dom v Trstu. Ko še sama živim sto kilometrov daleč od rodnega me- sta. Pa mi je lepo razložil, kako naj grem na Googlove satelitske mape, potem sva vtipkala ime ulice, ki je jaz sploh nisem poz- nala, in že sem gledala svojo roj- stno hišo, vso v soncu, čeprav je bila že noč. Brat mi je iz Nemčije pomagal, da sva si jo skupaj ogle- dala od vseh strani. Povedal mi je, da se v vseh teh letih, več kot petdeset jih je minilo, v celi ulici ni nič spremenilo. Še je tam isti bar, pod našo hišo, isti so vrtovi, ista je celo barva oken. Nekje tam v sredini je vhod, ki pelje v drugo nadstropje, kjer smo živeli. Okno dnevne sobe in okno spalnice gledata na ozko ulico z majhnim javnim vrtom. Brat mi predlaga, da greva z miško še do Sv. Jakoba, kjer je imel moj oče trgovino z električnim materialom. Virtual- no se sprehajava po ulici, a nobe- den od naju se ne spominja več, katera izložba je bila izložba naše trgovine. Skoraj polnoč je v real- nem svetu, ko greva še do Sv. Iva- na, kjer je bil najin zadnji skupni dom in kjer je zadnja leta prežive- la moja mama - njegova mačeha. V Googlovem svetu je še sonce, a meni se zdi žalostno in temačno. Gledam naš balkon in se sprašujem, koliko so stari posnet- ki. Morda je bila tedaj moja ma- ma še za oknom. Razmišljam, kdo sedaj biva v stanovanju, kjer sem se jaz igrala in katerega je ona v domu za ostarele tako po- grešala. Na spletu lahko najdeš vse, novi- ce, nasvete, celo spomine in ne- kaj bolečine. Celo zdravniške na- svete, saj je pred kratkim znanec podlegel infarktu, medtem ko je prek računalnika iskal informaci- je o simpto- mih. Vsega pre- več, toliko, da se resnica pre- pleta z izmišlje- nim in ne ve- mo več, kaj je laž, kaj so nam namerno pod- taknili, kaj je zavajanje in kaj je dobra novi- ca. Ravno pred dnevi so splet in časopisi ob- javili podatke o nihanju števila prebivalcev v Italiji. Lani je umrlo največje število ljudi, sem prebrala. Skoraj vsi informa- cijski viri so poudarili, da gre to pripisati upadanju števila ceplje- nih državljanov. Noro, pomislim, smešno, če ne bi bilo tako zava- janje in manipuliranje žalostno. Če ne bi bilo to s cepivi gromo- zanski denarni biznis. V lanskem letu sva z možem izgubila veliko prijateljev, pa nihče ni umrl zara- di gripe ali ošpic, temveč največ zaradi raka. Zaradi tega preklete- ga naraščanja rakavih obolenj, kateremu je kriva tudi uradna medicina. In hrana, ki nam jo prodajajo za dobro. Prek reklame. In tisti, ki umirajo, so vse mlajši. To, da se življenjska doba daljša, kot vsak dan ponavljajo mediji in politiki, je spet laž. Laž v njiho- vem interesu, zato da delamo vse dlje. Življenjska doba se sedaj niža, mi bomo po vsej verjetnosti umrli prej kot naši starši. Večina izmed nas kar v službi. Jezna sem na tisk, na informacije, ki zlora- bljajo dobro vero bralcev. Na ma- nipulacijo. Jezna sem na farma- cevtske družbe, ki ne delajo za zdravje, ampak zato, da imajo stalne stranke... bolnike. To je ne- kako tako, kot s tisto cenzuro gle- de delovnih brigad v moji mla- dosti. Nekaterih stvari enostavno ne smeš napisati ali pa jih moraš. Ker to zahtevajo tisti, ki so na oblasti, tisti, ki te plačujejo, ali ti- sti, ki imajo vse štrene v rokah. In tega je vse več, se mi zdi. Ali pa je bilo vedno tako, samo jaz tega ni- sem vedela in razumela. Tišine in zasebnosti nimamo več, novice dežujejo od vsepovsod, obstrelju- jejo nas z njimi. In v tem morju novic, ki so kot umazani, kalni valovi preplavile naš vsakdan, iz- gubljamo kritičnost in sposob- nost treznega razmišljanja. Ljudje so včasih leni, včasih pre- zaposleni in zato berejo, po- slušajo, sprejemajo in jemljejo vse za resnico. Verjamejo, da dela država za njihovo dobro, da je zdravstvo na njihovi strani, da, denimo, vsi ti begunci, ki prepla- vljajo Evropo, prihajajo sami in niso del velikega, skritega, zlona- mernega načrta. Jaz vsem tem be- sedam ne verjamem več in živčno plavam v neskončnem morju nasprotujočih si novic, re- snice in laži, da bi vendarle prišla na kopno. A voda je kalna in težko je najti pot v valovih, ki nas dušijo. Suzi Pertot Domači namizni tenis Kras tudi letos v play- offu ženske A2 lige amizno-teniške igralke Krasa Zadružna kraška banka v državni ekipni A2 ligi tudi letos uspešno nastopa- jo v celoti z doma vzgojenim ka- drom. V nedeljo se je končal redni del prvenstva in dekleta slovaške- ga trenerja Dušana Mihalke so iz- polnile cilj uvrstitve v končnico za napredovanje. Z drugim mestom v dokaj izenačeni skupini A so si tudi v tej sezoni zagotovile mesto med postavami, ki se bodo v play- offu potegovale za prestop v naj- višje moštveno tekmovanje. Na- predovanje sicer ni cilj predstavnic zgoniškega kluba, ki so zadnja leta dejansko dobile v A2 ligi svoje me- sto in idealno raven za nastopanje. Dekleta bi po kakovosti sicer bržkone lahko še dalje konkurirale v A1, vendar družinske in delovne obveznosti igralk ne dovoljujejo vsakodnevnega treninga in so na- rekovale prilagoditev tekmovalne N obveznosti. Pa da ne bo pomote,A2 liga je čisto spodobno, vsekakorkakovostno prvenstvo, v katerem se kalijo nekatere obetavne mla- dinke, še dalje pa sebi v zadovol- jstvo nastopajo številne nadarjene veteranke. Tak je tudi koncept Krasove ekipe, ki je v nedeljo pri Bocnu odigrala še deveto in deseto tekmo rednega dela lige. Tako postavo Alfieri di Romagna kot Tramin je ugnala z zgovornim 4:0. Naj osvežimo, da je že nekaj sezon v A2 ligi tekmo- vanje zasnovano tako, da se igra pribli žno enkrat mesečno v zgo - šče nem ritmu, tako da ni prven- stvenih tekem vsak vikend kot na primer v prvi ligi. Obračun kra- sovk je doslej odličen, saj so dva- krat izgubile le proti vodilnemu in nepremaganemu Eppanu (ki je go- stil zadnji krog dvobojev in računa na preverjeni Dodeanovo in Zan- canerjevo), ostalih osem srečanj pa so zanesljivo dobile. Mamici Mar- tina in Katja Milič (zdaj najvišje postavljena Krasova članica na državni jakostni lestvici, številka 20) sta tretja in četrta najbolj kori- stna posameznica pr venstva, tu je še Eva Carli, ki je tudi načelnica namiznoteniškega odseka Špor- tnega krožka Kras, pred vsem pa je med letom in zadnje sezone sploh zelo napredovala četrta igralka, 18- letna Claudia Micolaucich. Z vztraj nostjo in dobrim delom je postala namiznoteniška igralka, na katero lahko računajo tu di za prvoligaška prvenstva. Re žiser zgodbe o uspehu, ki zna biti – ob dolžni neobremenjenosti - zani - miva tudi v podaljšani končnici za napredovanje, je trener Mihalka. Gre za zelo dobro podkovanega strokovnjaka, ki je v več letih na Krasu hkrati vzpostavil tovariški odnos do varovank (in varovan- cev). Krasova postava senatork igra v ženski B ligi, fantje nastopajo v tretjeligaški konkurenci, tu pa je še vrsta sestavov (pretežno mladink in mladincev) v nižjih deželnih li- gah, klub pa je pozoren tudi do na- stopanja športnikov s posebnimi potrebami, za katere je v namiz- nem tenisu dobro poskrbljeno. Zaščitni znak Krasovega tabora so bila že nekaj časa predvsem omen- jena ekipna ligaška tekmovanja, zadnje čase pa se igralke tudi ne- koliko bolj redno udeležujejo tur- nirjev, na katerih se nabirajo točke za državno lestvico. Ne nazadnje so prejšnji teden na turnirju druge kategorije pri Mantovi, kjer sicer ni bilo vseh najboljših, na zmago- valnem odru stale Katja Milič (druga), Carlijeva in Micolauci- cheva, ki sta delili tretje mesto. HC Katja Milič, Martina Milič, trener Dušan Michalka, Tjaša Kralj, Claudia Micolaucich, Eva Carli Solkan / Odkrili so tri skulpture Kipi so nastali na mednarodnem kiparskem srečanju v Štandrežu ednarodno kiparsko srečanje se je v Jeremi- tišču začelo pred pet- najstimi leti. Pobudnik je bilo društvo sKultura 2001, ki združuje štandreška kulturna in druga društva ter šolo in župnijo. Nje- gov predsednik je od vsega začet- ka Marjan Breščak. Poleg kipar- skih srečanj prireja še druge do- godke, ki prispevajo k ohranitvi značilnosti štandreške skupnosti. Srečanje ima mednarodno značil- nost, saj poleg ki- parjev iz Italije sodelujejo tudi ustvarjalci iz Slo- venije in drugih držav. Ko je padla meja med Italijo in Slovenijo, so na nekdanjem mejnem preho- du Štandrež- Vrtojba postavili skupino skulptur, ki so nastale na srečanjih, in s tem poudarili, da umetnost ne poz- na meja in da je njena govorica univerzalna in vsem razumljiva. Danes, ko se po- novno pojavljajo bodeče žice, mo- ramo biti še posebno hvaležni or- ganizatorjem in kiparjem, ki nam s svojimi deli olepšajo in obogati- jo našo vsakdanjost. Večina kipar- skih del iz lesa in kamna je razpo- rejenih po raznih zelenicah v Štandrežu; te mu dajajo posebno sporočilno vsebino. Nekatere umetnine so tudi v zaprtih pro- storih, v šoli, vrtcu in drugod. Kot poudarek brezmejnosti širšega goriškega prostora je društvo sKultura podarilo Krajev- ni skupnosti Solkan tri kamnita M dela, izdelana na kiparskihsrečanjih leta 2009 in 2013. Kra-jevna skupnost je dela namestila pred svojim sedežem na trgu Mar- ka Plenčiča, kjer je lepo vidno de- lo kiparja Draga Rozmana z naslo- vom Moški in ženska. Park pa so izbrali za postavitev dela mlade novogoriške kiparke Nike Šimac, ki se je odločila za ploščo kraškega kamna z okroglo odprtino, obda- no s steklenimi rumenimi drobci. Gre za simbolično skulpturo, ki vsrkava svetlobo in jo sprošča, kot človek, ki nosi v sebi luč, a se tega večkrat ne zaveda. Slovesnost ob odkritju skulptur je bila 25. februarja na urejenem prostoru ob vojnem in mizarskem muzeju pri solkanskem pokopa- lišču, kjer stoji kip, ki sta ga, po za- misli prof. Stefana Jusa, oblikovali Maria Elena Baratta in Aurora Fol- loni iz šole mozaika iz Spilimber- ga v pokončno skulpturo iz kam- na z navpično razpoko, ki pred- stavlja razdejanje prve svetovne vojne. Da bi se razpoka ne širila, sta jo umetnici vodoravno ovili z obvezami, ki so izdelane iz mozai- ka. Mozaiki so v spodnjem delu temnejše barve in predstavljajo zemljo in kri, ki je napajala vojna prizorišča. V zgornjem delu so mozaične obveze svetlejše in predstavljajo upanje v boljšo pri- hodnost. Predsednica Krajevne skupnosti Solkan mag. Darinka Kozinc, ki je sama umetnica, saj veliko piše predvsem za otroke, je pozdravila prisotne, med katerimi so bili tudi pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, ravnateljica večsto- penjske šole na Go- riškem Elisabetta Ko- vic, goriška občinska svetnica Marilka Koršič, predstavniki mestne občine Nova Gorica, predstavniki Krajevne skupnosti in odborniki društva sKultura 2001 ter kamnoseki iz Manč. Zahvalila se je društvu sKultura 2001 za dragoceni dar, ki predstavlja konkretno dejanje sodelovanja med ustanovami in posamezniki, ki jih je prej delila meja. Pomembnost tega dejanja je poudarila tudi načelnica Oddel- ka za družbene dejavnosti Mestne občine Nova Gorica Marinka Sak- sida. Predsednik sKulture 2001 Marjan Breščak je predstavil delo- vanje društva, ki od vsega začetka povezuje s kiparskimi srečanji širši goriški prostor in tudi mednarod- no prizorišče. Program je povezo- vala Vesna Bašin, ki je, ob mesecu praznovanja slovenske kulture, tudi spregovorila o vlogi kulture in slovenskega jezika. DP Foto DP Aktualno3. marca 201616 Dan slovenske kulture v Kanalski dolini “Širimo kulturni prostor, širimo slovenski jezik!” TRBIŽ ive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan”... S slovensko himno iz ust učencev osnovnih šol Kanalske doline pod vodstvom učiteljice Alme Hlede in moškega pevskega zbora Triglav z Bleda pod vodstvom Sla- vice Magdič se je v petek, 26. fe- bruarja, praznično začel sloven- ski kulturni praznik v Kanalski dolini. Šlo je za poseben dogo- dek, saj so ga s skupnimi močmi organizirali Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Uk- vah, Združenje Don Mario Cer- net, ki ima sedež v Ovčji vasi, in Glasbena matica - šola Tomaž Holmar, pokroviteljstvo pa so prevzeli Urad vlade RS za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu, občine Trbiž, Naborjet-Ovčja vas in Bled, Gorska skupnost ter krov- ni organizaciji SKGZ in SSO. V dvorani občinskega kulturnega centra v središču Trbiža se je zbra- lo veliko ljudi: med uglednimi gosti minister za Slovence v za- mejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, svetovalec ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Pod- goršek, častni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Shresto, deželni predsednik SSO Walter Bandelj, bovški župan Valter Mlekuž, župan Bleda Janez Fajfar, nabor- ješko-oški župan Boris Preschern, števerjanska županja in predsed- nica ZSKP Franca Padovan, podžupanja občine Je- senice Vera Pinter, rav- natelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ravnatel- jica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino ter še drugi zastopniki političnih in kulturnih ustanov iz dežele FJK, Koroške in Slovenije. Minister Gorazd Žmavc Poseben ton srečanju je s svojo navzočnostjo v imenu slovenske vlade seveda dal minister Žmavc. Kot slavnostni govornik je dejal, da je “Slovenija danes s tem dogod- kom večja. Teh dogodkov je zme- raj več. Slovenija ne proslavlja sa- mo dneva slovenske kulture v Ljubljani, ampak tudi v Trstu, Ce- lovcu, na Dunaju, v Monoštru, na Reki, danes v Kanalski dolini, ju- tri morda kje drugje”. To je “bit našega slovenstva, ki ga doživlja- mo tudi zunaj naših meja”. Dejal je, da je “izredno ponosen” na slovesnost, ki sta jo organizirali društvi Planika in Don Mario Cernet v sodelovanju z GM: “To je vez, ki pomeni neko prihod- nost”. Bil je tudi “izredno prese- nečen, ganjen”, ker so o kulturi spregovorili predvsem mladi. Ko “Ž je poslušal mlado generacijo, se je prepričal, da “ni se nam treba bati za slovenski jezik in sloven- sko kulturo v Kanalski dolini. To je naša prihodnost”. Lahko smo “srečni in ponosni”, da smo “pred 25 leti šli na pot samostoj- nosti in enotnosti”, je podčrtal minister Žmavc. Slovenski kultur- ni praznik utrjuje vezi med mati- co in zamejstvom, krepi pripad- nost, širi obzorja, medsebojna poznavanja in prijateljstva. “Ta naša pot lahko živi in obstane sa- mo na slovenski besedi v sloven- skem kulturnem prostoru”. Mi- nister se je izrecno zahvalil vsem soorganizatorjem za njihovo do- sedanje delo, predvsem v sposob- nosti povezovanja in sodelovanja za skupne projekte. Zahvalil se je učiteljicam slovenskega jezika, pa tudi slovenskim županom in občinam, ki sodelujejo pri tem dogodku in čezmejnih projektih. Sklenil je z mislijo, da “kultura ne pozna meja, kultura ne pozna so- vraštva. Ona je večja”. “Kultura mladim veliko pomeni” Ta kultura, ki ne pozna meja, mladim veliko pomeni, z njo se istovetijo, sta uvodoma povedali mladi povezovalki večera, Vanes- sa in Rossella. V nekaterih domo- vih se še izražajo v slovenski go- vorici, slovenska pesem jih druži pri cerkvenih obredih, z njo ohranjajo starodavne običaje svo- jih prednikov, od vrtcev do konca osnovne šole se seznanjajo s slo- venskim knjižnim jezikom, v po- moč so jim tudi popoldanski tečaji. Občutijo pa potrebo po na- daljevanju učenja slovenskega je- zika do konca obveznega šolanja. Pester kulturni spored so obliko- vali otroci osnovnih šol pod vod- stvom Alme Hlede, ki so zapeli nekaj pesmic, zrecitirali dve poe- ziji (ne le) med mladimi vedno priljubljenega Toneta Pavčka; na prisrčen način so prikazali, kako se učijo slovenske abecede, besed in slovničnih pravil tudi preko petja. Sadove svojih prizadevanj so - pod mentorstvom učiteljice Katarine Kejžar - prikazali tudi otroci in mladostniki, ki obisku- jejo izbirne tečaje slovenskega je- zika pri SKS Planika. Večina jih pozna narečje, zato se učijo knjižne slovenščine, obiskujejo mladinsko poletno šolo, seminar materinščine v Ljubljani. Glasbeni del prireditve so obliko- vali še pianistka Elena Scherling in harmonikarka Jessica Kanduth s šole Tomaž Holmar, pianista Si- mon Kravos in Max Zuliani s tržaške šole Marij Kogoj in piani- stka Michela Sbuelz z goriške šole Emil Komel. Iz Gorice je prišel tu- di Otroški pevski zbor Emil Ko- mel, ki je pod taktirko Damijane Čevdek Jug in ob spremljavi go- dalne skupine odpel venček na- rodnih v priredbi Patricka Quag- giata. Poseben užitek je bilo pri- sluhniti čudovitim melodijam ci- trarja in aranžerja Tomaža Plahut- nika, občinstvo v dvorani pa se je kar razživelo ob dveh žabniških narodnih pesmih, ki ju je izvedel priljubljeni ansambel Doganîrs. V gorenjskih nošah so večkrat za- peli in zavriskali člani moškega zbora Triglav. Predsednica SKS Planika V imenu organizatorjev je odprla protokalarni del večera in prisot- nim izrekla toplo in prijazno do- brodošlico predsednica kulturne- ga središča Planika Nataša Gliha Komac. Izrazila je vso skrb in pri- zadevanja, “da bi naša slovenska beseda v Kanalski dolini živela, preživela in se prenašala iz roda v rod; da bi vsi javni akterji poli- tičnega, kulturnega in gospodar- skega življenja zmogli in znali združiti moči v prid življenja in sobivanja vseh dolinskih skupno- sti”, kot jim je uspelo pripraviti skupen večer “in se zbrati v tako raznovrstni zasedbi”. Pozdravi gostov Župan občine Naborjet- Ovčja vas Boris Preschern se je v sočnem narečju obrnil na ministra in izra- zil osebno bojazen, da bi naš jezik v Kanalski dolini utihnil. Zato je visokega gosta iz matice zaprosil za pomoč, da bi otroci v šolah nji- hovih dolin lahko utrjevali znan- je materinščine. Trbiška občinska odbornica za kulturo Nadia Cam- pana je še poudarila to, kar je po- vedal Preschern, saj “že vrsto let se borimo, da bi v šolah poučeva- li jezike našega območja, ki so naša zgodovina, naša kultura”. To pa ne “priložnostno ali zato, ker bi društva plačevala učitelje, am- pak zato, ker to je zgodovinska pravica”. Na tem križišču naro- dov so od nekdaj prisotni nemški, slovenski, italijanski in furlanski jezik. “Vedno smo ver- jeli v to, da so ti jeziki pripadali našemu kulturnemu bogastvu”. Prihodnjim rodovom “imamo dolžnost izročiti to bogastvo. Če bomo to izgubili, bo naše ozem- lje izgubilo svojo dušo”. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je pohvalil vse, ki so z ljubeznijo do jezika, lastne zemlje, korenin in ljudskega izročila dokaza- li, kako dragoce- na jim je kultu- ra. Tudi on je poudaril, da “si ta dolina zasluži, lahko zahteva in mora zahtevati” priznanje javne večjezične šole, ki naj bo prava evropska šola, kjer bi lahko spodbujali ra- zlične istovetnosti. Za to naj si pri- zadevajo tako v deželi kot v Lju- bljani in Rimu! Ni razumljivo, da imata Goriška in Tržaška od nek- daj šole s slovenskim učnim jezi- kom, da so to dosegli v Špetru, da pa v Kanalski dolini, ki je od nek- daj križišče in stičišče jezikov in kultur, “prava Evropa v malem”, še vedno nimajo te pravice. Župan občine Bled Janez Fajfer je kot dober sosed vsem zaželel pri- jetne odnose, mirno sožitje in enotnost v različnosti, kar jamčijo zlasti mladi rodovi. Pod- predsednik Planike Rudi Barta- loth je naposled povabil k mikro- fonu, kot predstavnika krovnih organizacij, še Walterja Bandlja. Tudi on se je zahvalil prireditel- jem bogate proslave, da so v duhu Prešernove poezije in sožitja or- ganizirali tak praznik ter se odločno zavzeli za šolo. Ta je neo- bhodno potrebna za naše ljudi, tudi zato so se že pogovarjali z ra- zličnimi predstavniki oblasti v upanju, da bi z ekipnim delom čim prej zagotovili otrokom in njihovim družinam to pravico. Predsednica društva Don Mario Cernet Tik pred koncem prireditve se je oglasila še predsednica združenja Don Mario Cernet Anna Wedam. Poudarila je, da je slovenski kul- turni praznik “izrednega pomena v okviru kulturnega življenja vsa- ke slovenske zamejske skupno- sti”. Izrazila je veselje, da je bilo v dvorani veliko slovensko govo- rečih Kanalčanov, saj so priredi- tev organizirali najprej zanje. Bli- zu Tromeje niso samo štiri mačke, kot pravijo nekateri, je za- trdila. Spomnila je, da je bilo združenje Cernet ustanovljeno leta 1997 in bo torej naslednje le- to zabeležilo 20-letnico obstoja. Zelo se veselijo prisotnosti mla- dih, ki se v slovenskih družinah še vedno zanimajo za ohranjanje slovenske kulture in radi pojejo tudi v zboru. “Treba jih je samo privleči”. Na poseben način se je zato zahvalila pevovodji cerkve- nega ukovškega zbora Oswaldu Errathu in pevovodji cerkvenega zbora v Žabnicah, Gabrieleju Mo- schitzu. “Če bi se ne zavedali svo- jih korenin, bi nocoj ne razpola- gali z vsemi otroki na odru ter z dvema napovedovalkama, Vanes- so in Rossello, ki doma govorita slovensko, a nista imeli možnosti, da bi obiskovali šolo s slovenskim učnim jezikom”. Zato verjamejo v prihodnost. “S trijezičnim poučevanjem bi naša skupnost lahko kulturno napredovala in marsikaj dosegla. Saj mi nismo samo raziskovalni in etnografski material! Naše izročilo je še ved- no živo in mora ostati živa stvar”, je sklenila svoje misli Anna We- dam, ki je izročila šopke cvetja sooblikovalcem slavja. Danijel Devetak (več fotografij na www.noviglas.eu) Gospoda ministra Gorazda Žmavca smo vprašali, s kakšnimi občutki je doživel slovenski kulturni praznik v Kanalski dolini. “Zelo sem ponosen in vesel, da se je dejansko zgodil slovenski dan v Kanalski dolini, na Trbižu. Mislim, da je to, kar si pravzaprav vsi želimo. Tako je Slovenija tudi mnogo večja kot sicer: širimo kulturni prostor, širimo slovenski jezik. Naši otroci, naša mladina so dejansko skozi pesem in besedo dali odgovor na to, da se nam za prihodnost ni treba bati”. Kako pa komentirate zamisel o trojezični oz. štirijezični šoli? “To je pravzaprav evropska zamisel. Ta koncept sistemske ureditve dvo oz. trojezičnosti skozi mlado generacijo pomeni, da se ta mlada generacija dejansko pripravlja na to, da v prihodnosti lahko študira v več jezikih, v različnih državah in ima izredno perspektivo za naprej. Vendar na tem moramo vztrajati, moramo graditi. To je tudi nova kvaliteta za mlado generacijo”. Minister Gorazd Žmavc Nataša Gliha Komac Boris Preschern Nadia Campana Igor Gabrovec Walter Bandelj Anna Wedam Levo OPZ Emil Komel iz Gorice, zgoraj otroci iz osnovnih šol v Kanalski dolini Ansambel Doganirs iz Žabnic