CENA 100 SIT
Z. Koštomaj:
SLOVENIJA, SREDA, 27. JANUAR 1993	ST. 4, LETO XXVII
KRUTO MAŠČEVANJE NEPOKORNI ŽENI
K. Kolšek:
MISLIL SEM, DA ME USTRELIJO
V. Gros:
PETERLETU NE VERJAMEM NIČ VEČ
POSLANCEM NAGRADE ZA SEDENJE
Z. JELINČIČU ČLANI OBRAČAJO HRBET
PTUJČANOM SRAMOTA ZARADI SPOMENIKA
... bemti, državo, če tepe tiste, ki delajo
Poročilo Bekeševe komisije
Prisluškovanje brez afere
Komisija Skupščine RS za nadzorstvo nad zakonitostjo dela varnostno - informativne službe zaradi zagotavljanja spoštovanja v ustavi in zakonu določenih pravic in svoboSčin človeka in državljana Republike Slovenije ter pravic pravnih oseb, njihovih organov in ustanov z vidika zakonitosti ocenjuje uporabo metod in sredstev, ki jih varnostno - informativna služba uporablja pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti.
Komisija je zato na 21. seji, dne 13., 19., 62. 10. 1992 ter 3. in 9. 11. 1992 posebej obravnavala zakonitost uporabe posebnih operativnih metod in sredstev, ki jih varnostno - informativna služba uporablja pri svojem delu.
Na podlagi pravnih aktov, informacij, ki jih je na zahtevo komisije predložilo ministrstvo za notranje zadeve, zapisov delovne skupine komisije za nadzor nad posegi v tajnost komuniciranja ter informacij, ki so jih na seji ustno podali Igor Bavčar, minister za notranje zadeve, dr. Miha Brejc, direktor uprave varnostno - 9nforma-tivne službe in dr. DuSan Plut, predsednik Sveta Predsedstva RS za varstvo ustavne ureditve, je komisija ugotovila:
„7. 9. 1989 je pričel veljati ustavni amandma Li k ustavi SR Slovenije (Ur. I. SRS, St. 32-1704/86 z dne 2. oktobra 1989), ki določa, da je človekova zasebnost neprekrSljiva. Le zakon lahko predpise, da se sme na podlagi odločbe sodiSča odstopiti od načela neprekrSljivosti tajnosti pisem in drugih občil, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države.
Iz tega ustavnega amandmaja Jasno izhaja, da ustava sama garantira človekovo pravico do zasebnosti. Poseg v to pravico je dovoljen le ob izpolnjevanju naslednjih pogojev: - določenost v zakonu, - izdaja sodne odločbe in - poseg mora biti neogiben za potek kazenskega postopka ali varnost države. Vsi trije pogoji morajo biti izpolnjeni komulativno.
Zakon o notranjih zadevah (Ur. I. SRS, St. 28/8 z dne 17. 11. 1980), ki je v 11. členu pooblaščal republiškega sekretarja za notranje zadeve, da sme izjemoma odrediti ukrepe, ki odstopajo od načela nedotakljivosti pisemske tajnosti in tajnosti drugih občil, v tem delu ni bil usklajen z ustavo. Glede na hierarhijo pravnih aktov in na neposredno uporabo ustavne norme, bi torej organi za notranje zadeve od 27. 9. 1989 dalje pri vsakem posegu v pravico do zasebnosti morali izpolnjevati v ustavi navedene pogoje, predvsem bi si morali pridobiti sodno odločbo.
Zakon o notranjih zadevah Je bil noveliran 16.
5.	1991. Takrat Je pričel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah (Ur. I. RS, St. 19/91 z dne 8. maja 1991), ki je omenjeni 11. člen uskladil z ustavno normo in jo preciziral. Med drugim je nedvomno določil, da sme samo sodiSče odobriti poseg v človekovo zasebnost v smislu nedotakljivosti občil.
Pri obravnavi zakonitosti uporabe posebnih operativnih metod in sredstev, ki jih varnostno - informativna služba uporablja pri svojem delu, komisija meni, daje po uveljavitvi ustavnega amandmaja LI (27. 9. 1989) prišlo do nespoštovanja ustavnih norm. Po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah (16. 5. 1991) pa je priSlo do kršitve zakonskih norm v določenih primerih, ko Je varnostno - informativna služba uporabila posebne operativne metode in sredstva.
K poročilu je član komisije Franc GradiSar podal ločeno mnenje, ki Je v skladu s poslovnikom o delu komisije sestavni del zapisnika.
Predsednik, Peter BekeS
N0VP|90BA
KARIERE NEKATERIH DIREKTORJEV SE BEREJO KOT PRAVE SRHLJIVKE
d*
KAJ PR A VI M. BASTL
SLf
^tL
r -
o -1 '



Odgovor na članek v Delu z dne 22. januarja 1993 pod naslovom »Kariere nekaterih direktorjev se berejo kot pra-
loške sanacije. Netočna je ugotovitev piscev, da sem navijal za drugo fazo Ti02 čemur, da so se drugi strokov-
ve shrljivke«, podpisanega niaki uprli. Dejstvo je, da so s strani Damjane Stamejčič, ravno ti strokovnjaki koncipi-Vilija Einspielerja in Ivice rali razvojni program in da je Burnik.	bilo moje stališče v zvezi
Navadno nisem reagiral na z njim, da se naj stroka do-pisanje posameznih novinar- končno odloči ali je za Celje jev v zvezi z mano pa čeprav takšna usmeritev sprejemlji-je šlo v veliko primerih za laži va ali ne. in podtikanja, kar so tisti, ki Točno je zapisano ime Šterne dobro poznajo tudi vede- fana Korošca, da mi je grozil, li. Smatral sem, da je to cena, v kolikor ne bom odstopil, ki jo plačujemo ob prehodu vendar ne v svojstvu pred-v nov sistem, ker nekateri za sednika občinskega komite-dosego svojih ciljev posega- ja ZKS, temveč kot član pred-jo po najbolj nizkotnih sred- sedstva CK ZKS. Naj omenim stvih.	s tem v zvezi samo še to, da
Omejeni članek pa me je 80 bili delavci Cinkarne ta-vendarle vzpodbudil, da re- krat pripravljeni organizirati agiram na lažnivo pisanje in demonstracije v mojo zašči-da zaščitim svoje ime. Zato t°- vendar sem jih prosil, naj želim s tem odgovorom opo- te9a ne storijo, ker bi lahko zoriti na neresničnosti, ki mi t0 škodovalo podjetju, pa tujih želijo avtorji članka pod- dj bal sem se za svoje življe-takniti in me v slovenski jav- pj®- glade na anonimne tele-
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever
Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne , aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Rober
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
nosti prikazati domala kot kriminalca.
Začnimo pri Aeru. Pri tej firmi sem se zaposlil kot pripravnik ne kot računovodja in tudi nisem bil noben vodja kakršnekoli neformalne skupine, ki naj bi zrušila takratnega direktorja g. Jenka. Resnica je takšna, da so se inženirji uprli takratnemu tehničnemu direktorju g. Stojanovi in napisali seznam sprememb, ki jih zahtevajo pri vodenju. Tudi mene so povprašali, kaj mislim v zvezi s temi zahtevami. Menil sem, da so povsem sprejemljive. Drugačnega mnenja je bil Rado Jenko in to je imelo za posledico njegov odstop. Njega je zamenjal gospod Mejak ne Zupančič kot navajajo avtorji. Ravno v tem obdobju je Aero doživel najhitrejšo rast v vsej svoji zgodovini. Šele po odhodu g. Mejaka je prevzel mesto glavnega direktorja g. Zupančič, jaz pa sem postal njegov pomočnik.
V Beograd nisem šel k zveznemu finančnemu sekretarju Rotarju, ampak sem odšel - za podsekretarja v Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino k dr. Ludvigerju. Ali sem šel v Beograd na željo Zupančiča ali ne, tega sicer ne vem. Med nama ni bilo konfliktnih situacij, pa čeprav se z njim nisem strinjal o bodočem razvoju in organiziranosti Aera. Današnji položaj Aera mi tudi kaže na pravilnost mojih takratnih stališč.
Po odhodu Ludvigerja je prišel za zveznega sekretarja g. Rotar in prav zanimivo je, danes, po več kot dvanajstih letih zvedeti, da me je poslal le-ta nazaj v Celje. Do sedaj sem bil prepričan in seveda sem še vedno, da sem se vrnil v Celje po lastni odločitvi in to v propadajočo Cinkarno, za katero takratno občinsko vodstvo ni bilo prepričano ali naj se likvidira ali sanira. Po petih letih mojega bivanja v Cinkarni na mestu predsednika KPO je le-ta postala najakumulativnejše podjetje v Celju in smo takrat praktično realizirali celoten program ekonomske in eko-
fonske grožnje in na grožnje Štefana Korošca.
Zanimiv način blatenja uporabljajo podpisani s svojim izražanjem češ, »menda je postal«..., ali pa, »govori se«, da je postal po zaslugi Franceta Popita direktor TOZD Kovinotehna za drobno gospodarstvo. Z veseljem lahko povem, da s Popitom nisem bil nikoli v kontaktu in da se osebno ne poznava, je pa res, da sta bila velika prijatelja z Alešem Ilcem. Res je tudi, da sem prišel v Kovinotehno za vodjo drobnega gospodarstva in da me je po preteku 6 mesecev Aleš Ilc postavil pred dejstvo, da moram prevzeti mesto direktorja Veleprodaje, ki se je nahajala v nezavidljivem ekonomskem položaju. Tukaj mi podpisani avtorji članka zopet pripisujejo dejanje, ki naj bi me diskvalificirala in sicer, da sem si privoščil zelo drago napako, da sem kupil blago, ki ga Kovinotehna ni mogla prodati.
Verjetno mi želijo pripisati nakup 30.000 ton betonskega železa. Kreator tega posla je bil Aleš Ilc. Jaz sem za njega izvedel, ko je bilo že vse zavoženo, sem pa se kljub temu angažiral za pridobitev vseh potrebnih zunanjetrgovinskih soglasij, da se je rešilo, kar se je pač še rešiti delo. Če bi podpisanim šlo za resnico v zvezi s tem poslom in ne za podtikanje, bi na sodišču, kjer je ta posel našel svoj epilog, dobili vsa potrebna imena, med katerimi pa ni mojega.
Razlog za moj konflikt z Alešem Ilcem ni bilo betonsko železo kot avtorji članka trdijo, pač pa predobri poslovni rezultati Veleprodaje, ki je pod mojim vodstvom v enem letu postala iz najslabše najboljša TOZD in je v tistem letu imela med primerjanimi podjetji iste braže najboljše rezultate v Jugoslaviji. To so bili razlogi za moj odhod iz Kovinotehne, ker se je Aleš Ilc počutil ogroženega, pa čeprav nisem imel nikoli ambicij, da bi zasedel njegovo mesto.
Ko smo se na občinskem komiteju pred vsemi takrat-
nimi političnimi veljaki Občine Celje pogovarjali o sporu z Ilcem, je le-ta meni kot edini razlog za njegovo zahtevo po mojem odhodu iz Kovinotehne očital, da preveč potenciram rezultate Veleprodaje.
Lažna je tudi navedba, da sem bil suspendiran s strani delavskega sveta. Na delovno mesto direktorja sem dal ostavko na osnovi mojega predhodnega dogovora z Ilcem, da grem za predstavnika Kovinotehne v Avstrijo, kar je bil tudi pogoj, za mojo ostavko. Seveda pa je Aleš Ilc svojo besedo pojedel ne prvič ne zadnjič. Delavski svet moje ostavke ni hotel sprejeti in jo je ob prvem glasovanju zavrnil, šele na mojo izrecno prigovarjanje, da je moja odločitev dokončna, jo je sprejel.
Mojo dosedanjo poslovno pot smatram za zelo uspešno; ravno od tod izhajajo tudi problemi, ker je bilo v bivšem režimu tako, da je tiste, ki so odstopali na tak ali drugačen način, odstranil. Nobenih »rdečih« ne krivim za ničesar, saj sem sam dolgo vrsto let bil med njimi, do 1987. leta. Ljudi delim samo na dobre in slabe, njihova strankarska^ pripadnost me ne zanima. Žal nisem imel te sreče, da bi se v življenju srečal samo z dobrimi, ampak so med njimi bili tudi slabi.
Kar se tiče mojega ministrovanja tudi nimam slabe vesti. Ta resor sem vodil v najbolj kritičnem obdobju slovenske zgodovine, ko je bilo potrebno, v izogib paniki, zagotoviti nemoteno preskrbo, kljub temu, da so bili vsi blagovni tokovi pretrgani, l*o je bilo v Sloveniji zaradi vojne blokiranih večina poti. Očuvali smo vse zvezne blagovne rezerve za Slovenijo pa čeprav so jih hoteli odpeljati s silo in z velikimi grožnjami o sankcijah zoper mene. Kot prvo ministrstvo smo prekinili odnose z Beogradom, z ukinitvijo zvezne tržne inšpekcije. Pripravili smo v tem času vso najpomembnejšo zakonodajo z osnutki zakonov. Tudi afera Slovin bo verjetno še enkrat tako
razčiščerta, da bo jasno vidno, kdo je delal za interese Slovenije in kdo je ozke osebne in strankarske interese .postavil v ospredje pred interese skupnosti.
Pri predsedniku Krščanskih demokratov v Celju g. Lampretu sem preverjal točnost navedbe podpisanih avtorjev članka o prepovedi mojega govorjenja v imenu stranke. Ugotovil sem, da je to zopet laž in da odbor krščanskih demokratov o nečem takem nikoli ni razpravljal. Prav tako bi zelo rad slišal, s strani novinarjev česa v svojstvu podpredsednika Skupščine občine Celje za področje gospodarstva nisem naredil pa bi moral storiti. Podpisani verjetno ne vedo, da je vloga občine pri urejanju razmer v posameznih podjetjih povsem drugačna kot je bila nekoč. Občina nima nobene pravice niti možnosti za kakršnokoli posredovanje, če zato ni interesa s strani podjetja. Vendar v vseh tistih primerih, kjer je kakšen interes obstajal, sem bil vedno pripravljen na sodelovanje. Pa tudi tega v vsem tem času ni bilo malo.
Kar se tiče mojih potegovanj za direktorska mesta, moram podpisane avtorje članka zopet razočarati. Samo za moje prvo službovanje v Aeru sem se prijavil, ne-da sem bil k temu povabljen. Vse naslednje prijave so bile dane na osnovi predhodnega povabila. Tako velja tudi za EMO, kamor sem se prijavil za direktorja po več kot šestmesečnem prigovarjanju mojega predhodnika. Odločil pa sem se zato, ker so nekateri trdili, da je to nerešljiv primer in je kot tak predstavljal zame dovolj velik izziv. Na razpis za EMO sva se prijavila dva kandidata.
Res je tudi, da sem se prijavil na mesto direktorja PTT, kar mi je sicer žal, vendar sem to storil na osnovi predloga stranke. Vsa ostala imena firm, kjer naj bi se potegoval za službo, so si avtorji izmislili, kot že toliko stvari v zvezi z mano.
Maks Bastl
POL
KILOGRAMA
ZLATA
Začetek nove velike nagradne igre za bralce in naročnike NOVE DOBE!
NOVA DOBA osvešča, obvešča in nagrajuje!
N 0V£ > 90BA
v
Drnovškovi fantje se predstavijo
Veterani in fazani
V četrtek in petek so pred komisijami predstavili svoje „programe“ ministrovanja Drnovškovi izbranci iz vrst Liberalno demokratske stranke, Slovenske krščanske demokracije, Združene liste, Zelenih Slovenije in Socialno demokratske stranke Slovenije. Nekaterim je tekel jezik kot po maslu, kot na primer Ivu Bizjaku, drugi so imeli malce težav, največ seveda Janez Janša, ki je imel več sreče kot pameti.
Prvak SKD Lojze Peterle, kandidat za zunanjega ministra, je na izpitu pred začasno komisijo državnega zbora za mednarodne odnose povedal, da si je za moto svojega delovanja izposodil kar naslov Prunkove knjige »Slovenski narodni vzpon". Po nepričakovani pohvali dosedanjega dela zunanjega ministrstva, ki ga je označil za učinkovito in pozitivno, je napovedal, da se bo kot zunanji minister zavzemal za uveljavljanje Slovenije na političnem, kulturnem, gospodarskem in drugih področjih ter se tru-, dil narediti našo državo za aktivnega subjekta v zunanji politiki. Vprašanja članov komisije so letela na osimske sporazume, morebitne spremembe v MZZ in reciproteto pri reševanju manjšinskih vprašanj. Odgovor je bil, da je težko govoriti o reviziji sporazumov, potrebno pa je poiskati nove oblike sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Kadrovske • spremembe bo Peterle izvajal na osnovi profesionalnosti, ne pa strankarske pripadnosti. Bomo videli.
Sedanji in bodoči finan-cminister Mitja Gaspari iz vrst Liberalno demakrat-ske stranke je članom parlamentarne komisije za finance povedal, da bo njegova prioritentna naloga sanacija podjetij in bank ter oblikovanje socialne mreže. Po njegovem je letošnja javna poraba dosegla zgornji prag vzdržljivosti, saj proračunska poraba in sistema zdravstvenega ter pokojninskega zavarovanja požre celih 46,7 odstotkov družbenega proizvoda. Da bi proračunski primanjkljaj v naslednjih letih zmanjšali na 2 do 1,5 odstotka, bo potrebno stabUizirati pogoje na področjih pokojninskega, zavarovanja in plač. Slednje porabijo že 40 odstotkov proračuna in ob nadaljnji realni rasti ogrožajo poleg proračuna tudi celotno ekonomsko politiko. Gaspari je obljubil večje olajšave pri samoreševanju zaposlitve in vlaganju v vrednostne papirje. Ni kaj.
Začasni komisiji za področje gospodarstva je Dr. Davorin Kračun, človek Liberalno demokratske stranke kandidat za funkcijo ministra za ekonomske odnose in razvoj, ki jo že zaseda, obljubil, da si bo prizadeval za krepitev ekonomskih odnosov s tujino, razvoj trgovine, pospešitev privatizacije in skladen razvoj Slovenije. Pomembna naloga njegovega delovanja bo tudi ustrezno prilagajanje našega gospodarskega si-
stema svetovnemu in evropskemu, makroekonomska in finančna stabilizacija, umiritev inflacije, brzdanje brezposelnosti in usmerjenost Slovenije v izvoz. Slovenija ima baje izrazite prednosti pred drugimi državami, ki so v teku procesov spreminjanja gospodarskih in političnih sistemov. Čudovito.
Sedanji minister za šolstvo in šport Dr. Slavko Gaber iz Liberalno demokratske stranke, ki si želi ohraniti mehak fotelj tudi za vnaprej, je napovedal skorajšnjo obravnavo vrste zakonov s svojega področja. V odgovorih na vprašanja je med dru-' gim povedal, da so bili opravljeni pogovori s sindikati, ki bodo pripomogli k reševanju problema plač v šolstvu brez stavke, o tem pa bo v končni fazi odločila nova vlada. Gaber je ugotovil, da bi za malico vseh šolarjev in učbenike potrebovali četrtino sedanjih proračunskih sredstev namenjenih šoli. Torej bodo učenci še naprej nosili pajčevino v trebuhu.
Liberalni demokrat Miha Kozinc, kandidat za sedanjo funkcijo - ministra za pravosodje, je povedal, da si bo prizadeval za neodvisno sodstvo, njegovo reorganizacijo in ustrezno zakonodajo s področja kazenskega in civilnega prava. Kozinc namerava posodobiti tudi zapore na Dobu. Vprašanj, ki jih je komisija postavila o sojenju Grubeliču, ni želel komentirati, ker je baje slovensko sodstvo neodvisno, kljub temu pa je dobil soglasno podporo. Čudno.
Ivu Bizjaku, slovenskemu krščanskemu demokratu, ki je kandidiral za notranjega ministra, je pred »izpitno" komisijo šlo kot po maslu. Mogoče zato, ker je uvodoma pohvalil delo dosedanjega prvega policaja Igorja Bavčarja, ki da je ta represivni resor dobro depolitiziral. Bizjak si bo prizadeval za zagotavljanje ustavnosti in zakonitost, varnosti ljudi in premoženja na način, ki bo za državljane čim manj moteč, varnosti slovenskih meja in učinkovitega servisa ljudi, ki se obračajo po pomoč na organe ministrstva za notranje zadeve. Na Jelinčičevo vprašanje, kaj namerava storiti s 35 odstotki Neslovencev v policiji, ki naj bi bili povezani s kriminalom, je Bizjak odgovoril, da ni za čistke. Ko so policaji izvedeli za enoglasno potrditev komisije kandidata, so baje začeli z avtomobilov odstranjevati sirene in jih nadomeščati z zvonci.
Kandidat za funkcijo ministra za promet in zveze Igor Umek, lastnik izkaznice slovenske krščanske demokracije, si bo prizadeval za povezovanje Slovenije s svetom, notranjo prometno povezanost, liberalizacijo prometa, prost dostop do prometnih storitev, večji poudarek na ekologiji, reorganizaciji in ureditvi celotnega sistema prometa in zvez ter racionalizaciji poslovanja. Novogradnje naj bi tekle v smeri Italija -Madžarska. Upajmo, da res.
Jože Osterc, »zapriseženi" slovenski krščanski demokrat, je ob kandidaturi za kmetijskega in gozdarskega ministra začasni komisiji državnega zbora za področje gospodarstva dejal, da se bo zavzemal za cilje, ki so zapisani v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, ki so jo napisali, ko je bil minister v Peterletovi vladi. Njegova kmetijska politika naj bi zagotavljala pridelavo zadostnih količin hrane, ohranjanje kmetijskih zemljišč in poseljenosti podeželja, kar je pogoj tudi za razvoj turizma. Pa še res je.
Zeleni Dr. Božidar Voljč, ki že opravlja funkcija zdravstvenega ministra, je »sprejemni izpit" za ostajanje na istem stolčku gladko opravil. Najbrž zato, ker je moral v pičlem letu na test kar trikrat. Povedal je, da bo poskušal ohraniti kontinuiteto razvojnih usmeritev zdravstva iz leta 1992. Praktično pomenijo te usmeritve ohranitev plačilne sposobnosti zdravstva. Voljč bo poskušal javnost sproti seznanjati s količino in dinamiko porabe zbranih sredstev. Čudovito.
Začasna komisija za področje družbenih dejavnosti, dela in socialne politike je poslušala kandidata Združene liste za ministra za znanost in tehnologijo dr. Rada Bohinca. V uvodu se je pohvalil, da področje razmeroma dobro pozna, saj je bil več let izvajalec raziskovalnega dela. Na prvo mesto je postavil pripravo in predložitev nacionalnega raziskovalnega programa v obravnavo skupščini. Prizadeval si bo za koordinacijo različnih razvojnih politik in programov, ki potekajo tudi v okviru drugih ministrstev. Ugodno.
Jožica Puhar, sedanja in očitno tudi bodoča ministrica za delo, družino in socialne zadeve, je imela s komisijo kar nekaj problemov, saj so nekateri izpraševalci menili, da ni odgovorila na vsa vprašanja, predvsem glede pravne varnosti delavcev, zaposlovanja mladih in družinske politike. Puharjeva se bo najprej lotila integracije ministrstva, ki bo po novem pokrivalo obsežnejše področje. Mne-nja je bila, da so socialne pomoči za brezposelne prenizke. Drži.
Sergij Pelhan, kandidat Združene liste, si je zaželel postati minister za kulturo. Pred komisijo je najprej razgrnil svojo diagnozo trenutnega stanja. Menil je, da je stari model kulturne politike porušen, novega pa še ni. Letos naj bi bil delež za kulturo v proračunu enak začetnemu iz leta 1992, v naslednjih letih pa naj bi postopoma rasel proti Unescovemu normativu 1,5 odstotka. Vzpodbudno.
Listin kandidat dr. Maks Tajnikar za ministra za gospodarske dejavnosti je povedal, da vidi prihodnost slovenskega gospodarstva predvsem v razvoju malih in srednjih podjetjih.. Industrijska politika naj bi bila organizirana tako, da bi bila sposobna zasledovati cilje, ki jih uspešno uresničujejo države vzhodne Azije. Pred komisijo je Tajnikar povedal tudi, da se bo zavzemal za takšno davčno politiko, ki bo ljudi spodbujala k vlaganju denarja. Že slišano.
Miha Jazbinšek iz vrst zelenih, sedanji minister za varstvo okolje in urejanje prostora, je kandidiral za isto funkcijo v njegovem resorju, ki bo nosilo malce drugačno ime. Varovanje okolja pred onesnaženjem ter varovanje narave kot substance je Jazbinšek opredelil kot novo samostojno področje znotraj ministrstva. Na novo naj bi organizirali tudi upravo za jedrsko varnost, pri čemer bi moral biti inšpektorat zunaj te inštitucije. Kandidatovi odgovori na kopico vprašanj so komisijo zadovoljili.
Je pa sedanji obrambni minister in po vsej sili tudi bodoči, kar mu morda ne bo uspelo, imel na izpitu velike težave. Pred komisijo državnega zbora za področje notranjih zadev, obrambe in pravosodja je član Socialno demokratske stranke Slovenije postavil za ključno nalogo dograjevanje obrambnega sistema s sprejetjem ustrezne zakonodaje. Potrebno naj bi bilo tudi dopolniti zasnovo nacionalne varnosti države. V razpravi so imeli člani komisije vrsto pripomb, posebej Jelinčič. Tako ni nič čudnega, da je Janša položil izpit šele z upoštevanjem dveh glasov predsednika komisije. Rezultat je torej bil 6:5: Škoda.
A. S.
Bo Janez Janša dosmrtni obrambni minister Slovenije?
Preživeli
Janez Janša je fenomen. Po tistem, ko so ga mnogi že odpisali iz ministrskega stolčka obrambnega resorja, bo na njem očitno odsedel še nekaj let. Zanimivo bi bilo izvedeti, s čim je bodisi očaral bodisi ustrahoval Drnovška, da ga je zadržal v igri. Te skrivnosti ni najbrž izdal niti soborcema iz t. i. vojne v Slovenij. Zakaj le, saj je Bavčarju in Kacinu potekel rok uporabe.
Slovencem je JLA naredila veliko uslugo - pomagala je, da smo izgubili kompleks manjvrednosti nevojaškega naroda. Prebivalci deželice na sončni strani Alp smo dokazali, da znamo sukati meč prav tako, kakor naši severni in južni sosedje. Da je vso pre-dlanskoletno junijsko in julijsko pokanje potekalo kakor je, da je poteklo toliko krvi kolikor jo na žalost je in da je bila povzročena takšna materialna škoda, kakršno so izračunali, še imamo Slovenci najbrž zahvaliti predvsem Janši. Bavčarju in Kacin sta poglavje zase. Če porečete, da je bil Janša fejst fant, da je vojno odlično vodil, da je poskrbel za čimmanj krvi in materialne škode, živite v slepi veri. Zakaj?
Od samega začetka t.i. vojne v Sloveniji sije obrambni minister prizadeval za stopnjevanje sovražnosti, vsaj posledice njegovih povelj so bile takšne, in ni upošteval vrhovnega poveljnika slovenske vojske - takrat še Predsedstva RS (danes ji poveljuje predsednik). 28. junjja 1991 je bilo med Predsedstvom Republike Slovenije in SFRJ podpisano premirje. Slovenska vojska je ta dogovor po ukazu Janše kršila vse do tretjega julija. Naši uniformiranci so v „času miru“ vestno napadali enote JLA, ki so bile v blokadah in jih prisiljevali na predajo orožja iz česar so sledile nasprotnikove nervozne reakcije.
Ko je Kučan po podpisanem premirju odšel v Avstrijo, je ostal v Sloveniji mehkejši del predsedstva z Zlobcem na čelu, ki ga Janša ni upošteval niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. Sel.se je svojo vojno in kakor izgloda se je bil pripravljen boriti do zadnjega Slovenca. To je bilo pt polnoma nepotrebno, saj je že iz te faze premirja, ki se je nadgradilo na Brionih, prišlo do umika JLA iz Slovenije. Vročekrvneža je ustavilo šele mednarodno javno mnenje z De Mi-chelisom na čelu. To nič ne pomaga petdesetim mrtvim. Na srečo pa je bilo takrat v vrstah JLA še dovolj treznih glav, da ponoreli beograjski vojaški vrh ni razbil Slovenije.
vPovojnou ministrovanje Janeza Janše je bilo v znaku uživanja sadov slave in iskanja politične barve, ki bi mu omogočila čim daljše upravljanje njegovega fevda - Ministrstva za obrambo RS. Stranko je skoraj zgrešil. Ne moremo pa reči, da zase in svoje ni poskrbel. Je pa zavozil veliko drage tehnike in objektov, ki jih je JLA zapustila RS, prisvojilo pa si jih je seveda obrambno ministrstvo.
Janša se s tem najbrž preveč ne obremenjuje. Obeta se mu dolgotrajno ministrovanje, glede na slavo, ki si jo je pridobil med slovenskimi volilci, pa se mu po Kučanovem odhodu nasmiha tudi najvišja državna funkcija.
Franc Furlan d
s
Kdo ruši Postonjsko jamo?
Vratar proti direktorju
Vhod, kakor tudi notranjost slovenskega bisera - Postojnske jame v zimskih mesecih veC ali manj samevata. Predvsem zaradi mrtve sezone. So pa nekaj turističnih zijal od ogleda takšnih in drugačnih kapnikov odvrnile tudi razprtije znotraj podjetja Postojnska jama, turizem, p. o. Medtem, ko se je ena stran v „spopadu“ odločila izterjati pravico z gladovanjem, je druga prepustila svojo usodo odločitvi sodišča.
Starega direktorja razrešUo
Vsi, ki smo kdajkoli poromali v Postojno, smo nedvomno imeli tako ali drugače opravka tudi z organizacijo združenega dela Postojnska Jama. Pri
Jože Jurca med gladovno stavko
njej smo kupili bodisi vstopnico bodisi pivo bodisi spominček. Od leta 1991 omenjenih artiklov ne moremo dobiti na istem naslovu, saj se je OZD razdelila na tri podjetja. Postojnska jama, turizem p. o., Postojnska jama HOT in Družba Postojna d. o. o. so nove firme, ki imajo skupno točko v tem, da so tako ali drugače povezane s svetovno znano kraško jamo.
V letu 1991 pa je priSlo v podjetju Postojnska jama, turizem p.o., do nesoglasij med direktorjem Miranom Lapanjo in delavci. Slednjih svet je tako predlanskega septembra imenoval komisijo, ki naj bi raziskala poslovanje direktorja v zvezi z Investicijo na Kaliču, s poslovanjem s studiem Proteus, z obnovo Predjamskega gradu in preoblikovanjem družbe Postojna d. o. o.
Iz poročila omenjene komisije Je razvidno, da je direktor brez vednosti delavskega sveta predal dela na Kaliču privatnemu podjetju Bitemo Iz Portoroža in mu izplačal 17 milijonov takratnih dinarjev. Drugi Lapanjev greh naj bi bil
v tem, da je Proteusu kupil za 300.000 DEM video opreme, od katere Postojnska jama ni imela prav nobene koristi. Nadalje naj bi direktor brez vednosti delavskega sveta razporejal delavce na delovna mesta s posebnimi pooblastili, po nepotrebnem rajžal v tujino in Se kaj. Tako so direktorja lanskega 2. februarja razrešili.
Novi se ne da
Ko se je Lapanja pritožil, Je na sodiSču priSlo delavcem na uSesa, da je bil skupaj s Se tremi vodstvenimi delavci življenjsko zavarovan z družbenim denarjem. Slo naj bi za skupno vsoto 150.000 DEM. Ko so delavci od novega direktorja Petra šteti na zahtevali, naj jim pojasni, kako so se lahko z njihovim denarjem zavarovali Se Albin Markovčič, Oskar ščuka in Abraham Berk, so dobili odgovor, da je Slo za menedžerska zavarovanja. Zato je delavski svet dal predlog za disciplinski postopek proti trojici. Abraham Berk je sam zapustil podjetje, delavski svet pa je lanskega zadnjega novembra zavrnil predlog discipliske komisije o razrešitvi Markovčiča in ščuke.
„Seja delavskega sveta je bila pod močnim pritiskom direktorja. KrSen je bil statut podjetja in Zakon o podjetjih, saj je bilo glasovanje opravljeno tajno, šlo Je za glasovanje o načinu glasovanju. Ker sem smatral, da Je sklep nezakonit sem odstopil s funkcije pod-, predsednika delavskega sveta," pripoveduje Ludvik Vidigoj.
Jurca vzame stvari v svoje roke
Odstopljena podpredsednik in predsednik delavskega sveta pa sta si kmalu premislila (spomini na Markoviča) in 2. decembra spet sklicala sejo, na kateri so štirje od sedmih članov sprejeli sklep o odpustu Markovčiča in ščuke. Ker direktor Peter štefin ni ubogal štirice iz delavskega sveta, so po dvanajstih dneh v polni sestavi z rezultatom 5:2 razrešili še njega, za novega prvega moža podjetja pa so 23. decembra imenovali Milana Tavčarja.
..Prejšnji in novi direktor sta se domenila za predajo poslov 28. decembra. Vidigoju in meni, ki sva bila priso-
tna na tistem sestanku, je Štefin po tistem, ko ni hotel predati poslov, izrekel ustni suspenz. Pisnega sva dobila zadnjega dne lanskega leta," se spominja Jože Jurca, predsednik nadzornega odbora sindikata Neodvisnost, sicer vratar v podjetju, in nadaljuje: „Po konzultaciji z lečečo zdravnico sem se odločil za gladovno stavko, s katero sem želel doseči, da Štefin, Markovčič in Ščuka odidejo iz podjetja. Začel sem jo 11. januarja. Po šestih dneh brez hrane smo dosegli kompromis, s katerim pa nisem povsem zadovoljen. Uspel pa sem obvestiti slovensko javnost, kaj se dogaja v Postojnski jami. Direktor Štefin je preklical oba suspenza in odstranil Markovčiča in Ščuko iz podjetja."
Druga stran jame
Direktor Peter Štefin, kije prepričan, da je bila cela stvar javnosti enostransko prikazana, pa je povedal naslednje:
„Ko sem prišel v podjetje, sem nasledil določeno stanje, ki sem ga poskušal urediti. Glede na to, da so o zadevi okrog ščuke in Markovčiča na delavskem svetu odločali dvakrat, sem jo predal v presojo sodišču združenega dela. ščuka in Markovčič sta trenutno na čakanju, kar velja v zimskem času za mnogo naših delavcev, tudi za Jurco.
Ko je Jurca prišel v tajništvo po decembrsko plačo, je sedel in izjavil, da gladovno stavka. Ob robu lahko povem, da imamo v podjetju redne plače, povprečne neto 47.319 SIT. Stavkajoči ni dal nikakršnih pismenih zahtev. Po pogajanjih sem suspenz preklical, tako da je Jurca zaradi mrtve sezone na čakanju."
Na čakanju je tudi prekrasna jama. Na petične turiste, ki jih, upajmo, ne bodo motile postojnske zdrahe.
Tekst in slike Franc Furland
A/a območju sekcije za promet Ce/je ^ ^ ^ ((^ ^ ukinjajo 17 potniških vlakov n
S/ep/ t/n
Upravni odbor Slovenskih železnic je Ministrstvu za promet in zveze RS predložil predlog o ukinitvi 77 vlakov v Sloveniji, od tega 17 na področju celjske regije. Občinske oblasti, ki so tesno povezane s knežjim mestom, so se le temu uprle. Štirim od „odpisanih“ vlakov bi se konec koncev lahko odpovedali, ostalih pa ne dajo. So tudi proti zaprtju železniških postaj v Šmarju in na Polzeli.
Nasprotovanje ukinitvi vlakov, ki ne pokrivajo 15 odstotkov stroškov, opravičujejo s tem, da bi bili izredno prizadeti delavci vozači, zaposleni v Celju, in dijaki. Gre za množico osemstotih oseb, ki bi si morali priskrbeti nov prevoz. Glede na to, da se običajno vozač, ki iz železnice „presedla“ na cesto, v železnega konja nikoli več ne vrne, so prizadeti tudi sami železničarji. Zato so slednji iz Območne sekcije za promet Celje pre-dlagali, naj bi ukinitev vlakov, predvidena za 1. ma-
rec, veljala samo ob sobotah in nedeljah.
Ukinitev vlakov sproža tudi vprašanje razvoja Celja in njegove okolice. Oboja bi šla navzdol. Posebej bi bilo prizadeto demografsko nerazvito kozjansko območje, ki mu železnica pomeni najvažnejši spoj s svetom. Šmarčani si ne morejo predstavljati ukinitve njihove železniške postaje, ki jo imajo že od leta 1904 in jim pomeni še kaj več kot prometni servis. Istega mnenja so verjetno tudi na Polzeli. Slo-
venske železnice želijo ukiniti omenjeni železniški postaji zaradi tega, ker ne dosegata blagovnega kriterija. Šmarska postaja pa ima za primer letno 100.000 potnikov prometa.
Dejstvo je, da upravni odbor SŽ določenih stvari ni razčistil niti sam s seboj. Medtem ko ukinja vlake, ki jih ljudje krvavo potrebujejo, se ne loti intersi-tijev Ljubljana - Maribor, ki so zelo slabo zasedeni. Vprašanje je tudi, če lahko ukine vlake za Kumrovec, ki so dejansko meddržavni, tovrstno spreminjanje voznega reda pa se lahko izvrši le vsaki dve leti. O tem in še čem bo pač moral razmisliti novi minister za promet in zveze. Ko bo dobil kopico pritožb.
F. F.
Župani celjske regije ne dajo občinske zemlje

Nova nacionalizacija
Iz 13. člena predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je več ali manj razvidno, da bo država pobrala občinam, podjetjem, organizacijam in drugim pravnim osebam večino zemljiških površin, tako obdelovalnih kakor tudi pogozdenih. Določba, ki izhaja iz časa pred sprejetjem slovenske ustave, pomeni praktično novo nacionalizacijo premoženja občin in podjetij. Obstaja drobna korektura predloga zakona, ki določa, da bo premožepje, ki so si ga občine in mesta pridobili pred 6. aprilom 1941 leta, ostalo sedanjim lastnikom. To pa nekaterim ni dovolj.
Na sestanku v celjskem Narodnem domu so se v petek 22. decembra od osmih
povabljenih predsednikov skupščin občin celjske regije zbrali le štirje. Celjski župan Anton Rojec je vodil glavno besedo, župan žalski Milan
Dobnik, župan velenjski Pa-krac Semečnik in župan iz občine poznane po dobrem pivu Miloš Veršec, pa so mu več ali manj prikimavali.
„Vsa premoženja, ki so si ga občine in mesta pridobila,
je prišlo po pravni poti. Na zasedanjih prejšnjega državnega parlamenta se je razpravljalo o tem, naj bi ta premoženja dobila država, ki bi lahko nato lažje vračala odvzeto premoženje. To bi bila neka nova pravica, ki bi državi omogočala, da bi občinam vzela premoženje in ga podelila nekomu drugemu. Država tako po eni strani zagovarja lastninsko pravico, po drugi pa jo jemlje. Ko smo začeli z lastninjenjem, smo upali, da bo lastninska pravica šla vsem. Osebno mislim, da bi se država morala do vseh pravnih oseb obnašati enako, tako kot do cerkve.
'ttt.uoMM. tj (yv
Celje ima 270 hektarjev zemljišč, nekaj jih je z leti nakupilo zaradi svojega razvoja. Kot primer smo morali za neko cesto odkupiti zemljišče. V primeru, da ni pozidano oziroma ni na
vre-
njem ceste, nam ga bo po tem zakonu država vzela, mi pa ga bomo morali zopet kupiti," je ogorčen Anton Rojec, župan celjski.
po eni strani veliko dno, po drugi pa problematično, saj ga je potrebno obdelovati. Zanimivo je tudi, daje največ tovrstnega premoženja na demografsko ogroženih območjih.
Ostale občine po izjavah županov o tej problematiki niso kaj posebej razpravljale. Opazna je tudi razlika med mestnimi in podeželskimi občinami v pristopu k tem vprašanju. Vsekakor je občinsko zemljišče
So pa štirje veliki sprejeli sklep, da je pobudo o novem formuliranju tega zakona potrebno posredovati tudi poslancem. Župani so zavzeli stališče, naj bi Jcmetijska zemljišča, gozdovi in drugo premoženje v družbeni lastnini, ki je v upravljanju občin ostalo njihova last, tudi če je bilo pridobljeno po letu 1941 s
tem, da so določena zemljišča že pod posebnim režimom, ki izhaja iz denacionalizacije, privatizacije in drugih zakonskih ureditev. Brezplačen odvzem premoženja osebam iz spornega zakona je po njihovem protiustavno dejanje in nacionalizacija. Od poslancev, izvoljenih na celjskem območju, pričakujejo, da bodo podprli njihova stališča in izkazali v predvolilnem obdobju proklami-rano zavzemanje za regionalni razvoj, ter predlog zakona, kakršen je, zavrnili.
A. S.
Vitomir Gros: "Peterletu ne verjamem ničesar več!"
'Komunisti me ne bodo zrušili"
Kljub temu, da Vitomirja Grosa ne videvamo več v poslanskih klopeh slovenskega parlamenta, ta kon-traverzna osebnost še naprej buri duhove. Tokrat v Kranju, čigar župan je, zbirajo podpise za njegovo razrešitev. V pričujočem pogovoru je Vitomir Gros povedal, kaj meni o gonji proti njemu. Seveda zatem, ko je najprej opozoril, da želi članek avtorizirati.
Vse pogosteje se sliši, da niste več primerni za kranjskega župana. V Kranju vse več ljudi zahteva vaš odstop in razrešitev.
„Kdo pa vam je to rekel?"
Nekaj podobnega je izjavil tudi Jelko Kacin.
„Kdo pa je Kacin?"
Eden vaših someščanov.
„Takšen vtis ustvarjajo
predvsem mediji. Na laži in obrekovanja ne odgovarjam, razen takoj po volitvah, ko sem poslal dva odgovora na takšno pisanje, vendar jih ni noben časopis objavil. Jelko Kacin naj pa raje ljudstvu pove, kako je potrošil stotisoče dolarjev v Ameriki in koliko turistov je pripeljal."
Kljub temu v Kranju zbirajo podpise za vašo razrešitev.
„Te podpise zbirajo komunisti. Predvsem je problematičen način njihovega zbiranja, saj se za to pogosto izkoriščajo državne ustanove, pisarne krajevnih skupnosti, zdravstveni domovi ... če bi imeli v Kranju bordel, bi jih verjetno zbirali
tudi tam. Jaz pa vam lahko pokažem pisma, ki so prišla na moj naslov in v katerih mi ljudje izražajo svojo podporo. Zbrati nekaj tisoč podpisov ni noben problem. Proti komurkoli tudi na primer proti Kučanu. V Kranju je bilo več tisoč komunistov, zato jim zbiranje ni pretežko. Je pa revanšizem
komunistom v krvi."
Toda tudi v skupščini občine Kranj potekajo prizadevanja za vašo razrešitev
„Moram povedati, da je sklep o takšni razpravi na skupni seji z neznatno večino sprejel samo družbeno politični zbor kranjske skupščine, v katerem imajo pač komunisti večino in je zadeva povsem normalna."
Skupščino, ki vas edina lahko razreši, lahko po poslovniku skličete samo vi. Jo boste?
„Poslovnik in statut občin« Kranj so sprejeli komunisti, ko so bili še trdno na obla-
sti. Ta skupščina ju ni spremenila, predpise pa je treba spoštovati pač v skladu s pravili. Skupščino bom sklical takrat, ko bom ocenil, da je to potrebno, pač v skladu s pravili. Dejstvo je, da sedaj prihaja do rušenja desno usmerjenih občinskih vlad in vodstev skupščin. To se ne dogaja le v Kranju, pač
pa tudi v Ljubljani in celo v Mariboru, kjer komunisti rušijo pripadnico socialistične stranke Magdo Tovornik ... Levi in desni rušijo na levici socialiste in socialdemokrate, na desnici pa liberalno stranko in zadnje čase SLS."
Vas je najbolj kompromitiral incident na volišču oziroma pretep novinarja?
„Incident na volišču je kompromitiral nekatere nasilne novinarje. V pravni državi, kar pa Slovenija ni, se zadeva najprej razišče, nato pa se ukrepa. Dejstvo je, da na volišču v Kranju, tam kjer sem jaz volil, ni bilo reda. Nered pa so ustvarili nekateri novinarji. Dejstvo je tudi, da so bili novinarji (20) prisotni na volišču, kjer po Zakonu o volitvah v Državni zbor nimajo kaj početi. V zakonu jasno piše, kdo je na volišču lahko prisoten, novinarji niso omenjeni! Tudi se ne morem strinjati z načinom; kako so novinarji delovali. Imeli so možnost snemati ali fotografirati ljudi, ko so ob-kroževali lističe, to pa je absolutno nedopustno. Uporablja se pač preizkušena komunistična metoda: provokacija, javna obtožba brez možnosti obrambe, permanentna gonja, javna obsodba brez procesa in ugotovitve dejanskega dogajanja in poskus politične odstranitve."
Vas niso snemali med ob-krožanjem ?
„Človek se ima pravico braniti pred nasiljem. To je pač naravna pravica - nihče ni dolžan trpeti nasilja nad sabo. Posluži se pač tiste obrambe, ki mu je možna. Seveda ima vsaka stvar tudi svoje meje, ampak dejstvo je, da sta fotoaparat ali kamera tudi orožje."
Vaša liberalna stranka je na volitvah doživela neuspeh.
»Delovali smo tako, kot smo se domenili. Dome-
nili pa smo se, da ne bomo igrali zakulisnih iger in jih tudi nismo. Nismo molčali o raznih nepravilnostih, nezakonitostih ali celo lumparijah. To smo pač povedali. Na volitvah so odločili ljudje. Ljudstvo je bilo z medijsko pripravo navajeno na laži, na leporečja, na sprenevedanja in temu primerno je tudi volilo. Taka je mentaliteta našega naroda in smo to vzeli na znanje."
Ostali ste osamljeni, saj se vam je baje zaradi vašega obnašanja odpovedala tudi liberalna stranka.
„To ni res."
Danijel Malenšek, predsednik Liberalne stranke, je na televiziji izjavil, da naprej z vami pač ne gre več.
»Tudi to ne drži." .
Dobili smo novo vlado. Za marsikoga je tako imenovana velika koalicija precejšnje presenečenje. Kako bi komentirali takšen sestav vlade?
»Vodstvo liberalne stranke je pričakovalo, da se bo tako zgodilo. To smo predvidevali najmanj že junija lani in tudi zaradi tega je Liberalna stranka tako ognjevito poizkušala doseči podpis dogovora o skupnem predvolilnem in povolilnem delovanje desnih strank.
Vodstvo Krščanskih demokratov v svoji oblastiželj-nosti na vsak način hoče priti v vlado, ne glede na to, kakšna bo ta vlada. Skratka, ponovila se je dolomitska izjava."
Glede tega se torej očitno, strinjate z demokratsko stranko, ki tudi govori o ponovnem podpisu dolomitske izjave s strani SKD.
»To sem izjavil že precej časa nazaj, vendar pa takrat kljub temu, da sem to povedal javno v parlamentu, tega ni nihče objavil. Demokrati so to samo povzeli za mano. Krščanski demokrati bodo to svojo odločitev pač morali preveriti pri svo-
jem članstvu, če ne prej pa na volitvah. Takšna vlada je po mojem mehka različica diktature."
Nekateri ocenjujejo sedanjo veliko koalicijo tudi kot dokončno slovensko spravo.
»Liberalci smo se v skupščini prvi zavzemali za Deklaracijo o narodni spravi, da mora v slovenskem narodu priti do sprave. Vendar ne na takšne simbolne načine. To sploh ni nobena sprava, to je neko mlačno pajdašenje."
Obrt ste odpovedali, za župana vas ne marajo, kaj zdaj naprej ...?
»Župan sem še vedno in sicer neprofesionalno kot od začetka. Nobenega dokaza ni, da me za župana ne marajo, razen nekaj besnih komunistov. Obrt sem odpovedal, ker sem šel v pokoj, posle pa bo naprej vodila moja žena pr ' i svoje firme."
Ste šli v pokoj kot župan, obrtnik ali politik?
»Upokojil sem se kot obrtnik po zakonu o poslancih. Zakaj pa se ne bi , če se je upokojilo tudi sto drugih, ki so delali v prejšnjem parlamentu. Med vsemi imam največ pravice, saj sem med vsemi največ delal. In to zastonj, razen potnih nadomestil v zadnjem času. Sicer pa sem v skupščini temu zakonu skoraj edini nasprotoval. Ko pa zakon velja, velja za vse, tudi zame. Očitanje, da sem ravnal pe veljavnem zakonu, a da ne bi smel, je nemoralno. Pokojnino (nekaj nad 40.000) sem si namreč prislužil s svojim delom in visokimi prispevki. Bolj so vprašljive izjemne pokojnine nekaterih "zaslužnih,, (na primer M. Ribičiča približno 2.000 USA dolarjev), ki so poleg zaslug odgovorni tudi za povojne morije in druge krivice."
Janez Vodnar
Zakaj je Zmago Jelinčič napodil Marjana Staniča?
Povzpetništvo
Vest, daje poslanski klub SNS iz svojih vrst izključil Marjana Staniča, je odjeknila kakor bomba. Najbolj je bil najbrž presenečen izobčenec sam. Nekateri razmišljajo, da je moral zapustiti poslanske vrste SNS zaradi glasovanja proti Janezu Drnovšku.
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič najde za izključitev Marjana Staniča še druge razloge:	»Marjan Stanič go-
vori novinarjem svojo resnico. Zanima me, katerim volilcem bo ostal zvest, kakor je izjavil sam, saj nima svojih volilcev. Tisti, ki so ga volili, so oddali glas za našo stranko, kateri pa Stanič več ne pripada.
Pravi, da je bil ustanovitelj Slovenske nacionalne stranke. Res ima stran-
kino izkaznico s številko 2, kar pa ne pomeni, da je bil drugi mož stranke. Številke smo spreminjali iz povsem tehničnih in praktičnih razlogov. Da je delal v naši stranki, ne drži, saj ga nikoli ni bilo na nobenem sestanku. V stranki je postal agilen šele po tistem, ko je uvidel, da ga socialnodemokratska stranka ne bo kandidirala. Trudil se je, da bi prilezel čim višje.
Papirniški tehnik si je vse-
skozi prizadeval, da bi naša stranka vstopila v vlado, kjer naj bi si prisvojili obrambno in notranje mini-
in bela garda
strstvo, njega samega pa postavili v enem izmed teh resorjev na visoko funkcijo, ne ravno najvišjo. Stanič nadalje absolutno zagovarja belo gardo, kar ni v duhu naše politike. Ve se, na kateri strani je bila v slovenskem narodnoosvobodilnem boju. Navsezadnje je za zakon, ki določa upokojitev poslancev po petindvajsetih letih. V tem je svoje volilce nedvomno najbolj razočaral. Zaradi vsega tega smo ga na sestanku poslanskega kluba enoglasno izključili iz stranke."
Marjan Stanič je razložil, zakaj je glasoval proti Drnovšku. Po njegovem je nespametno podpirati manda-
tarja brez znane vladne koalicije, LDS pa je ena izmed strank, ki se najbolj oddaljuje od programa SNS. Stanič se sprašuje, če je smiselno podpreti predsednika stranke, za katero Jelinčič dokazuje, da je prostisloven-ska, saj naj bi jo volilo le 9 odstotkov Slovencev, ostali pa so bili bojda Neslovenci.
»Izobčenec" poudarja, da je bil tako kot vsi ustanovni člani SNS član SDSS od njene ustanovitve, tako kot Jelinčič. Ne namerava pa vstopiti v nobeno novo stranko, saj je, kot pravi sam, po naravi nacionalist in bo še naprej izpolnjeval obljube, ki jih je dal kot kandidat SNS. »Jelinčiča si-
cer cenim, očitno pa je, da si je prisvojil stranko. Poslanci SNS niso seznanjeni s pomembnimi podatki o tem, kaj se dogaja v parlamentu. Vse pomembne skupščinske komisije si je zadržal Jelinčič, takšna poslanska skupina pa me ne zanima," je še povedal Marjan Stanič.
Bivšemu papirničarju in obrambnemu šišenskemu sekretarju pa se v vsakem primeru ni potrebno bati za službo. Po tistem, ko je izjavil, da je zanj Janez Janša kot obrambni minister še vedno narodni junak, ga za Bežigradom zagotovo čaka kakšna prijetna pisarnica.
F. F.

Trnova pot generala Konrada Kolška
Za vse izdajalec
Predlanskoletna t. i. vojna v Sloveniji je mnogim slovenskim Častnikom zasukala življenje za tristošestdeset stopinj. Hudičevo težko je bilo biti vedno na pravi strani. Nekaterim je to uspelo, drugim ne. Tretji enostavno niso mogli. Gotovo šteje med nje tudi bivši poveljnik 5. armadnega območja general polkovnik Konrad Kolšek.
Tri možnosti
Kolškov! so vedno veljali za zavedno slovensko družino. Konradov oCe, mornariški Častnik, je skupaj z ženo in Konradom leta 1941 pribežal v Letuš, da se je izmaknil vstopu v italijansko vojsko. Ni pa imel veCje sreCe, saj so ga takoj internirali v Dachau. Po drugi svetovni vojni je Konrad konCal visoke vojaške šole in stopal po poti bleSCeCe kariere. Danes devetinpetdesetletni general je predlanskoletno slovensko osamosvojitev doCakal kot poveljnik 5. armadnega obmoCja. Deset dni pred izbruhom sovražnosti seje general Kolšek mudil v Letušu pri sorodnikih, kjer si je gradil tudi manjši vikend.
„PrepriCan je bil, da se bo nekaj zgodilo. Ko je bil pri vikendu, je rekel, da ne ve, Ce bo lahko v njem kdajkoli užival. Dejal je, da veliko noCi prebedi in razmišlja o tem, kaj se plete. Bil pa Je prepričan, da bo Slovenija šla po svoje, kar je bilo že takrat,
odloCeno, le za južne republike bo velik problem, kakor je govoril. Zase je videl samo tri možnosti:	da ga ubi-
jejo, zaprejo ali upokojijo. Ni vedel, kdaj bo lahko spet prišel. Takrat je imel še en sestanek z visokim slovenskim funkcionarjem," vedo povedati Kolškovi sorodniki iz Letuša.
Domačini so hoteli porušiti Kolškov vikend
Med t. i. vojno v Sloveniji Je general Kolšek ostal na položaju v Zagrebu. Nekateri so mu to strašno zamerili. Težko je vedeti, v kolikšni meri Je bila ta njegova odločitev dobra za Slovenijo. Za njega samega Je bila zelo oCitno slaba. Ljudje, ki Konrada Kolška osebno poznajo, so prepričani, da je s svojim umirjenim vodstvom preprečil veCje prelivanje krvi v Sloveniji.
Kolškovo odločitev, da bo ostal na poveljniškem mestu okupatorske armade, so z izrednim sovraštvom sprejeli
Generalpolkovnik Konrad Kolšek
prav njegovi sokrajani iz Letuša. Generalove sorodnike so žalili preko telefona, nameravali pa so razstreliti oziroma zažgati nedokončani vikend. Zaradi strahu in amaterizma, pa jim to vendarle ni uspelo, tako da nedokončana hiška še vedno stoji na pravem mestu.
JLA se reši »neodločnega" generala
Ker se je poveljnik 5. armadnega obmoCja pokazal za premalo energičnega v boju proti Sloveniji, so ga v beograjskem generalštabu zamenjali. To je Kolšek oCitno pričakoval, saj se Je poleg tega, da je namerno miril situacijo v Sloveniji, zavedal, da ga bo njegov stari sovražnik Blagoje Adžič onemogočil za vsako ceni. Tako so neposlušnega generala na hitro „spakirali" v helikopter in odpeljali v Beograd, Kjer mu je načelnik generalštaba osebno odvzel oznake Cina. Par dni so ga imeli zaprtega v neki pisarni, po pripovedovanju nekaterih niso bili do njega prav nIC nežni. Kolšku Je nekako uspelo, da se je javil sorodnikom v Letuš. „Zdaj sem tukaj. Mislim, da bo težje, kot sem si predstavljal," so bile njegove besede, ki Jih Je po telefonu s prisluškovanjem prestregla tudi slovenska ..sekuritate" in ki Jih Kacin seveda ni znal raztolmačiti. Ni namreC vedel, odkod je prišel Kolškov klic. Na tiskovni konferenci Je zato izjavil, da se je za odstavljenim generalom izgubila vsaka sled.
And Solan
Za začetnika industrializacije Prekmurja Josipa Benka dovoljena obnova kazenskega postopka!
Krogla za nagrado
Znanega tovarnarja mesnih izdelkov v Murski Soboti, danes propadajoče Pomurke, Josipa Benka, veleposestnika, lastnika farme prašičev v Rumi in materialnega podpornika selekcioniranega razvoja živinoreje, lastnika prodajaln v Mariboru, Celju in drugod, je vojaško sodišče JA ža Štajersko in Prekmurje, 1. junija 1945, obsodilo na 12 let robije, na trajno izgubo državljanskih časti in na zaplembo njegove celotne imovine. Vojaško sodišče prve stopnje, ki je v tem času sicer izreklo več smrtnih kazni, zoper J. Benka, kaže, ni moglo izreči strožje kazni. Sekretar (komisar) senata Mirko Hočevar je to kasneje pokomentiral z besedami : „Za izrek strožje kazni ni bilo dokazov!“
Višje vojaško sodišče za lagi istega 14. člena in iste Slovenijo pod predsedstvom Uredbe o vojaških sodiščih Marjana Simčiča je bilo z dne 24. 5. 1944 na ne-očitno mnenja, da bogatinu javni seji razsodilo:	Sodba
ne moreš zapleniti premožen- Vojaškega sodišča Maribor-ja, če ga ne ubiješ! Zato skega vojnega področja se v je 12 dni pozneje na pod- izreku o krivdi potrdi, v iz-
reku o kazni (12 let!) pa tako 1944 (!), da je odšel v spremeni, da se obtoženec partizane, s čimer je pov-JoSip Benko st.S obsodi na zmčU odkritje velike sku-smrtno kazen, katera naj se P*ne pristašev narodnoosvo-izvrši s streljanjem.	bodimega gibanja, njihovo
aretacijo in obsodbo. lo se je pokazalo kot neresnično že pred sojenjem Josipu Benku, kar so bralci Nove dobe že lahko prebrali v prejšnjih številkah.
Za lase privlečene so bile tudi obdolžitve, da je bil obsojeni „za časa okupacije Prekmurja po Madžarih član in odbornik (kar ni res!) “Madžarskega kulturnega društva vendske krajine,, ... kot okrajni poveljnik gasilcev aktivno sodeloval z okupatorjem ... podpiral izrazite fašistične organizacije:	Kulturbund, kate-
remu je daroval v letih 1941,	1942 in 1943 po
100 Pengov in enkrat 8 kg hrenovk ... “ Obe sodišči pa sta povsem prezrli, koliko ljudem, nedomačinom („Slavom“), ki so po okupaciji ostali brez zaposlitve (učitelji, uradniki, žandarji, cariniki, itd., tudi fizični delavci, ki niso hoteli delati pod nemško ali italijansko okupacijo), je materialno redno pomagal ves čas in skrivaj!
Temeljno sodišče v Murski Soboti, senat Enote v Murski Soboti, je 16. decembra 1992, sklenilo: Zahtevi Edite Benko se ugodi in se zoper obs. Josipa Benka st. dovoli obnova kazenskega postopka ter se zadeva vrne v stanje preiskave.
Vse tovrstne sodbe so se izrelde na podlagi Uredbe o vojaških sodiščih z dne 24.
njene legitimnosti pa menda še danes velja!? O tem pa kaj prihodnjič!
Peter Kovač
RADIO ALFA d. o. o.
Cankarjeva 1, 62380 Slovenj Gradec}
Tel. 0602 41-630 FAK 0602 41-244
PRVA PROPAGANDNA AGENCIJA NA KOROŠKEM IN RADIO BREZ STALNE FREKVENCE
Smo producenti
PROGRAMA ALFA RADIA VELENJE
Prisluhnite nam vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 24. ure na frekvencah 88,9 in 97,2 Mhz.
Zanimivo je, da je Višje vojaško sodišče za Slovenijo kot razloge za svojo takšno odločitev navajalo: „da je kot eden prvih bogatašev, svoječasni župan Murske Sobote in dolgoletni poslanec, bil vodilna slovenska osebnost v Prekmurju, radi tega je imel močan vpliv na svojo okolico, ga uporabljal v trgovske svrhe ipd.“, torej dobre plati kot -greh! Razen tega mu je Višje Vojaško sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, podtaknilo še ovaduštvo svojega uslužbenca koncem aprila
VULKANIZA CIJA 63000 cede
GORŠIČ JANEZ	MARIBORSKA 54/a TELEFON 063 31-401
DA BO VOŽNJA TUDI POZIMI VARNA!
Na zalogi Imamo zimske in letne gume, obnovljene po ugodnih cenah In z enoletno garancijo.
Gume Sava prodajamo na tri čeke.
Montaža zastonj.
SE PRIPOROČAMO. ŠE VEDNO SMO NAJBOLJŠI
maja 1944. Podpisal jo je vrhovni komandant NOV in POJ, maršal Jugoslavije J. B. Tito. Kljub spornosti
Lani so v Gorenju izpeljali trinajst raziskovalnih projektov	" {^p ^ -
Inteligentni dom

V Gorenju so minuli teden predstavili trinajst razvojno-raziskovalnih projektov, ki so namenjeni racionalizaciji ter tehnološkemu posodabljanju proizvodnje gospodinjskih aparatov. Razveseljivo je, da je te raziskave finančno podprlo tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo. O teh projektih smo se pogovarjali z mag. Andrejem Resmanom, z dr. Stankom Blatnikom in z dipl. ing. Viktor Vaupotom.
Za razvoj 7.5 milijonov mark
„V Gorenju kot celoti za razvoj, raziskave in tehnologijo letno namenimo preko sedem in pol milijonov mark, od tega v Gorenju Gospodinjski aparati preko pet milijonov mark,“ pravi mag. Andrej Resman, vodja raziskovalne enote v Gorenju Gospodinjski aparati.
„Opredelili smo se, da bomo razvojna institucija v širšem smislu besede, kar pomeni, da poleg razvojnega in raziskovalnega dela, ki ga naši strokovnjaki opravljajo, poizkušamo tudi animirati širše okolje. Spodbujamo razvoj novih izdelkov in tehnologij ter tudi novih poslovnih enot in podjetij. Pri nas zgolj tehnična rešitev ni sama sebi namen, pač pa je le sredstvo za nek razvojni dosežek, ki ga merimo z rastjo družbenega proizvoda, izvoza, z novimi delovnimi mesti, z novimi programi,“ dodaja direktor Gorenje Inova, dipl. ing. Viktor Vaupot.
Sofinanciranje ministrstva
„Naša osnovna dejavnost ni raziskovanje," pravi mag. Andrej Resman. „Mi smo pro-
izvodna delovna organizacija, vendar poizkušamo aparate, ki jih delamo, osvojiti v tolikšno globino in s takšnim znanjem, da smo z njimi konkurenčni oziroma da lahko z njimi preživimo. To pomeni, da je med 4500 ljudmi v Gorenju Gospodinjski aparati približno 300 raziskovalcev, ra-zvojnikov in tehnologov, med njimi pa je 60 registriranih raziskovalcev. Po potrebi vključujemo tudi zunanje institucije, Fakulteto za elektroniko in računalništvo Ljubljana, Inštitut Jožefa Štefana, EKM Ljubljana in ProSys Velenje. Naše razvojne oziroma interne raziskovalne naloge prijavimo na ministrstvo, kjer poizkušamo zanje pridobiti finančno pomoč. Ta vsota je sicer v primerjavi s tistim, kar sami vložimo v projekte, majhna, vendar pa teh 23 milijonov tolarjev, s katerimi nas je podprlo ministrstvo, le predstavlja sedem odstotkov denarja, ki ga mi namenimo za razvoj."
Lahko poveste kaj več o projektih, ki ste se jih lotili?
„Življenjskega pomena za naše podje-tje je projekt nadomeščanja CFG -jev (fre-
onov), ki negativno vplivajo na ozonski plašč. Kajti, če tega projekta ne izvedemo, lahko čez tri leta tovarno zapremo. Kladivo kot delovna snov hladilnih sistemov hladilnih in zamrzovalnih aparatov za gospodinjstva je še vedno CFG 12 (fluoro-gljikovodik 12). Montrealski protokol zahteva njegovo zamenjavo z okolju bolj prijaznimi snovmi. Uspelo nam je doseči celo več, kot zahteva Montrealski sporazum, saj je ta protokol razmeroma nezahteven, naša tržišča v Avstriji, Nemčiji, Skandinaviji in drugje pa so precej bolj zahtevna. Lahko rečem, da ta hip na svetovnem trgu ni hladilnika, ki bi bil glede teh zahtev, za neko normalno ceno, boljši kot je naš. Ta projekt vodita mag. Marjan Penšek in dipl. ing. Dragica Camloh.
Smo prvi v Sloveniji, ki smo v praksi uporabili Taguchijev način načrtovanja poizkusov. Nekateri trdijo, da je ta način bistvo japonskega gospodarskega čudeža. To je v bistvu metoda kontroliranih poizkusov. Tam, kjer je zmanjkalo teoretičnega znanja, kar se lahko v praksi zelo hitro zgodi, se je do sedaj poizkušalo do neke mere s poizkusi na slepo, vendar pa omenjena metoda načrtovanih poizkusov daje veliko boljše rezultate.
Omenil bi tudi projekt zmanjševanja hrupa, predvsem pri naših hladilnikih. To je v zadnjih letih konkurenčni faktor, ki je na področju gospodinjskih aparatov zelo pomemben. Leta 1991 je začel v Gorenju Gospodinjski aparati z delom aku-
stični labaratorij, v čigar sestavi je tudi gluha soba, ki je po svojih akustičnih parametrih vodilna v Sloveniji."
Slovenski dom
„To je predkonkurenčen projekt, pri katerem ne sodeluje le Gorenje, pač pa tudi številni drugi. Gotovo je pomembno, da smo pri tem projektu uspeli združiti Iskra Terminale, PAP Intel, PTT podjetje, Titan Kamnik, Gorenje Elektroniko in Gorenje Gospodinjske aparate. To je torej širši slovenski projekt, v katerem kot izvajalci sodelujejo tudi Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Inštitut Jožef Štefan in Gorenje Inova. Že leta 86 smo v Evropi startali s projektom inteligentnega hišnega sistema v sklopu Eureke, katerega cilj je bil razvoj standardov, ki bodo omogočali, da se vsa gospodinjska oprema poveže v nek sistem. Takšen sistem lahko opravlja zelo različne funkcije: varčuje z energijo, zagotavlja večjo varnost stanovanja preči vlomi in nesrečami, seveda pa vključuje tudi gospodinjske aparate, ki bodo morali biti takšnemu inteligentnemu domu prilagojeni. Menim, da smo s tem v Gorenju pravočasno startali. Vsi, ki pri projektu sodelujemo, želimo slediti dogajanjem v svetu, in prilagoditi svoje proizvode bodočim tržnim zahtevam najrazvitejših držav," pravi vodja projekta, dr. Stanko Blatnik.
Janez Vodnar
Jože Saviozzi - podjetnik v Hrastniku
Mož, ki zdravi z
nihalom in rokami


Danes je moderno vse, Kar se začenja z BIO. Med nami najbrž ni človeka. Ki si ne bi želel biti zdrav, poln energije, delovnih uspehov in sreče. Včasih smo se zatekali k prerokovanju, vedeževalkam, danes je moderno obiskati bioenergetika. Ti so običajno bolj skriti. Le v kakšnem majhnem kraju, kot je Hrastnik, se vsaka stvar hitro zve in dober glas seže v deveto vas.
Tako se Je tudi 40-letni Jože Saviozzi po dolgih sedmih letih preizkušanj odločil za bioenergetske, radiestezljske usluge in trgovino. Z letošnjim novim letom je ustanovil podjetje, svoj prostor pa ima v blvSem hrastniSkem hotelu Jelka na Logu. Sedaj Je to hotel Polževo z novim lastnikom.
Jože Saviozzi je po poklicu ključavničar. Zaposlen Je bil pri trboveljskem RGD. Ker je Slo podjetje v stečaj, so ga poslali na čakanje in po dveh letih je bil na cesti. Po kratkem premišljevanju se Je odločil, da se občinstvu javno predstavi. 2e pred desetimi leti je na skrivaj prebiral tujo literaturo s po-
Jože Saviozzi pri delu
dročja radiestezije in bioterapije, v vseh naSih časopisih je prebiral članke in vesel Je bil, ko je lahko v roke dobil knjigo naSega priznanega strokovnjaka Staneta Andreja Oblaka. Pred leti je obiskal tudi njegov seminar v Medijskih Toplicah na Izlakah. Ko so mu ugotovili, da ima v sebi dovolj bioenergije, Je postopoma začel s terapijami. Najprej Je doma pomagal ženi Marti, ki je imela težave s Ščitnico. Kasneje so ga vabili sorodniki, znanci in prijatelji. Krog se je Siril. Nihalo Je postalo njegovo spremljevalo. Nikamor ne gre brez njega.
Svojih dosedanjih uspehov ne obeSa na velik zvon. Rahlo se nasmehne in reče: „0 meni naj govore ljudje. Tisti, ki so me obiskali, ki sem jim pomagal, so veseli.	Tudi ponoči me
kličejo. Rad pomagam in ustrežem. Vesel sem tudi rezultatov. Toda, poudarjam, vsaka terapija je odvisna od mene in sodelujočega. Preden se odločim za kakršnokoli terapijo, pregledam ležišče. Trdim, da ima skoraj 90 odstotkov bolezni izvor prav v neurejenem ležišču."
Jože Saviozzi je pomagal 20-letni Zenski, ki je imela pred dvema letoma spontani splav in kasneje ni mogla več zanositi. Po preureditvi ležišča sta začela s terapijo. Po dveh obiskih je ženska zanosila in kasneje v petem mesecu nosečnosti so se težave ponovile. Iz ljubljanskega Kliničnega centra je poklicala Jožeta in po telefonu sta s terapijo nadaljevala in tako je po
devetih mesecih rodila zdravega, krepkega sinčka.
Jože je pomagal tudi ženski, ki je hodila z berglami, ker druge pomoči ni bilo. Z več terapijami in obiski na njenem domu Zenička ni mogla verjeti, kako si je opomogla. Zdaj hodi redno v službo, bergle pa ima spravljene doma v kotu.
Jože Saviozzi pravi, da nikomur ne odreče pomoči. Trdi, da dva organizma nista enaka. UspeSno pa pozdravi težave s hrbtenico, revmatizem, prebavne motnje, opekline. 70-letni moSki iz Radeč je imel infarkt, leva noga in roka sta mu odpovedali, vode ni več zadrževal. Sam je obupal in krivdo pripisal starosti. Pa ga je hčerka pripeljala v Hrastnik k Jožetu in zdaj dedek nima več težav z zadrževanjem vode, pa tudi pokreten je. Pravi, da v čudeže ne verjame. Zdi pa se mu, kot bi sanjal. Toda sanjal resnične sanje.
Jože Saviozzi je oče dvojčkov Klavdije in Renata. Njunega očka kličejo domov soSolci in vprašujejo, da jim pove ocene za kontrolno ali Šolsko nalogo. Vedno ugane. Sam zatrjuje, da ni noben „coprnjak", čudodelnik, da ima k sreči to moč bioenergije v sebi. V trgovini pa tudi pripomočke - nevtraliza-torje.
Vojka Povše Krasnik
N0Wf90BA
27. januarja
STRAN 8
17. STRAN
27. januarja
NOVf 130BA
V ___
RESJE
-	da je Drnovšek sestavil novo vlado, ki nam bo vladala do naslednje konstruktivne nezaupnice. Drži tudi, da mu je pri sestavljanju vlade na veliko jezo prenoviteljev precej poma-
al tudi Peterle, ki je celo določil, oga od rdečih noče gledati v vladi.
-	da Rupelbavčarjevi demokrati, ki tokrat ne bodo pri koritu, že razmi-šljajo, kako bi izpeljali vladni puč. Pri tem jih zelo ovira dejstvo, da Bavčar ni več policijski minister.
-	da Zmago Jelinčič in njegova Nacionalna stranka še zdaleč nista tak bav-bav, kot smo mislili. V novem
‘ parlamentu se je pokazal kot konstruktivna in zelo disciplinirana opozicija. Z liberalci sodeluje tako lepo, da človek tega skoraj ne more verjeti. Ja, če se ne bo lepo obnašal, se mu kaj lahko zgodi, da gre poslanska imuniteta po gobe.
-	da niti Janez Drnovšek ne ve, kakšno vladno koalicijo je sestavil. No ja^mu bomo pa mi povedali - ta koalicija je približno nekaj takšnega, kot če bi vrgel mačke in pse v isto vrečo in jo lepo zadrgnil.
-	da Jelinčič in Kučan združena rušita obrambnega ministra Janeza Janšo. Pri tem „hvalevrednem“ početju so se jima pridružili tudi anarholiberalci. Če je možna takšna koalicija, potem nas pa res ne bi smelo nič več presenetiti.
- da je tudi ta mesec upadla industrijska proizvodnja. Res pa je tudi, da novopečeno vlado in poslance takšni in podobni podatki ne skrbijo kaj dosti. Glavno, da bo denar za njihove plače, za „rajo“ je pa tako ali tako vseeno.
-	da naj bi bilo v Sloveniji do konca tega leta že 150.000 brezposelnih oziroma 17 odstotkov. No ja, vsaj nekje bomo v evropskem vrhu.
-	da v Sloveniji spet razsaja steklina. Verjetno je to posledica ogorčenega predvolilnega boja.
-	da ni nobenega razloga za optimizem. Kljub temu pa vam priporočamo, da se ne jezite preveč, saj jeza škoduje zdravju, kako pa je s „prostovoljnim“ zdravstvenim zavarovanjem, tako vsi vemo.
Ali je policija padla pod vpliv premožne celjske družine? Kam je izhlapel mladi Albanec tsuf Gashi:
$
L
Koštomaj, 42-letn podjetnica iz Vojnika pri Celju, se že tretje leto bojuje z nekda-irodniki, celjsko po! :ijo in slovensko državo za svojo ljubezen, 25 - letnega Albanca, nek-dezerterja JLA in brezdomca Isufa Gashjja. Ali lahko vplivna družina tudi mimo za-pomočjo celjske p icije kroji usodo nesrečnemu mladeniču in njegovi nekdanji deloda-
isita



V" V	•	1	9]	•
maščevanje nepokorni zem

Užaljena moškost in lažni družinski po-
nos
A
nad-v Voj-
Svobodna oblikovalka tekstila in že vrsto let vse uspešna podjetnica, lastnica butika Bina niku pri Celju, do 23. decembra 1989. leta zakonita in dobra žena, je po ločitvi nenadoma spoznala, da je med ljubeznijo in mržnjo manj prostora kot nič. Seveda, če si bil dvajset let član vsaj navzven in na podeželju 'pomembne družine’, ki da nekaj nase,,.
“S sedemnajstimi sem zanosila in prekinila šolanje na srednji šoli. Po naravi sem takšna, da se ne ustrašim težav in lotim vsakršnega dela, zato me tudi mladostna ljubezen ni ovirala, čeprav sem morala šolo zapustiti. Čez leto sem rodila še drugo hčer, danes sta to samostojni ženski, starejša mi je povila že vnuka.
Pred štirimi leti sva se z možem razšla in tudi uradno razvezala. Zapletlo se je pozneje, pri delitvi premoženja in kmalu nato še potem, ko sem si želela znova urediti življenje. Otroka sta odrasla in si začeli plesti svoji gnezdi, jaz pa svoje.
Vse je bilo ’v redu’, dokler so me obletavali 'prijatelji*. Niti v snu si ne bi zamišljala, kako plehko in lažnivo življenje sem živela teh dvajset zakonskih let. Ko sem se tega zavedla in hotela narediti ko-
TvrrnnmmfVd n o b o v # tnnnrra^TroTnrirtfTVTrinrs
BREZ
DLAKE
JEZIKU

NiHMMM KaB» inMMT 959MHz“
vwb o« osno« rrrrrrrjnrrinrnnnniTr«ov& #_«Tnnnni
nec
pa se je vmešal ves klan Koštomajev. Užaljeni moškosti, mož je bil osem let starejši od mene, se je pridružila še lažna meščanska morala in ko sem jim jasno povedala, da se celo življenje ne bom udinjala lažni podobi, temveč znova začela normalno živeti, je
nastal vihar. K ognju so prilivali še 'prijatelji', ker z njimi nisem hotela v - posteljo ... ,„ pripoveduje nesrečna ženska in zlaga fotokopije naših novih zakonov.
Spečala se je s Šiptarjem
Zdenka Koštomaj povsem sodeč v resnici sodi med podjetne in neustrašne ženske. Navzlic materinstvu in nedokončani srednji šoli se je lotila novega poslanstva, podjetništva. Najprej skupaj z možem, ki je bil ekonomist, nato povsem zase kot šivilja, vpisovala je razne tečaje in se odločila za modno kreatorstvo. Pri sebi je zaposlila še hčer in nato priložnostno pobeglega vojaka Isufa Gashija, doma iz Joshanice pri Klini na Kosovem.
Fant izhaja iz učiteljske družine, vendar je šolanje zaradi znanih razmer na Kosovu opustil. S Kosova je pobegnil še njegov brat in pristal v Nemčiji, se je tudi on namenil za njim, vendar ni imel nobenih dokumentov.
Medtem so se v Sloveniji razmere spremenile. Dobili smo novo državo, spremenili so se tudi odnosi do nekdanjih 'bratov', prebivalcev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Nekaj časa je imel Isuf pred policijo in državo mir. Imel je začasno prebivališče in delo, ni prihajal navzkriž z zakoni, dokler se ni začel družiti z mano.
Najprej so mi 'svetovali', da se ga naj odkrižam, ker ne gre, da bi se Koštomajeva v javnosti kazala s Šiptarji. Seveda jih nisem poslušala. Mladenič je bil priden in delavoljen, pošten, za vsako reč priročen. Potem so se spravili nadme z druge strani: začeli so širiti govorice, da se 'kurbam s Šiptarji’, da sem bila vedno potrebna mladega žrebca ... “
Policaj v vlogi skrbnika
Sodeč po poznejših reakcijah okolja, je naša stvarnost v resnici še daleč od enakopravnosti med spoloma, od pravic ženske in poštene matere, kaj šele poštena v odnosih do razvezanke. Kot smo že uvodoma naglasili, so se zdaj med prizadete uvrstili poleg nekda-mjih prijateljev še drugi, iz istih vzrokov in z istim ciljem.
„Ob meni sta čvrsto stali le obe hčeri. Kako tudi ne, saj sta živeli z mano in vse to podoživljali in videli, kakšna krivica se meni in vsem godi. Enostavno nismo mogle dojeti, da se lahko kaj takega dogaja med ljudmi, ki smo se ali bi se naj imeli radi, ki nikomur nismo storili nič žalega, kaj šele hudega.
Ob vseh teh svinjarijah seje v meni stopnjevalo kljubovanje. Lepo vas prosim, kaj koga briga, s kom se družim, kdo pri meni dela in kaj naj dela, s kom grem kam, poudarjam, s fantom nisem imela niti toliko skupnega, kot je imel moj 'pošteni in ljubeči’ mož skupnega s sodelavkami že prvi teden po najini poroki ...Priznam, da kljub vsemu nisem bila tako močna, kot sem se kazala drugim, ob neki priložnosti sem izgubila živce in fanta vrgla preko - praga ...
In zdaj seje pojavil policaj v vlogi skrbnika: užaljen, ker nisem upoštevala njegovega pametnega nasveta in namesto 'Šiptarja' vzela v posteljo njega, ki je dedec in pol in ima kaj pokazati, kot mi je tvezil, je Isufa nemudoma prijavil kot - klateža .. .Bilo je na spomladanskem Obrtnem sejmu v Celju, kjer mi je Isuf pomagal. V soboto popoldne je k njemu pristopil policaj in mu povedal, da mora z njim na policijsko postajo, češ, da morajo nekaj urediti. Šele takrat sva izvedela, da so policaji, ki so ves dan pohajkovali po sejmu in posedali tudi v mojem razstavnem prostoru, v žepu že od srede nosili zaporno povelje za Isufa zaradi klatežtva. Zaradi suma, da nima sredstev za preživljanje in stalnega bivališča. Fant pa je bil prijavljen na Slomškovem trgu v Celju pri I. K., katerega so zato policaji toliko nadlegovali, daje zaradi svojega miru pozneje v resnici Isufu odpovedal gostoljubje.
Ni potrebno posebej poudarjati, da Isufu na policiji niso dovolili, da bi mi sporočil kako in kaj, temveč so ga mimo vseh zakonitih pravil vtaknili v zapor in
mi je šele pozneje uspelo dokazati, da se fantu godi krivica ...“
Maščevanje sega z dolgo roko
Medtem mi je nekdanji mož začel nagajati ob razdelitvi premoženja. Najprej glede stanovanja, avtomobil je že pred ločitvijo prodal, nato pa še zaradi lastništva nekaterih premičnin in dveh parcel. Ker imam lokal v Vojniku v najemu in ne sodi v kategorijo za nastanitev, okrog stanovanja pa teče pravda, Isufa nisem mogla prijaviti in ne zaposliti, ker nima nobenih dokumentov, kajti medtem se je najino sodelovanje v resnici prelevilo v izvenzakonsko skupnost.
In glejte novo priložnost. Prijavila sem se za sodelovanje na dunajskem sejmu, zaradi slabe organizacije sem imela na Dunaju kup težav, zato sem z Dunaja telefonirala domov Isufu, naj mi pri milem bogu na carini v Celju nemudoma uredi neke papirje. Fant se je odpeljal na carino in nespretno parkiral avtomobil ter ob tem malo oplazil neko katrco. Ko je iskal lastnika, tega nikjer ni bilo, šlo pa je v resnici za nepomembno odrgnino, je za vso reč izvedel nekdanji sorodnik, ki je vedel, da Isuf nima veljavnega vozniškega dovoljenja in hitro poklical - policijo.
In spet se je pojavila policija v vlogi skrbnika, fanta popokala na policijo z obtožbo klatežtva in s predlogom za izgon. Pred poslopjem Carinarnice je ostal nezaklenjen avtomobil z vsemi carinskimi dokumenti, ki sem jih potrebovala na Dunaju in fantov suknjič. In spet mu na policiji niso dovolili vsaj do telefona, da bi me obvestil, kaj se je zgodilo, kaj šele, da bi poklical na
pomoč odvetnika in kaj šele, da bi mu omogočili napisati pritožbo. Kajti sodnik za prekrške je verjel policijskemu poročilu in presodil, daje fant povsem zrel za izgon. S še mokrim črnilom na razsodbi so Isufa vtaknili v marico in prepeljali na Brnike, od koder so Albance z letalom vozili v - Tirano. Pozneje sem izvedela, da se je fant ustrašil, da ga bodo prepeljali v Albanijo, od koder mu brez vseh dokumentov ne bo vrnitve, zato je pobegnil. Med begom pa je ob nekem preskoku tako nesrečno padel, da si je zvinil oba gležnja in prelomil stopali in so ga v letalo morali nesti. Imel pa je srečo, vtaknili so ga v letalo za - Skopje.
Kje je Isuf Gashi?
Desetega januarja letos se je pred vrati butika Bina v Vojniku iznenada pojavil - Isuf Gashi.
„Ne bom vam govorila, kaj se je v meni dogajalo. Isufa poznam štiri leta, nekoč sem že razmišljala o trajni zvezi z njim. Ko pa se je vse to dogajalo, prepričana sem bila, da lahko ta svinjarija seže celo do naj-podlejše krutosti, da bi ga izročili jugoslovanskim oblastem ali Srbom, sem rekla otrokoma: 'Če ga še kdaj vidim, ga več ne izpustim iz oči ... ’
In poglejte ga zdaj tu. Enajstega novembra lani so ga nezakonito izgnali, v Makedoniji mu je s tako polomljenimi kostmi uspelo pobegniti in se preko Madžarske vr-
niti. Kdor se je samo en dan moral skrivati ali kdorkoli je moral samo en dan bežati, ve, kaj človek doživlja. Kaj šele bežati čez toliko držav brez vseh dokumentov, ker zdaj ni imel več niti osebne izkaznice, ker bi jo naj policija iz Celja poslala ustreznemu občinskemu organu njegove matične občine, torej v Klino na Kosovo, ki pa je, kot je tudi policiji v Celju znano, v državi Jugoslaviji, kjer Isufa tre-tirajo kot dezerterja ...
Dvajsetega januarja, minulo sredo, gaje isti prijatelj policaj prestregel med potjo, ko si je šel urejat dokumente in ga zaradi ilegalnega prehoda državne meje odpeljal sodniku za prekrške s priporočilom za deportacijo ...
Ko sem izvedela, kaj se je spet zgodilo, sem pohitela na Policijo v Celje, kjer so me grobo odslovili s pre-tnjo, da me bodo fizično vrgli ven ...Jaz več Slto-stavno vsega tega ne morem verjeti. In spet se je ponovila zgodba: nič odvetnika, nič časa za pritožbo, v avto in v ljubljanske zapore do vzleta letala za Tirano ...Lepo vas prosim, pomagajte. Zdaj ne gre več za kruto maščevanje neke pomembne celjske-družine neki ženi, ki je dvajset let vdano prenašala moški šovinizem in se odločila živeti sama, namesto psihično strta seči po alkoholu in končati na psihiatriji v Vojniku, kot je to primer z drugo snaho, zdaj gre za teptanje osnovnih človekovih pravic v svobodni državi Sloveniji, kjer si navaden policaj jemlje pravico odločanja, kdo kam sodi, kje in s kom lahko živi in celo spi ... “
NAMESTO EPILOGA
Nesrečno žensko smo posadili v avtomobil, z njo ščetko in pasto za zobe, brivski aparat, sveže in čisto perilo, zdravila, ki bi morebiti blažila, če ne že zdravila neporavnanih gležnjev in počenih stopal, ter odhiteli v Ljubljano. Na policiji v Celju so bili toliko milostni, da so povedali, kako so Isufa Gashija, rojenega v Joshanici, občina Klina, Kosovo, republika Šr-bija, država Jugoslavija, ki je neznanega datuma neznano kje ilegalno prestopil državno mejo svobodne in demokratične države Slovenije, z odločbo sodnika za prekrške transportirali v Ljubljano na Celovško cesto, v nekdanje prostore Viatorja, kjer je zdaj center za azilante.
Bilo je lepo sončno sobotno popoldne, ko smo službujočega policaja v zbirnem centru na Celovški cesti v Ljubljani vljudno poprosili, če bi lahko zavitek z našteto vsebino predal nesrečnemu Albancu, ki se v Sloveniji doslej nikoli ni bolj pregrešil čez red in navado, kot katerikoli mož njegovih let, razen, da ga je sprejela v zaščito in k ognjišču nekdanja žena v Celju baje zelo podjetne, znane in vplivne družine.
In nato je treščilo kot grom v nesrečno ženo: policaj je čez čas mirno povedal, da zavitka ne more sprejeti, ker Isufa Gashija v centru več ni! Da je Isuf Gashi iz centra s še nekim azilantom pobegnil. Da nam ne morejo nič več povedati, ker je sobota, da naj gremo na republiški UNZ, kjer je dežurni ponovil isto o soboti in čakanju na ponedeljek. Skratka, da bi naj Isuf Gashi skorajda pred policajevimi očmi - izhlapel.
Čeprav je bila sobota, smo ugotovili vsaj to, da na Brnikih v nobeno letalo ni vstopil sam ali bil kot prvič prinešen nihče, ki bi bil podoben nesrečnemu Albancu, kije povrhu še brez vseh dokumentov. Kje je torej Isuf Gashi?
Tudi maščevanje ima svoje meje, kot tudi vpliv nekega cestnega stražmojstra s prestopom ulice upade.
Jani Sova Foto LucaS
l
NI RES...
-	da gori samo alkohol, tega dišečega poživila prosti sokovi pa ne. Seveda samo, če četniki zažgejo Fructalovo tovarno za predelavo sadja.
-	da Peterletu ne diši ministrski stolček. Posebej, če si je pred njim na njem grel rit njegov veliki prya-telj Rupsi.
-	da Slavnikovi šoferji nosijo svoje ime zastonj. S svojo stavko so postali tako slavni, da so "prekosili celo železničarje.
-	da se LDS in SKD nista končno loročili. Zanimivo pa bi bilo ve-eti, kako se bo zakon obnesel.
S
-	da enote Civilne zaščite in Teritorialne obrambe RS niso razmini-rale in uničile neeksplodiranih bojnih sredstev na območjih nekdanjin vojašnic JLA. Leto dni in pol po koncu t. i. vojne v Sloveniji.
-	da se je Ivanu Bizjaku p osrečilo izpodriniti Kučana. Je pa premaknil Bavčarja, čeprav je dosti težji.
- da je nad Slovenijo paradiral leteči krožnik, kot zatrjujejo nekateri. Menda so Janševi preizkušali svetleče protitočne rakete.
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO
VVHITNEV HOUSTON - ni zdaj pomembno, kako se vzpenja na vrh ali kako ji poka zakon. Ta trenutek je edina stvar v zvezi z njo njena vloga v filmu Telesni stražar (Bodyguard). Krasni in še enkrat krasni Kevin Kostner jo je dobesedno določil za vlogo. Ni hotel nobene druge in je sitnaril po telefonu, dokler se ni vdala. Zgodba se plete okrog slavne pevke, ki ji grozi nek nor fan. Omisli si stražarja, s katerim se nekaj časa sploh ne razumeta,.potlej pa se lepotica (presenečenje?!) seveda zaljubi vanj. Zakaj ga bo vedno ljubila in zakaj to pove žalostno, se ne ve, toda splačalo seje: pesem I VVILL ALWAYS LOVE YOU (Vedno te bom ljubila) je trenutno največja uspešnica.
TVPROGIIiN
GLASBA
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI

HOROSKOP
- ■	
TA TEDEN NA TV	i ČETRTEK, 28. JANUARJA
Četrtek, 28. 1. 1993
TVS 1
ZMENEK, nemški barvni film, 1990, režija Martin Gies, igrajo Ulrike Fol-kerts, Nele Mueller-Stoefen, Juergen Vogel, Heinz Hoenig in drugi.
Mlada kriminalistka Lena ima rojstni dan in točno opolnoči jo z veliko torto in darili presenetijo prijatelji. Medtem ko se pri njej doma zabavajo pozno v noč, se v bogataški vili dogodi umor. Zjutraj najde policija mrtvega podjetnika. Lena se vsa neprespana loti primera.
Telefonske številke v rokovniku, ki ga najdejo v hiši žrtve, jo kmalu pripeljejo na.sled cjeklfctu, za katerega sumi, da je vpleteno v umor. Kmalu zatem se pripeti podoben umor, za katerega policija tudi ne najde pravega pojasnila, zato pa se Lena po drugem umoru še vedo ne more otresti misli, da sledi vodijo k Vicky, skoraj neopaznemu dekletu, ki podnevi dela v avtomobilskem servisu, zvečer pa se prelevi v zapeljivo lepotico, ki zna v nočnem lokalu privabljati moške. Ker pa nima pravih dokazov, ji šef prepove nadaljnjo preiskavo. Kljub temu sama na lastno pest vrta naprej. Izkaže se, daje Lena v svojem poklicu res izvrstna ...
Napeta kriminalka, ki ji ne manjka niti socialno kritične note.
TVS 2
POVEČAVA - SLOVENSKE ZVEZDE
Kdo so slovenski filmski in TV zvezdniki? Koliko so zvezdniški sijaj prenesli iz gledališča pred kamere? Lahko govorimo o slovenskih kultnih igralcih? V januarski Povečavi bodo v eni uri preštevali slovensko filmsko zvezdniško nebo. Z nostalgičnim pogledom v črno-
bele in prve barvne slike. V interpretaciji Melite Zajc, Marcela Štefančiča ml., Silvana Furlana, Stojana Pelka in Majde Širca. Nato bodo zavrteli celovečerni film Janeta Kavčiča Minuta za umor.
Petek, 29. 1. 1993 TVS 1
VRZI MAMO Z VLAKA, ameriški barvni film, 1987, režija Danny de Vito, v glavnih vlogah Danny de Vito, Billy Chriystal, Kirn Greist, Anne Ramsey in drugi.
Danny de Vito je izkušen filmski igralec, ki se ga dobro spominjamo iz filmov Let nad kukavičjim gnezdom, Čas nežnosti, Lov na zeleni diamant in še nekaterih. Za svoj režijski debut je izbral zabavno zgodbo, ki parodira znani Hit-chockov film Tujca na vlaku. Sam nastopa v glavir vlogi Owena Lifta, ki bi še rad naučil kreativnega pisanja.
V ta namen obiskuje tečaj profesorja Larryja Donnerja, sicer pisatelja, ki mu je bivša ločena žena ukradla prvi roman, ga pod svojim imenom prodala in uspela. Owen bi rad pisal kriminalke na temo »popolnega zločina*1, Larry mu svetuje,1 naj si ogleda Hitchockovo mojstrovino Tujec na vlaku. Owen po vsem tem pride do zaključka, da bi Larry srčno rad, če bi on umoril njegovo ženo, za protiuslugo pa bi Larry umoril njegovo tiransko mater. Sledi vrsta nesporazumov, napačnih obtožb in sumničenj in oba napišeta knjigo o tem, kako je bilo. Seveda nič ni bilo tako, kot je bilo, in skoraj bi se trdo spoprijela, ko se izkaže, da je Owen napisal knjigo - zloženko za otroke in Larry uspešnico.
Anne Ramsey‘je tik pred smrtjo za svojo zadnjo stransko vlogo Ovvenove tiranske matere dobila oskarja.
Slovenija 1
9.00	Zimski počitniški program, Gasilec Samo, risanka, Gostja iz lutkovnega gledališča, Poltrona expres, katalonska serija, Gost oddaje Jos Zalokar, Gost Zdravko Zupančič (gledališče), Tom in Jerry Kids, risanka, Zgodbe iz školjke
11.30	Predsednik, ponovitev slovenskega TV filma
13.00	Poročila
14.50	Sova, ponovitev, Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, Leta more, koprodukcijska nadaljevanka
17.00	Dnevnik
17.15	Otroški program, Živ žav
18.00	Regionalni studio - Maribor
18.50	Besede, besede, besede, TV igrica .
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.40	Večna mladost, italijanska nadaljevanka
21.30	Tednik
22.15	Dnevnik
22.55	Melbourne, tenis
Slovenija 2
10.25	Tedenski izbor, Turizem, svetovalno namenski program, Slovenija - Umetnostni vodnik: Tunjice
10.50	Športna sreda
13.00	Poročila
15.25	O kulturi, ponovitev
17.25	Svet poroča, ponovitev
18.00	Videošpon
18.45	Že veste, svetovalno namenski program
19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30	Dnevnik
20.05	Povečava, Slovenske zvezda, Minuta za umor, slovenski film
22.35	Slike iz Sečuana, 11. del dokumentarne oddaje
22.50	Sova, Dragi John, ameriška nanizanka, Zmenek, nemški TV film
00.55 Video strani
TV Koper
13.00	Harry O, ameriška nanizanka
13.50	Prekleti vojak, ameriški akcijski film
15.25	N. Y. P. D., serijski film
15.50	Glasbeni utrinek
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Šok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija
17.00	Bersaglio - V studiu Tatiana Jura-
17.40
18.00	Primorski forum
18.20	Primorska poslovno
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Harry O, ameriška nanizanka
20.15	Dragnet, ameriška nanizanka
20.40	Merdiani - aktualna tema
21-20 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Juke box, glasbena oddaja v živo
tovec, ponovitev Arhitektovi nasveti
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro Jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ljubezenske zgodbe, oddaja za mladino 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50	Ike, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško
16.35	Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.50 Me je kdo iskal 21.35 Ekran brez okvirja
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
19.30	Dnevnik 20.05 Košarka, Euro-liga:	Gibona - Makabi 21.40 Bruklin-
ski most, humoristična serija 22.10 Ike, serijski film 23.00 Metal-manija 00.00 Horoskop
NEDELJA, 31. JANUARJA
PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA
——-----—   T
Slovenija 1
8.25	Otroški program, Živ žav, ponovitev, Zlati cekin, ponovitev, Si-las, nemška nadaljevanka
10.40	Kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev
11.05	Od Kolpe do Rabe, akademska folklorna skupina France Marolt
11.35	Obzorja duha
12.05	Zemlja in ljudje
12.35	Videomeh
13.00	Poročila
13.05	Komu gori pod nogami, ponovitev
14.55	Sova, ponovitev, Znaki zodiaka, New Orleans
17.00	Dnevnik
17.10	L’emmerdeur, francoski film
18.35	Mi smo pa v Selah doma, 1. del
19.17 Slovenski loto
19.30	Dnevnik
20.05	Zrcalo tedna
20.25	Nedeljskih 60
21.30	Morske steze, angleška poljudnoznanstvena serija
22.05	Dnevnik
22.30	Športni pregled
23.00	Video strani
Slovenija 2
7-45 Tedenski izbor, Poglej in zadeni, Allo, allo, angleška nanizanka, Alpe - Donava - Jadran, Matagi - stari lovec, japonski film
11.25	Športna nedelja (11.25 - 14.30 Kulm, skoki, prenos; 14.30 -
16.55	Melbourne, tenis, prenos; 16.55 -
19.00	Hokej, prenos)
19.30	Dnevnik
20.05	Gledališki prenos iz CD
22.05	Slike iz Sečuana, dokumentarna nadaljevanka
22.20	Sova, Družina Addams, ameriška nanizanka, Kenny Rogers Gambler, ameriška nadaljevanka
00.20 Video strani
TV Koper
13.00	Horoskop
13-10 Harry O, ameriška nanizanka
14.00	Ne dotikaj se bele ženske, ponovitev filma
15.30	čarobna svetilka, otroški program, Atomska centrala - Ura x, angleški mladinski televizijski film, 1979
16.50	N. Y. P. D., serijski film
17.15	Stanje stvari, ponovitev
18.15	Istrska paberkovanja
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Harry O, ameriška nanizanka
20.15	Dragnet, ameriška nanizanka
20.40	Popoln par, ameriška komedija,
1979, med odmorom žrebanje lota in TV dnevnik
22.35	Jazz koncert
23.30	Dragnet, ameriška nanizanka
HTV 1
8.25	Horoskop 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev
9.30	Huckleberry Finn in prijatelji, nadaljevanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam, nadaljevanka
11.30	Na bračkem kamenju, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Mali David, risana serija 13.55 Slepa nedelja, a-meriški TV film za otroke 15.00 Opera box
15.30	Poročila 15.35 Družinski zabavnik
17.10	La Corniaud, francoski film 18.50 Bubimir, nadaljevanka 19.15 TV fortuna
19.30	Dnevnik 20.05 Objem, dramska serija 21.15 Sedma noč 22.35 Dnevnik
23.10	Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja
HTV 2
19.30	Dnevnik 20.05 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.00 Zlata leta, serijski film 21.55 December Bride, angleški film 23.35 Šport 23.50 Jazz 00.20 Horoskop
Slovenija 1
9.00	Zimski počitniški program, Gasilec Samo, risanka, Gost iz lutkovnega gledališča, Poltrona expres, , katalonska serija, Gost Juš Hojnik, Tom in Jarry Kids, risanka
10.00	Goldy - poslednja zlata medvedka,
ameriški film	,
11.35	Nedeljskih 60, ponovitev
12.35	Videomeh, ponovitev
13.00	Poročila
13.05	Churchill, ponovitev angleške dokumentarne serije
14.55	Filmska popoldne, Družina Addams, ameriška nanizanka, Kenny Rogers - Gambler, ameriška nadaljevanka
17.00	Dnevnik	,
17.15	Otroški program, Radovedni Taček, Denver - poslednji dinozaver, ameriška nanizanka
18.00	Regionalni studio - Maribor
18.50	Pari, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Sedma steza
20.30	Tuji show
21.30	Dosje
22.15	Dnevnik
22.45	Gospodarska oddaja, Made in Slo-venia
23.15	Izbor arhivskih oddaj
Slovenija 2
11.30	Tedenski izbor, Znanje za znanje, učite se z nami, Od Kolpe do Rabe, Euroritem, Športni pregled
13.00	Poročila
14.00	Moški, ženska, ponovitev
16.00	Utrip, ponovitev
16.15	Zrcalo tedna, ponovitev
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Ljudje in zemlja, ponovitev
18.00	V službi rock’n’rolla
18.50	Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarni program
21.05	Prinčeva smrt, portugalska drama
22.00	Slike iz Sečuana, dokumentarna nadaljevanka
22.15	Sova, Korak na korakom, ameriška nanizanka, Kenny Rogers - Gambler, ameriška nadaljevanka 00.40 Video strani
TV Koper
13.00	Harry O, ameriška nanizanka
13.50	Popoln par, ameriška komedija, 1979
15.35	N. Y.P. D., serijski film
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Maščevanje Smokey Joeja, angleški mladinski TV film, 1976
17.00	Jazz koncert: Laszlo Des in Trio Stendhal
18.00	Studio 2, šport
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Harry O, ameriška nanizanka
20.15	Dragnet, ameriška nanizanka
20.40	Ponedeljkov športni pregled
21.20	N. Y. P. D., serijski film
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Glasba, glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza
22.25	Nekateri ljudje, angleška glasbena komedija, 1962
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 človekova pripoved, posnetek predstave za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zlata leta, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.0Q Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje
18.00	Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik
20.05	Šport 20.15 Hrvaška in'svet 21.05 Četrti človek, ameriški film 22.45 Dnevnik
PETEK, 29. JANUARJA
SOBOTA, 30. JANUARJA
Slovenija 1
9.00	Zimski počitniški program
10.05	Tedenski izbor, Videošpon, Uršine ljubezni, kratki igrani film, Minuta za umor, slovenski film
13.00	Poročila
13.35	Fran Žižek: Napravite mi to deželo spet nemško, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke
14.45	Sova, ponovitev, Dragi John, Zmenek, nemški film
17.00	Dnevnik
17.15	Otroški program, Silas, nemška nadaljevanka, Prvi uspehi:	Tadej
Tomšič, klarinet
18.00	Regionalni studio - Maribor
18.50	Besede, besede, besede, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Forum
20.25	Vrzi mamo z vlaka, ameriški film
22.30	Moški, ženska
Slovenija 2
11.10	Tedenski izbor, Že veste, svetovalno namenski program, gospodarska oddaja R &; R, Večna mladost, zadnji del italijanske nadalje-
van Iff*
13.00	Poročila
17.30	Alpe - Donava - Jadran
18.00	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.45	Znanje za znanje, učite se z nami
19.00	Euroritem, ponovitev
19.30	Dnevnik
20.05	Studio City
22.10	Slike iz Sečuana, dokumentarna nadaljevanka
22.25	Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Ciklus filmov znanih režiserjev in .ustvarjalcev - Woody Allen: Broadway Danny Rose, ameriški film
TV Koper
13.00	Harry O, ameriška nanizanka
13.50	Juke box, glasbena oddaja, ponovitev
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, Dolgo iskanje,
17.20	Merdiani, aktualna tema, ponovitev
18.00	Studio 2, pogovor z gosti
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Harry O, ameriška nanizanka
20.15	Dragnet, ameriška nanizanka
20.40	Solistični koncert, Bernarda Fink (mezzosopran) in Jiri Pokorny (klavir)
21.40	Glasbeni utrinek
21.55	Globus
22.25	Volkovi prihajajo, francoski TV film, 1970
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Operacija Barbarossa, serija za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika 16.35 Malavizija, Beverly Hills, ameriška nanizanka 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara
19.30	Dnevnik 20.05 Film - video -film 20.55 Tristana, francosko-španski film
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila
HTV 2
19.30	Dnevnik 20.05 Hiša naprodaj, humoristična serija 20.30 Glasba v času
21.35	CRO-POP-ROCK 22.25 Gospodična Marple, serijski film 23.20 Nočna iz-mena, Haggait, humoristična nadaljevanka, Magija, Smisel življenja Montyja Pythona, angleški film 03.00 Horoskop
Slovenija 1
9.50	Tedenski izbor, Radovedni Taček, Povodnjak in makov škrat, zadnji del lutkovne igrice, Zlata ribica, Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike, Vrzi mamo z vlaka, ameriški film
13.00	Poročila
13.05	Tednik, ponovitev
14.50	Sova, ponovitev, Popolna tujca, Broadway Danny Rose, ameriški film
17.00	Dnevnik
17.10	Svet morskih psov in barakude, ameriška poljudnoznanstvena oddaja
18.00	RPL
18.45	TV mernik
19.12 Žrebanje 3 krat 3
19.30	Dnevnik
20.05	Utrip
20.25	Komu gori pod nogami
21.30	Šampanjski Charlie, ameriška nadaljevanka
22.20	Dnevnik
23.00	Sobotna noč, Nočni videomeh, Bar-bra Streisand
01.00	Video strani
Slovenija 2
9.00	Tedenski izbor, Jakec in čarobna lučka, angleška risana nanizanka, Denver - poslednji dinozaver, ameriška nanizanka, Zgodbe iz školjke, Operne zgodbe: Aida
11.25	Športna sobota
17.55	Moški, ženska, ponovitev
18.55	Kuharski nasveti Paula Bocuseja
19.30	Dnevnik
20.05	Churchill, zadnji del angleške dokumentarne serije
21.00	Kvartet Tartini
21.30	Poglej in zadeni
22.30	Slike iz Sečuana, dokumentarna nadaljevanka
22.45	Sova, Znaki zodiaka, nemška nani-
zanka, New Orleans, ameriški film (ČB)
00.45 Video strani
TV Koper
13.00	Harry O, ameriška na
13.50	Dragnet
14.15	Nekateri ljudje, angleška glasbena komedija, 1962
15.45	Čarobna svetilka, otroški program Popajeve dogodivščine, risanka
16.10	Vohuna, ameriška nanizanka
17.00	Solistični koncert, ponovitev
18.00	Globus
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Jutri je nedelja, verska oddaja
19.35	Harry O, ameriška nanizanka
20.30	Ne dotikaj se bele ženske, italijan-
sko-francoski vestern, 1975
22.10	Vsedanes - TV dnevnik
22.20	Stanje stvari
23.20	Vohuna, ameriška nanizanka 00.10 Horoskop
HTV 1
8.50	TV koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Educon, šolski kontaktni program 11.30 Magija, nadaljevanka
12.00	Poročila 12.05 Moč in slava, nadaljevanka 12.35 Haggart, nadaljevanka
13.05	Slika na sliko, ponovitev 13.55 Poročila 14.00 Pozdravi iz domovine
14.30	Vi in vaš video 15.15 Beverly Hills, ameriška na.nizanka 16.00 Poročila 16.10 Iz stare skrinje, oddaja o ljudskih običajih
4.6.40	Dopolnitev 17.05 Tom in Jerry kot smrkavca, nadaljevanka 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV razstava - zagrebški zbiratelji: Dragan Melkus
18.20	Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Odločitve, ameriški film 21.50 Dopolnitev 22.00 Usode: Tomislav Kroio
22.35	Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
TOREK, 2. FEBRUARJA	SREDA, 3. FEBRUARJA
Slovenija 1
9.00	Zimski počitniški program, Gasilec Samo, risanka, Gost iz lutkovnega gledališča, Poltrona expres, katalonska serija, Gostja Ksenija Rojs, Tom in Jerry Kids, risanka
9.40	Goldy - zgodba o zlati medvedki, a-meriški film
11.10	Svet morskih psov in barakude, ameriška poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev
12.00	Dokumentarni program
13.00	Poročila
13.05	Dosje, ponovitev
14.25	Filmsko popoldne, Korak na korakom, Kenny Rogers - Gambler
17.00	Dnevnik
17.15	Otroški program, Zaljubljeni zmaj, Kdo je apravil Vidku srajčico
18.00	Regionalni program - Koper
18.50	Pari, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.50	Glasba, Show in cirkus, Julio Igle-sias in kraljevi variete
21.40	Mačke, angleška poljudnoznanstvena serija
22.15	Dnevnik
22.55	Panel (pogovori, omizja), omizje
Slovenija 2
10.15	Tedenski izbor, Univerzitetni razgledi, Sedma steza, Prinčeva smrt, portugalska drama, Tuji show
13.00	Poročila
16.00	Sobotna noč, ponovitev
18.00	Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev
18.30	Alberto Giacometti, razmišljanje o kiparju
18.50	Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.05	Milena, koprodukcijska nadaljevanka
21.00	Osmi dan
21.50	Novosti založb
22.00	Svet poroča
22.35	Slike iz Sečuana, dokumentarna nadaljevanka
22.50	Sova, V avtobusu, ameriška nanizanka, Kenny Rogers - gambler, a-
meriška nadaljevanka, Centrepoint, angleška nadaljevanka
TV Koper
13.00	Harry O, ameriška nanizanka
13.50	Pozdravi Firence, italijanska komedija, 1956
15.15	Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program
17.05	Vohuna, ameriška nanizanka
18.00	Studio 2, Magazin
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes.-TV dnevnik
19.25	Harry O, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Nevarni prehod, angleška vojna drama, 1979
22.15	Vsedanes - TV dnevnik
22.25	Mestne sanje, avstralska dokumentarna reportaža, 1984
22.50	Out, angleška nadaljevanka
23.40	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon
14.00	Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Hrvaška kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Šport
20.15	Misionarji, angleška dokumentarna serija 21.40 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.45 Dnevnik 23.20 Slika na sliko 00.05 Poročila v angleščini 00.10 Poročila 00.20 Sanje brez meja
HTV 2
19.00	Volitve 93 1 9.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Split, košarka, evropski pokal: Slobodna Dalmacija - Aris 21.50 Ike, serijski film 22.40 Radar 23.15 V senci vislic, serijski film 00.05 Poezija 00.30 Horoskop
Slovenija 1
9.00	Zimski počitniški program, Gasilec Samo, risanka, Gostja iz lutkovnega gledališča, Poltrona expres, katalonska serija, Gost harmonikar Miha Debevc iz Preseri, Tom in Jerry Kids, risanka
9.45	Škrat in mala vila, finski film
11.05	Milena, ponovitev koprodukcijske nadaljevanke
12.00	Osmi dan
13.00	Poročila
13.15	Morske steze, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
14.05	Filmsko popoldne, V avtobusu, Kenny Rogers - Gambler, Centrepoint
17.00	Dnevnik
17.15	Zlati cekin, 2. oddaja
18.10	H. Fallada: Ana Barbara - Zgodba o cekinu
18.50	Pari, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.35	Film tedna, Mali kriminalec, francoski film
22.15	Dnevnik
22.45	Oči kritike
Slovenija 2
10.15	Tedenski izbor, Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo, ponovitev
10.45	Portret slovenskega glasbenika: Primož Ramovž
11.40	Mačke, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
12.10	Glasba, Show in cirkus, ponovitev
13.00	Poročila
16.00	Panel, ponovitev
18.00	Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke
18.50	Turizem, svetovalno namenski program
19.05	Slovenija - Umetnostni vodnik: Sladka gora, ponovitev
19.30	Dnevnik
20.05	Športna sreda
22.15	Sova, Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, Centrepoint, angleška nadaljevanka
23.35	Video strani
TV Koper
13.00	Harry O, ameriška nanizanka
13.50	Istrska paberkovanja
14.35	Out, angleška nadaljevanka
15.30	Glasba, Glasbeni vrtiljak
16.00	Oresedici - TV novice	■
16.05	Čarobna svetilka, otroški program,
Virgilije in jedec žab, norveški mladinski film
17.30	Mestne sanje, avstralska dokumentarna reportaža, 1984
18.00	Otroški program, Studio 2, Mladi
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Harry O, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Bersaglio - V studiu Tatiana Jura-tovec
21.20	Šok moderne umetnosti, angleška dokumentarna serija
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.00	Arhitektovi nasveti
22.20	Hlad v srcu, italijanski barvni film, 1971
23.40	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ma-rianne, risana serija 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje
18.00	Poročila 18.05 W. Fend:	Moja
knjiga o džungli, nadaljevanka 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Šport
20.15	Šola revolucije, angleški film 21.40 Dopolnitev 21.45 Dokumentarna oddaja >22.35 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja
HTV 2
19.00	Volitve 93 19.30 Dnevnik 20.05 Šport 20.15-Pravi igralci, humoristična sc rija 20.40 Skušnjave življenja, dokumentarna serija 21.35 Far Pavilions, serijski film 22.35 Glasbeni večer 23.15 Morioka, svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, kombinacijski smuk (M), posnetek 00.00 Horoskop
Linda Evangelista
Lepota s tisoč obrazi
Pred tremi leti je Linda Evangelista izjavila, da 2jutraj ne vstane iz postelje za manj kot 10 tisoč dolarjev, in kar je takrat zvenelo predrzno, je kmalu postalo resnično. Njene dnevne transformacije so vredne okoli 15 tisoC dolarjev, enako dobro ji pristajajo kratki kot dolgi lasje, svetlih in temnih barv, nositi zna najstniške in ekskluzivne modele.
Vedno drugačna. Linda pogosto spreminja barvo las in frizuro, kar jo razlikuje od ostalih manekenk
V preteklih devetih letih se je Linda Evangelista povzpela med izbranke modnega sveta, katerih vrtoglavo visoke tarife so drage tudi za najbolj znane svetovne kreatorje.
Rodila seje 10. aprila 1965 v Santa Catarini v kanadski državi Ontario v družini povprečnega socialnega statusa. Ker je za Kanado značilna dvojezičnost, se je Linda že zelo kmalu nauCila angleško in francosko, govori tudi italijansko, ker je njena družina italijanskega porekla, in ravno znanje jezikov ji je delo v evropskih metropolah precej olajšalo.
Kot osnovnošolka je Linda izstopala od vrstnic z višino in vitkostjo, mati jo je vzpodbujala, da se je ukvarjala z raznimi Športi, kar Jo je pritegnilo v atletiko in gimnastiko. Pri Šestnajstih letih sije lastila že 177 centimetrov in njeno vitko, lepo grajeno telo je vzbujalo pozornost. Kot se rado zgodi v svetu fotomodelov, jo je opazil lovec na nove obraze in jo prepričal, da bi opravila poskusno snemanje, za kar pa se je najprej bolj ogrela njena mati, ki je tudi v kasnejši hCerkini karieri odigrala pomembno vlogo svetovalke. „V svoje otroke lahko nevede vgradite la-
stne ambicije, želite, da bi uresničili, kar vam ni uspelo in ni nujno, da je to slabo, seveda, Ce ne gre za nezdrave interese," pravi Marina Evangelista, ki je potem, ko je Linda dokončala srednjo Solo, vztrajala, da je odSla v New York in se preizkusila v svetu mode. Pri tem je sledila tehtnemu razlogu in dobri intuiciji, Čemur je botroval v najveCji meri John Casa-blancas, lastnik in ustanovitelj agencije „Elite“, poleg „Ford Models" najmoCnejSe agencije fotomodelov, ki je opazil Lindine poskusne fotografije in zaželel, da bi mlada Kanadčanka posnela svoj portfo-lio. 2e nekaj dni kasneje so visažisti, fotografi in stilisti snemali fotografije novega odkritja in konCni re-
zultat je vse osupnil. Takrat dolgolasa Linda Evangelista je pokazala neverjetne zmožnosti transformacije, z njo seje dalo delati.
Seveda ji Amerika ni v hipu legla k nogam, ampak je kot številne druge manekenke korakala po modnih odrih v Parizu in Milanu, kjer sojo uvrSCali na naslovnice, Sele kasneje pa se je njen obraz zaCel pojavljati v ameriških izdajah in kaj kmalu Je njeno življenje zajel peklenski ritem. Nenehno je bila na poti med dvema kontinentoma, drvela z enega na drugo snemanje in se preoblačila v nove modele prestižnih krea-torjev, nekateri med njimi, Valentino in Versace na primer, so vztrajali, da mora ravno Linda Evangelista sodelovati v teamu, ki bo predstavljal njihove novosti, fotografi pa so bili nad njo navdušeni zaradi ogromne energije, veselosti in izraznih možnosti.
„Ko sem vstopila v modni mlin, sem kmalu dojela, da brez železne discipline ne bom uspela. Rani poCitek z veliko spanca ter zdrava prehrana so zakoni dobrega in svežega videza. Zmeraj zajtrkujem mu-sli z jogurtom ali mlekom, pijem kavo in svež pomarančni sok. V kosilo in veCerjo vključujem veliko zelenjave in rib, sladkarije izpustim, dnevno si dovolim tudi kozarec vina, enkrat tedensko pa jem vse, kar si zaželim. Kadar pa se za kilogram zredim, pijem tri dni samo proteine," pripoveduje Linda Evangelista.
Na fotografijah vzbuja dokaj hladen in nedostopen videz, vedno visoko stilizirana, zasebno pa je'najraje obleCena v jeans in nenaličena. Priznava, da ima rada domačnost, tradicionalne nazore in konec koncev, tudi kuha rada, predvsem italijanske specialitete, v katerih nedvomno najbolj uživa njen soprog Gerald Marie, Sef evropske podružnične agencije „ Elite".
Spoznala sta se po Lindinem prihodu v Pariz in kmalu seje med njima razvil pristnejši odnos od profesionalnega. Poročena sta Sest let, a v javnosti o njunem življenju ni kaj veliko sliSati, Linda zasebnost skuSa varovati, pa vendar: „Najin svet je veC ali manj vedno enak, imava skupne prijatelje in znance, oba dobro poznava skrivnosti in pasti modnega posla. Za uspeh najinega zakona je najvažnejše zaupanje." Živita v Parizu, delo pa ju vodi tudi v New Vork in Milano, kjer imata stanovanji. Linda se zaveda, da Je kariera fotomodela kratkotrajna, zato načrtuje tudi materinstvo, otrokom bi želela posvetiti življenje, ko se bo nasitila snemanja in modnih odrov.
Za razliko od slavnih kolegic Clndy Cravvford in Na-omi Campbell, ki gojita tudi igralske ambicije, o tovrstnih naCrtih ne razmišlja, Čeprav se ni upirala razširitvi medijske prepoznavnovsti, ko jo Je Michael George pred dvema letoma angažiral v videu „Freedom" in lani Se v videu proti aidsu.
Lindini najboljši prijateljici sta Christy Turlington in Naoml Campbell, vesela trojica ohranja stike tudi potem, ko reflektorji ugasnejo. Menda med njimi ni tekmovalnosti in zavisti:	„Vse imamo lastno ‘ identi-
teto in razlogov za ljubosumje ni. NaSe možnosti za uspeh so enake, vprašanje naSih sposobnosti in želja je, Ce nam jih uspe uresničiti."
Spremenjeno
mišljenje
V enem izmed intervjujev je Jane Fonda priznala, da sta pretirana telovadita in obremenjevanje s telesnimi napori za organizem škodljiva, dodaja, daje bila aerobika njena obsedenost zaradi nevroze. Ne telovadi več štiri ure dnevno, ampak pet tedensko, s soprogom Tedom Turnerjem pa se zmerno ukvarjata z različnimi športi in pri svojib petinpetdesetih letih ni niti slučajno debela ali odcvetela. Kraljica aerobike je rada trdila, da je z vadbo mogoče telo preoblikovati, danes pa meni, da nikoli ne bi mogla postati koščena kot Cher ali postavna, kot je Cindy
Cravvford. Ženskam sporoCa: ..Bodite to, kar ste."
Nočne ptice
Med Evropejci so največje nočne ptice Grki, tako so pokazale nekatere raziskave združenja za reklamiranje. Povprečni Grk leže v posteljo šele dvajset minut pred eno uro zjutraj in si privošči sedem ur in dvajset minut nočnega počitka. Spanec nadoknadijo podnevi, vzamejo si najdaljši popoldanski počitek - dve uri in štirideset minut. Med sosedi v Sredozemlju pripisujejo Grkom tudi najmanj pridnosti, delu naj bi posvečali le 3 ure in dvanajst minut dnevno, bolj leni naj bi bili le še Angleži, ki se utrudijo že po treh urah.
Nelepi
spomini
Igre brez meja, v katerih sta glavna akterja Mia Farrouj in Woodg Allen, se nadaljujejo, medtem ko sodišče pretresa njuno umazano perilo iz zasebnega življenja, Mia obvešča javnost o koraku naprej v razgaljanju o popačenosti svojega dolgoletnega izbranca. O njunem skupnem življenju, bolje je, če bi zapisali ločenem, piše Mia spomine. Nastal naj bi svojevrsten dnevnik od prvih dni ljubezni do škandalozne ločitve zaradi Miine posvojenke Soon Yi. Sodišče bo odločilo, kateri od njiju bo skrbnik otrok, ki sta jih skupaj posvojila.
13- STRAN_____________27. januarja_________NOtfg^OBfl
Kdo je Ivica Todorovič, največji hrvaški kapitalist?	Tablete in injekcije se poslavljajo
Tulipani za	Zdravila
400 milijonov tretje dolarjev	generacije
Jemanje zdravil s pomočjo obliža skozi kožo ima številne predno-Zgodbe o tem, kako so začenjali najbogatejši ljudje na svetu, sti, posebno pa je ta način primeren, kadar je treba jemati zdra-so sila zanimive. Onassis je prodajal svinčnike, Rokfeller ja- vila postopno in v točno določeni količini, vendar ostaja še vedno od-bolka, Ivica Todorovič pa se je lotil — tulipanov. Do pred dveh prtih precej vprašanj.
let skoraj nepoznani ..proizvajalec cvetja" je danes lastnik poslovne družbe »Agrokora". Ivica Todorovič je za 40 milijonov dolarjev kupil tudi zadarsko tovarno soje, pred kratkim pa je zagrebški „Plivi“ prodal zgradbo v Vukovarski aveniji za 30 milijonov DEM.
Ivica Todorovič ima 400 milijonov dolarjev prometa
Letni program „Agrokora" znaSa 400 milijonov dolarjev, čeprav Todoroviču prijatelji svetujejo, da malo ..zavre", se ne želi umakniti s tržišča, čeprav je prepričan, da je bogat in da ima dovolj za sebe in družino. Podjetnikov oče Ante Todorovič je bil poznani gospodarstvenik, ki je po letu 1971 končat v zaporu, kjer je odsedel štiri leta in pol. Tudi Ivico so večkrat zasliševali, prijatelji pa so mu predlagali, naj se umakne v tujino. Ni jih ubogal, saj je želel uspeti na Hrvaškem. Zadnjih dvajset let se je skupaj z očetom ukvarjal s cvetjem, kar pa je samo delček v poslovanju „Agrokora”.
Na Hrvaškem je bilo v zadnjem času osnovanih več tisoč privatnih podjetij, le redka pa so uspela. „Naši ljudje so spretni in imajo ideje. Tega jih je naučil bivši režim, v katerem so privatniki uspevali s težavo. Ostal pa je strah pred tem, da se ideje tudi uresničijo, strah pred uspehom. Todoroviči tega strahu ne poznamo. Oče je v zaporu govoril svojim ječarjem: 'Pred zaporom sem bil predsednik velike firme, to bom tudi, ko bom za-
pustil zapor. Vi pa boste za zmeraj ostali samo policaji.’
Da bi se uspelo, je potrebno delati štiriindvajset ur na dan. Menedžment 'Agrokora' tvorijo večinoma mladi ekonomisti, tudi iz tujine, ki obvladajo najmanj dva svetovna Jezika. Te dni smo sprejeli pet pripravnikov, na natečaj pa se je prijavilo 15o ljudi. Ker ne želimo, da bi se ‘Agrokor’ razvijal stihijsko, smo v Veliki Britaniji naročili projekt organizacije, za katerega smo plačali 13.000 funtov," ve povedati Ivica Todorovič.
Mladi podjetnik bo imel v bodoče Se manj časa, če se bodo uresničili številni načrti, ki Jih kuje „Agrokorov" menedžment. 2e se pogovarja o nakupu dela Prve hrvaške tovarne olja, želi pridobiti 20 milijonov ameriških blagovnih kreditov, sporazumeva se s švicarsko banko UBIES ...
Zdi se, da bo o Ivici Todoroviču in „Agrokoru“ še kaj slišati. Mnogi bi se, zadovoljni s tem, kar so dosegli, že zdavnaj zaustavili. Todorovičeva poslovna obzorja pa so očitno znatno širša.
Mar se morajo pacienti res mučiti z vsakodnevnim trikratnim jemanjem zdravil, so se pred dvajsetimi leti vprašali znanstveniki. Mar res morajo ženske pogoltniti vsak mesec 21 kontracepcijskih pilul in diabetiki trpeti zaradi dajanja injekcij?
Po dolgoletnih raziskavah so skupine biokemikov in farmacevtov odgovor našle v novi tehnologiji proizvodnje zdravil. Ta je danes v svetu znana pod imenom tretja generacija zdravil, ki jih največkrat kirurško vgrajujejo pod kožo. Ta tehnologija je v Ameriki in v velikem delu Evrope našla svoje mesto v komercialni proizvodnji, velik del možnosti, kijih ponuja, pa še vedno raziskujejo. Da bi zdravilo sploh delovalo in zdravilo mora biti njegova količina v organizmu v določenih mejah. Za razliko od klasičnih zdravil, katerih biološka snov se postopno razgrajuje v organizmu, zaradi česar je njihov maksimalni učinek zelo kratkotrajen, se z novimi metodami zdravilo hitro osvobaja v telesu, vzdržuje koncentracijo na ustrezni višini in deluje samo na obolela mesta.
Nikotinski obliž
Z novo metodo se izognemo prehodu skozi prebavni sistem, ki seje pokazal kot sovražnik proteinskih zdravil. Razen tega takšen način jemanja zdravil olajšuje življenje nediscipliniranim pacientom, ki radi preskočijo svojo dozo. Primerna je tudi za zdravljenje kroničnih bolezni, vendar pa zahteva stalen stik bolnika in zdravnika.
Kirurgi v glavnem zdravila tretje generacije vgrajujejo pod kožo. Z zdravili napolnijo miniaturne sonde, ki jih vgrajujejo ali vbrizgavajo neposredno na obolelo mesto v telesu. Te izpuščajo v telo svojo vsebino daljše časovno obdobje. Primer takšnega zdravila je kontracepcijsko sredstvo norplant, ki se vgradi v podlakt in leto dni izpušča hormone, ki zadržujejo menstruacij-
ski ciklus. Tehnični problemi nastopijo takrat, ko ženska spremeni svojo odločitev o ..zamrznjeni reprodukciji". Vendar pa ima to zdravilo tudi nekaj • podobnosti s klasičnimi kontracepcijskimi tabletkami, saj so strokovnjaki kot spremljevalni pojav ugotovili nagnjenost k depresiji in debelosti.
Vzoren primer teh zdravil je nikotinski obliž, ki se nosi zalepljen na kožo in skozi njo vbrizgava določene doze zdravila v krvni obtok. Vsekakor je bil nikotinski obliž prava uspešnica, saj so morali njegovo proizvodnjo v nekaj mesecih podvojiti, tako, da je proizvajalec v letu dni zaslužil 800 milijonov dolarjev.
Ni vse rožnato
Kljub temu, da nova farmacevtska industrija napreduje z velikimi koraki, je potrebno veliko časa za testiranje novih zdravil in njihovo patentiranje ter seveda serijsko proizvodnjo. Od prvotne zamisli do široke prodaje lahko mine tudi 12 let, razvijanje novega zdravila stane tudi do 230 milijonov dolarjev in ne daje jamstva, da se bo ta denar povrnil. Raziskovalcem tudi še vedno ni Jasno, kako zdravilo pripeljati direktno v možgane. Ti so izredno občutljiv organ in obkroženi s skoraj nepremagljivo prepreko - s tesno prepleteno mrežo možganskih krvnih žil, ki ga ščitijo pred strupi iz krvnega obtoka, hkrati pa tudi preprečuje prehod odrešilnih zdravil v primeru karcinoma ali aidsa.
Profesor John Kozarich, znanstveni svetovalec ..Alkermes Inc." iz Cambridgea, dela na neki vrsti kemijskega vzvoda, ki bi za kratek čas odprl to krvno-možgansko prepreko. Upa, da se rešitev skriva v brandikininih, ki usmerjajo beljakovine v žile. Te se pod njegovim delovanjem širijo, a tudi znižujejo krvni pritisk. Vendar so ti eksperimenti do sedaj pokazali več uspeha pri živalih kot pri ljudeh.
Somrak angleške monarhije
Predsednica Diana
Lady Diana je dosegla, kar je želela, imetje in otroke, Charlesji pa je zapustila nepriljubljenost. Kraljičinim podložnikom bo počasi prekipelo, da princi in princese porabljajo njihov denar za nesimpatične poteze, ki si v zadnjem času kar sledijo.
Tokrat angleška aristokracija vendarle pretirava. Najprej se je An-drew ločil od popularne Fergie, kmalu se je začelo šušljati, da Charles s svojim ignorantskim in prevarantskim obnašanjem napeljuje priljubljeno Diano v samomor. Nikoli pretirano priljubljena princesa Ana Je z ločitvijo in ponovno poroko postavila še piko na
i.	Tudi o najbolj spoštovani članici
i I
družine Windsdor kraljici materi so začeli govoriti kot o babici, ki malo pregloboko in prepogosto pogleda v džin, ki ji ga praviloma prinašajo paži izrazito ženskega obnašanja.
In kaj sedaj? Medtem ko preživlja Diana praznike z otroki na Karibih, objavlja spoštovani „Times“ tekst z naslovom „Kdo bi bil lahko angleški predsednik?" Anthony Holden, Charle-
sov biograf, odgovarja z jeznimi primesmi, da bi Diana, če bi se usmerila v rušenje monarhije in v tem tudi uspela, lahko postala prva predsednica Velike Britanije. Rumeni tisk je kost z veseljem oglodal in začel potencirati Charlesovo nepriljubljenost, ki si jo je prislužil z Dianinim odhodom. Zenska je neverjetno sposobna, namigujejo med vrsticami, zakaj torej ne bi izkoristila svojih prednosti tudi v boju za predsedniško čast.
Tudi če je nemogoče, dobro zveni. Prodaja pa se še bolje.
MUZIKA JE BIZNIS j,,
Končno se je začelo. Kaj? Ja, koncerti vendar! Zdi se, kot da bi bila Božiček in Dedek Mraz s sabo prinesla v novo leto tudi več pravega koncertnega vzdušja. Vsaj napovedi promo-terjev kažejo tako. Sicer pa se je prvi letošnji dogodek, ki ga je vredno omeniti, že zgodil. Koncert Američanov Nova Mob je odprl slovensko koncertno sezono, in v prihodnje naj bi jim sledilo kar nekaj zanimivih imei. Toda o tem raje v drugih rubrik ih Sicer pa je za Slovenijo v fc.tdrberr. času zelo značilno, da predstavlja skoraj edini teritorij za koncerte izvajalcev iz pokojne Juge. Nič čudnega, saj je vojna resnično izčrpala republiška gospodarstva, tako da bendi na Hrvaškem in v Srbiji igrajo, ,če sploh igrajo, za precej mizerne vsote. Razen tistih, ki so povezani z vladajočimi strankami, seveda. Slovenske tezge jim zato resnično pridejo še kako prav, vse skupaj pa je všeč tudi slovenskim organizatorjem, saj bendov še nikoli niso dobivali po tako nizkih cenah. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so Partibrej-kers na lanskoletni turneji po Sloveniji močno znižali svojo ceno. Seveda, tudi Slovenija ni Indija Koromandija. Poleg tega se je tudi pri nas že naselil tisti odvratni vonj po ameriškem kapitalizmu, ki nam daje slutiti, da se utegnejo slovenskim mladim skupinam kmalu dogajati podobne težave kot njihovim vrstnikom v Ameriki. Neznani bendi morajo namreč v večini primerov plačati organizatorju, da lahko sploh nastopijo. Saj veste, najem dvorane, opreme in te stavri. Narobe svet? Ne, Amerika vendar! Zgoditi se utegne zelo podobna zadeva kot preko luže. Absolutno največ denarja bodo pokasirali lastniki dvoran. Za njimi se bodo hierarhično zvrstili vsi posredniki, na dnu lestvice pa bodo pristali izvajalci. Kar bo zopet vodilo k bolestni želji slednjih, da bi kar najbolj ugajali občinstvu. Kar bo zopet po menilo odsotnost kakršnekoli izvirnosti. Ustvarjalnost bo evolui-rala v preračunljivo posnemanje, medtem ko bo eklekticizem postal navadna kraja. Sliši se zelo črnogledo, toda ne bojte se - tega sploh ne bomo opazili. Hja, morda pa se je vse to že zgodilo.
NOVICE
STEVE ALBINI, gonilna sila legendarnih Big Black bo definitivno produciral novi album Nirvane. Kljub temu, da je pred časom odločno zanikal govorice, ki so namigovale na to, je zdaj že popolnoma jasno, da bo Albini producent njihovega novega albuma. Kurt Cobain je namreč izmed treh ponujenih producentov izbral njega. Na voljo sta mu bila še Jack Endino, hišni producent založbe SUB POP, ki je produciral tudi njihovo ploščo „Bleach“
in Butch Vig, ki se je podpisal pod „Nevermind“.
VIDENO
NOVA MOB, KUD France Prešeren, Ljubljana
Za koncerte skupin, ki so jih člani kakšne legendarne zasedbe ustanovili po razpadu le-te, je značilno, da se med občinstvom več govori o prejšnji zasedbi, kot pa o novi skupini. Tudi na koncertu Nova Mob ni bilo nič drugače. Če bi Grant Hart slišal, koliko se je govorilo o Ilusker Du in koliko o Nova Mob, bi obesil kitaro na klin. Pravzaprav bi lahko z malce domišljije rekli, da večina obiskovalcev Harta sploh ni prišla poslušat, temveč gledat. Kot nekakšno redko, izumirajočo živalsko vrsto. In tu je ves problem te štorije, saj ponedeljkov koncert sploh ni bil slab, le brez obremenjenosti s preteklostjo si ga je bilo treba pogledati. Še več. Koncert si zasluži čisto štirico in to predvsem zaradi jedrnatosti in* neposrednosti. Ali kot je Grant Hart kasneje odgovoril na vprašanje, zakaj so niso igrali dlje: „Koncert sploh ni bil kratek. To je standardna dolžina koncertov v Ameriki." Plus trije bisi, kot se za Evropo spodobi. Sicer pa se sploh zdi, da so bili najbolj razočarani fani Hu-sker Du. Morda so pričakovali, da bodo Nova Mob vsaj pol koncerta preigravali stare viže. Hvala bogu, da Hartu kaj takega niti na misel ni prišlo. Glasba, ki jo igra sedaj, je drugačna, bolj orientirana na „tekovine rokenrola" in tudi bolj umirjena. Najsi bo to že omenjenim fa-nom všeč ali ne - priznati je treba, da gre za dober kos glasbe. Hart pa poleg glasbe mojstrsko obvlada tudi strukturo samega koncerta in komumikacijo z občinstvom. Kar je pravzaprav vse, kar je v osnovi potrebno za dober koncert.
DRAGO MLINAREC, KLjUB Celje
Še ena živeča legenda, tokrat iz naših prostorov. Tisti, ki se Mlinarca spominjajo še iz sedemdesetih in teh ni malo, bodo že vedeli za kaj gre. Drago Mlinarec je namreč bil in ostal eden izmed najboljših kantavtorjev, kar jih je jugoslovanska glasbena scena sploh kdaj premogla. Takrat se je temu sicer še reklo protestništvo, toda to niti ni tako pomembno. Pomembno je, da si je koncert v KLjUB-u ogledalo kakšnih sto ljudi, kar pomeni, da njegovo ime kljub medijski ne-prisotnosti še vedno nekaj pomeni in da Mlinarec, bognedaj, še ni pozabljen. Še posebej je to pomembno v dobi vseh mogočih revivalov, ko se mulci dostikrat gredo stare dobre čase, ne da bi poznali kaj več kot tri bende. Šobotni koncert je bil nekakšen prerez skozi zgodovino njegovih pesmi, v prvem delu nastopa pa je bilo moč slišati tudi nekaj novih pesmi. Zanimivo je, da kljub medijski odsotnosti Mlinarec ni prenehal z delom, le da se je po lastnih besedah
odločil umakniti iz celotne dirke. Skromno in iskreno, kakor vedno doslej, torej. Karizmatične osebnosti, kar Mlinarec nedvomno je, imajo vedno sposobnost presenečati občinstvo. Na sobotnem koncertu nas ;e Mlinarec prepričal, daje življenje h-hko za sremembo tudi lepo in prijazno. Kar uvršča njegov koncert kljub nekaterim spodrslja-jim med boljše v tej sezoni ali pa celo med boljše koncerte sploh.
LOKALISTI
IT’S NOT 4 ŠALE, Advance Novi posnetki laških IN4S prinašajo nov, svež zvok in majhen problem, kako jih opredeliti. Posnetki so namreč vse kaj drugega kot le demo, eden izmed njih pa bo izšel na mednarodni mirovniški kompilaciji na Nizozemskem. O kompi-laciji kdaj drugič, tokrat pa več o treh posnetkih, ki so jih IN4S pod naslovom Advance posneli v logaškem, studiu BON TON. Fantje, ki niso na prodaj, delujejo že nekaj nekaj le; in v tem času so iz obetavne mlade skupine prerasli v bend, za katerega lahko z gotovostjo rečemo, da že sodi v sam vrh slovenske undergound produkcije. To velja za njihovo zadnjo zasedbo, s katero so se tudi oddaljili od klasičnega HC pristopa in se povzpeli kar za nekaj kvalitatinih nivojev navzgor. Tisti, ki so slišali nove posnetke, enoglasno trdijo, da gre za trenutno najbolj vroč material v slovenskem unter-gruntu. Odlična produkcija in prodorna struktura pesmi sta vsekakor pripomogli k temu. Razpon referenc je veliko večji kot prej, kar novim posnetkom daje tisto širino, ki jo pri naših skupinah tako pogrešamo. Analogije s trenutno svetovno produkcijo bi bile neumestne, zapišemo pa lahko, da IN4S ohranijo trezno glavo natanko tam, kjer Mr. Bungle postanejo vsiljivo odštekani in tečni. Ne razumite napačno - IN4S imajo z Mr. Bungle kaj malo skupnega, prej bi jih lahko primerjali z Vo-
ivod na „Noth;ngface“. Vendar to seveda ni vse. Prav zaradi tega je treba zgornji analogiji vzeti zgolj pogojno in raje poslušati material. Odlično. Kon-taktirajte: Dejan Požegar, Smetanova 82, 62000 Maribor.
KONCERTI
V	četrtek, 28. januarja bodo v KUD F.P. v Ljubljani nastopili internacionalci VOODOO FREICORE. Gre za zelo zanimivo skupino, sestavljeno iz glasbenikov, ki so se prekalili že v mnogih skupinah. Kitarist Joe Baiza je sodeloval s člani skupin Black Flag, Minute-men in drugimi, trobentač in kitarist Lars Rudolph je frontman slupine Stan Red Fox, sodeloval je z Johnom Zornom, Elliotom Sharpom in drugimi bobnar Jason Kahn pa je z Baizo igral v skupini Universal Congress, poleg tega pa je sodeloval s številnimi rock in jazz glasbeniki. Različnost in dolgoletno delovanje vseh članov tria sta glavna dejavnika , ki pogojujeta svežino, energičnost in razgibanost njihovega glasbenega izraza. Organizator opozarja, da se koncert zaradi težav z lokalnimi oblastmi prične že ob 20.30.
V	torek, 26.1. bo v ljubljanskem klubu K4 nastopil heroj lanskoletne Druge Godbe, prva kitara plošč Toma Wa-itsa, Lounge Lizards ter Allena Gins-berga, MARC RIBOT! Tokrat ga bo spremljala skupina SHREK, koncert pa bo namenjen pomoči Bosni. Po koncertu se obeta orto balkanijada. Ne zamudite.
V	torek, 2. 2. bo v klubu K4 nastopili odlični bluzer HANS THEES-SINK, „The Euro Bleuesman", ki velja za enega najboljših belih blues glasbenikov na svetu.
TREND
Prisegati na zdravo življenje in požirati ogromne količine ptičje hrane.
voočioo freicore
Velika Britanija (MM)-neodvism albumi leta 1992
1.	PAVEMENT - Slanted k Enchan-ted
2.	THE LEVELLERS - Levelling The land
3.	NIRVANA - Bleach
4.	SUGAR - Copper Blue
5.	SPIRITUALIZED - Laser Guided Melodies
6.	PJ HARVEV - Dry
7.	THE SHAMEN - Boss Drum
8.	SMASHING PUMPKINS - Gish
9.	SILVERFISH - Organ Fan
10.	DROP NINETEENS - Delavvare
Velika Britanija (MM) - sin-gli leta 1992
1.	WHITNEY HOUSTON -1 Will Al-ways Love You
2.	SNAP - Rhytm Is A Dancer
3.	SHEAKESPEARS SISTER - Stay
4.	KWS - Please Don’t Go
5.	ERASURE - Abba-esque
6.	BOYZ II MEN - End Of The Road
7.	JIMMY NAIL - Ain’t No Doubt
8.	CHARLES k EDDIE - Would I Lie To You
9.	THE SHAMEN - Ebnezeezer Go-ode
10.	RIGHT SAID FRED - Deeply Di-
ppy
Velika Britanija (MM) - albumi leta 1992
1.	SIMPLY RED - Starš
2.	LICtNEL RICHIE - Back To Front
3.	ANNIE LENNOX - Diva
4.	GENESIS - We Can’t Dance
5.	MICHAEL JACKSON - Dangerous
6.	CHER - Greatest Hits
7.	RIGHT SAID FRED - Up
8.	ABBA - Gold
9.	MADNESS - Divine Madness
10.	SIMPLE MINDS - Glittering Prize
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	HELMET - Unsung
2.	NED’S ATOMIC DUSTBIN - In-tact
3.	SCREAMING TREES - Shaddow Of The Season
4.	PWE - Get The Girl, Kili The Bad-dies
5.	Einsturzende Neuebauten - Die in-terin Slibenden
6.	PEARL JAM - Oceans
7.	FAITH NO MORE - Be Aggres-sive
8.	OVERFLOW - Dorothy
9.	JESUS k MARY CHAIN - Tee-nage Lust
10.	MUDHONEV - No End Insight

SVETOVNONAZORSKI PROBLEMI LONDONSKE ADRIE
Pred meseci sem se oglasila na londonskem sedežu firme Adria Airtvags. Čeprav sem prišla po docela običajnem poslu (želela sem zamenjati vozovnico), sem bila nepričakovana priča kar alarmantnega dogodka; o njem sem po posredovanju g. Gustava Fuxa, nekdanjega šefa londonske pisarne AA, pisno poročala vodstvu A A. Reakcije na to poročilo in kratko dopisovanje, ki je sledilo, so takšne, da se mi zdi vredno o njih obvestiti javnost.
Ko sva namreč s kolegico na londonski AA čakali, da pridem na vrsto, sva lahko poslušali živahen, večglasen pogovor v prostoru desno od vhodnih vrat - v srbskem jeziku, ki je potekal med neko uslužbenko firme in njenimi gosti. Zelo prijateljski klepet je prekinil telefonski klic; s kolegico sva se trenutek za tem imeli priložnost nejeverno spogledovati, ko je glas gostiteljice vesele družbe začel zelo suvereno in s poudarkom v angleščini razlagati v telefon, da je Slovenija vendarle še vedno del Jugoslavije v vsakem smislu, gospodarsko in tudi sicer; gospa je v telefon tudi prepričano zagotavljala, da se bo takšna vezanost Slovenije prav gotovo v prihodnje še krepila. Videti je bilo, da so takšna zagotovila za ugoden potek telefonskega razgovora bistvena.
O tem neženiranem balkanskem „žuru“ v predstavništvu AA v Londonu sem torej obvestila vodstvo AA. In glej čudo: še isto uro, ko je bil moj protest izročen g. Kocijančiču, me je z AA klical neki Peter Grašek, predstavljajoč se za komercialnega direktorja, ki meje povabil na „razčiščevanje“ te „zelo resne zadeve". Vse čisto kakor v „dobrih starih časih":	g. Grašek ni tratil sape za
kakršnokoli, četudi minimalno opravičilo. Stvari je vzel v roko kot kak kriminalni preiskovalec: ali sem stvar videla? ali sem slišala ?
G. Grašku sem odklonila „razčiščevalni" sestanek in mu poslala dopis, v katerem sem pojasnila, da moje pismo in podpisano pričevanje že ima. Da sem o zadevi pripravljena, prav tako pa tudi moja kolegica, ki je bila v londonski pisarni Adrie z me-noj, „pričati pred vsako uradno in javno arbitražno in sodno instanco".
Odgovor je bil presenetljiv. V njem me g. Grašek - še vedno brez kakega opravičila - pouči, da je moja „pravica in dolžnost, da zadevo objavite v medijih in da takoj podate ovadbo pristojnim organom, kolikor so vse navedbe resnične".
Po tem avtoritativnem in kar grozečem poduku mi g. Grašek v petih točkah sporoča državljanstvo svojih uslužbenk (kot nekakšne pasje rodovnike, ki naj bi zagotavljali korektno in legalv.o poslovanje?!). Zraven pa mi zagotavlja, da je pravzaprav g. Fux tisti, ki je zaposloval Neslovence; v podkrepitev tega namiga navaja nekega g. Galovskega, ki pa da je že srečno odstranjen iz sicer (nič manj kot to!) „svetovnonazorsko“ „slovensko usmerjene" firme.
Sklep? Takle: Moj povsem upravičeni očitek na balkansko lojalistični „žur" na 'londonski Adrii se je skušal prekriti z nekakšnimi „krvnimi“ argumenti. Zakaj g. Grašek reagira kot kak starosvetni partijec, ki je obtožen frakcignaštva? Njegov svetovni nazor, pa celo „svetovnonazorske usmeritve vodstva AA ", ki jih vodilni tega podjetja očitno delijo t ganljivi složnosti, namreč meni nič mar.
Odnos njegove firme do odjemalcev, zlasti seveda, ko gre za mojo osebo, mi je pač mar. Še ta sklep? Dokler A A ne razreši svojih „svetovnonazorskih" problemov (kakor g. Grašek visokodoneče imenuje no AA očitno - še vedno? - živo dilemo med „slovenstvom" in „jugoslovanstvom" in ki je očitno - še vedno! - osrednji problem Adriine poslovne orientacije) in jih nadomesti z normalno poslovnostjo, se mi to zdi varnejša izbira.
IRENA ŠUMI, Ljubljana
SsLt°RVaWks^^Xonalna
ENODNEVNICA
Ko se je na slovenskem političnem nebu pojavil gospod Jelinčič, me je streslo po vsem telesu «n sem si dejal:	„0, moj
bog, mar je na slovenskem strankarskem vrtiljaku res prostor tudi za tatove ikon v majhni cerkvici na Erzelju v Vipavski dolini?" Oddahnil sem si, ko sem zvedel, da ikon v Erzeljski cerkvici ni kradel Zmago Jelinčič, temveč njegov brat. Kraja ikon res
ne bi bila v posebno čast strankarskemu prvaku, ki maršira na čelu stranke, ki je na volitvah potegnila za seboj 10 odstotkov odraslih Slovencev.
Dne 28. decembra sem na TV ekranu spremljal dvoboj med Zmagom Jelinčičem, prvakom Slovenske nacionalne stranke in Jašo Zlobcem. Slovenski televiziji zamerim, da je pustila v ring v intelektualnem smislu tako neenako močna borca. Zamerim pa tudi gospodu Jaši Zlobcu, da ni takoj zapustil ringa, saj je lahko ugotovil, da mu nasprotnik v kulturi dialoga ne seže niti do kolen. Izid dvoboja je bil zelo klavrn. Edina vrednost dvoboja je bila v tem, da smo poslušalci še enkrat poslušali drobce iz plagiata političnega programa SNS. Kdor vsaj bežno pozna zgodovino nacizma v Nemčiji in fašizma v Italiji, bo prav kmalu spoznal, da v političnem programu SNS ni prav nič novega, temveč gre za bedno posnemanje bolnih načel nacizma in fašizma.
Danes vidi gospod Jelinčič sovražnike v vseh, ki niso Slovenci, jutri bodo njegovi sovražniki vsi ljudje, ki ne bodo mislili tako kot on. Ge bo treba, bo uprizoril kristalno noč in podkuril v slovenskem parlamentu, da bodo iz njega zbežali jugoslova-narji in komunisti.
Gospod Zmago Jelinčič se je hvalil, da je njegovo stranko volilo 10 odstotkov Slovencev. Ugotovitev je zares žalostna, ne zbuja pa pri politično osveščenih Slovencih nikakršne zaskrbljenosti. Za nemško nacionalsocialistično stranko so bili skoraj vsi Nemci, a je kljub temu žalostno propadla, še preden je uresničila vse svoje mračne cilje.
Razmere, u katerih sta se pojavila nacizem in fašizem, so znane in se z razmerami, ki vladajo danes v Nemčiji in Italiji, ne morejo primerjati. Tudi slovenski politični prostor ni primeren za razrast nacizma. Pri nas gt&le za bedno posnemanje tujih vzorov (neonacizem v Nemčiji, neofašizem v Italiji) in napačno pojmovanje demokracije).
Ko se bodo v Sloveniji uredile gospodarske razmere in bomo odločneje korakali v Evropo, se bo SNS razblinila kot milni mehurček, sovraštvo do Neslovencev bo izginilo, jugoslovanarjev ne bo več, človeka pa ne bomo cenili po tem, kakšne vere je, kakšno je njegovo politično prepričanje, temveč le po tem, kaj zna in kaj zmore, kakšen je njegov kulturni nivo. Takrat se bo tudi gospod Zmago Jelinčič znašel v političnem brezzračnem prostoru. Iz stare ropotarnice na podstrešju bo vzel zaprašeno farmacevtsko terilnico in v njej mešal zdravila za svoje politično zdravje in zdravje svo- . jih privržencev.
PROF. ANTON MIHELI, Ajdovščina
POBUDA
Predsednikoma Državnega zbora in sveta
Spoštovana!
Javno smo že pojasnili, da želimo delovati zgolj kot gibanje. Pričakujemo, da bodo v novi državi za delo normalne možnosti in ne bo potrebe, da se obnašamo kot politična stranka, da bi lahko javno delovali. (O tem smo že pisali tudi na vaš naslov.)
Posebej smo veseli, da je gospod Milan Kučan, predsednik države, dal v nastopnem govoru poudarek tudi civilni družbi in torej tudi gibanjem. Upamo, da se bo kmalu kaj premaknilo. Odnos do našega gibanja bomo ocenjevali tudi na osnovi naše vloge (prav tako smo jo poslali w vednost obema deloma parlamenta) za minimalna denarna sredstva za uresničevanje programa našega gibanja v letu 1993.
Tokrat bi radi opozorili na zamudo pri sprejemanju zakonov in drugih pomembnih predpisov v novi državi. Predvsem mislimo na Zakon o varstvu okolja, na katerega smo poslali tudi pripombe in upamo, da se niso kje izgubile. Gre tudi za zakon o gospodarskih družbah, pa še o spremembah v davčni politiki, o podeljevanju koncesij, o zavarovalništvu. Prepričani smo, da brez te nujne zakonodaje Slovenija ne bo del Evrope. Ne nazadnje se bo tudi trg kmalu zaprl, če v naših proizvodih ne bo vgrajenih stroškov za varstvo okolja. Tudi dober program IKORS, čeprav daje premajhen poudarek preprečevanju nastajanja odpadkov, ne bo moč začeti izpopolnjevati brez omenjene zakonodaje. Dejstvo, da so Slovenijo sprejeli e Mednarodni denarni sklad, da smo zraven pri Banki za obnovo, nas le veseli. Po našem trdnem prepričanju pa bo to premalo, če ne bo poskrbljeno še za tisto, na kar opozarjamo. Poseben problem bo sanacija zatečenega, pri čemer ne bo mogoče izključiti tudi denarnih obveznosti sedanje države, ki je naslednica prejšnje in za sanacijo soodgo-
vorna. Nesprejemljivo bi bilo, če bi za sanacijo obremenili zgolj onesnaževalce. (Nacionalnega programa varstva okolja še nimamo, tako tudi ne prednostnih naložb na tem področju.) Zagotovo pa za nove posege ni opravičila, če neodgovorno obremenjujejo okolje. Žal se to še vedno dogaja.
Kar zadeva sanacijo Slovenskih železarn (v tej zvezi) se nikakor ne moremo strinjati, da te ugotavljajo, da so okolje sanirale v skladu s svetovnimi standardi in programa za dejansko sanacijo sploh nimajo. (O tem pripravljamo posebno izjavo, saj ni preprosto priti do omenjenega sanacijskega programa, ki nas je v prvi vrsti zanimal z vidika varstva okolja in tudi energetskih rešitev.)
V	upanju, da je naš osnovni namen, opozoriti na nekatere naloge, ki jih lahko opravi le parlament, jasen, izražamo veliko željo, da bi oba na poseben razgovor sprejela naše predstavnike. Zavedamo se sicer, da je dela dovolj, zlasti, ker ne bo lahko sestaviti in izvoliti nove slovenske vlade, vseeno mislimo, da so zadeve, na katere opozarjamo, takšnega pomena, da zaslužijo ustrezno pozornost.
Ekološki pozdrav!
Za 10 SEG: KAREL LIPI G
MAZQWIETSKI SE VMEŠAVA V SLOVENSKE NOTRANJE ZADEVE
Slovenska nacionalna stranka in njena poslanska skupina v Državnem zboru Republike Slovenije najostreje protestiramo e zvezi z izjavo g. Tadeusza Mazotvietskega, ki je bila predvajana javnosti v četrtek, 14- 1. 1993 v drugem TV dnevniku. Sporni del izjave glasi: K
„.. . Takšno mnenje sem si ustvaril predvsem na podlagi pogovorov s predstavniki manjšin. Mednarodne manjšine, ki niso navedene v ustavi, bi rade enako raven pravnega varstva, kot tiste, ki jih ustava omenja. “
V	tem delu ustave g. Mazotvietzki kaže popolno nepoznavanje, saj predstavnike Neslovencev, ki so postali državljani Republike Slovenije po genocidnem zakonu o državljanstvu preko noči, enači z avtohtonima madžarsko in italijansko manjšino v Republiki Sloveniji.
Izjavo g. Mazouiietskega razumemo kot grobo vmešavanje v slovenske notranje zadeve.
ZMAGO JELINCiG, vodja poslanske skupine SNS
NALIJMO ČISTEGA VINA
Ne samo iz časopisnih poročil, tudi z radia in televizije vemo, kako visoke plače so si poslanci slovenskega parlamenta določili. Plače poslancev naj bi bile 3.000 in več mark ob dejstvu, da 75 odstotkov Slovencev dobiva manj kot 600 mark.
Kdo lahko moralno zagotavlja takšno dejansko stanje? Zato in prav zato javno sprašujem gospoda mag. Hermana Rigelnika, predsednika državnega zbora slovenskega parlamenta, da javno odgovori, zakaj poslancem tako visoke plače, in zakaj 75 odstotkov Slovencev dobiva za svoje vestno in disciplinirano delo manj kot 600 mark.. Veliko Slovencev pa celo tako nizke plače ne dobi, če pa, pa komaj preživijo. Razumem, da je Slovenija v gospodarskih težavah, vem pa, da moramo te težave enako prenašati vsi, ne pa, da večina nosi breme revščine, izbrana manjšina pa uživa blagostanje, ki ji moralno ne pripada. Vem, gospod predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, da ste pokončen mož, zato pričakujem, da boste na to vprašanje slovenskemu narodu javno odgovorili.
J OS KO PLAHUTNIK, Hoče
KAJ MI MAR VAŠE POBRATENJE!
V nedeljo, 10. januarja, je Lovna jedi-nica Orlovac - Karlovac organizirala za pobratene lovske družine tradicionalni lov na divje prašiče. Lovska družina Metlika se je temu vabilu odzvala s svojo delegacijo, saj bomo v tem letu praznovali že 15. obletnico pobratenega sodelovanja med obema družinama.
Na prehodu državne meje Metlika - republika Hrvaška smo opravili potreben pregled in brez večjih težav odpeljali proti Karlovcu na dogovorjeno mesto. Hrvaški lovci so nas spoštovanjem sprejeli in stisnili roke za srečno, zdravo, uspešno in mirno novo, 1993. leto. Lov in bivanje med našimi lovskimi prijatelji sta bila prijetna in prisrčna, zato nam bosta kot vedno ostala v nepozabnem spominu. Ob odhodu so nam pobrateni lovci poklonili nekaj kilogramov mesa od uplenjenih divjih
prašičev. Po oceni je bilo tega mesa okoli 15 kilogramov, tako da bi prišlo na vsakega lovca 2,5 kilograma mesa (bilo nas je 6).
Nismo se mogli odreči njihovemu gostoljubju, čeprav smo vedeli, da bomo imeli težave pri prehodu državne meje glede na stroge predpise o prevozu mesa. Naše pričakovanje se je uresničilo.
Hrvaški policaji in cariniki so nas pustili preko meje po formalnem pregledu. Na slovensko stran nas je tudi naša policija pustila. Ustavil pa nas je carinik in z lahkoto odkril v prtljažniku avtomobila podarjeno meso. Cariniku, ki se je predstavil kot šef, smo lepo odkrito povedali, da je to sporno meso gostoljubno darilo pobratene Lovne jedinice Orlovac - Karlovac. Nato je šef carine odločno odgovoril, da njemu ni mar naše pobratenje in da on pozna le zakon in da moramo odpeljati meso nazaj v državo Hrvaško. Ponovno smo opozorili, da se o naših navedbah lahko prepriča in da nam ni do tega mesa, da smo ga pripravljeni oddati no carini in da si ne želimo nobenih problemov, da nismo „švercerji“ in da smo vsi iz Metlike. Vsa naša pojasnila in obrazložitve so naleteli na gluha ušesa in gospod carinik nas je zapustil, odšel, v svojo pisarno in vrata za seboj celo zaklenil. Razočarani smo ubogali ukaz šefa carinske postaje in meso odpeljali nazaj v državo Hrvaško. Na carini pa tega spornega mesa zagotovo gospod carinik ne bo nikoli več videl.
Strinjamo se, da moramo imeti carinsko službo po črki zakona, in v tem pogledu je imel gospod carinik prav. Nikakor pa se ne moremo strinjati z njegovim odnosom, saj smo bili v njegovih očeh nepošteni lažnivci, čeprav nismo nič skrili in nič tihotapili. Res nas čudi, da smo morali slišati iz carinikovih ust, da ni pobratenje nič vredno. Menimo, da moramo še naprej razvijati dobre vezi med pobratenimi in nepobra-tenimi sosedi z one strani Kolpe oziroma sedaj državne meje s Hrvaško. Ne samo lovci, tudi gasilci in vsi prebivalci, ki žive ob državni meji s Hrvaško, moramo skrbeti za dobre odnose med sosedi.
Na državno mejo se bomo gotovo morali navaditi, vendar menimo, da je tudi za to potreben določen proces oziroma določeno obdobje. Treba pa je imeti tudi posluh za človeško dostojanstvo, za humanost, za realnost in končno tudi za medsebojno sodelovanje in medsebojno zaupanje. Kakor Slovenija ne more preko noči v Evropo in bo treba še veliko storiti, da bodo uresničeni potrebni cilji, tako se tudi ljudje ne morejo čez noč prevzgojiti in navaditi na mejo. Pri tem pa tudi cariniki lahko s primernim odnosom veliko pomagajo.	,
naj ravno v službi, želimo pa si pošten odnos in smo proti vsaki enostranski praksi, saj nam ta tudi v preteklosti ni prinesla nič dobrega.
Ne bomo se nikomur pritoževali in ne želimo nobenih komentarjev k našemu pismu, če pa že hoče kdo od prizadetih oporekati našim navedbam, bo moral samo z lažnimi navedbami utemeljevati, da resnica ni na na/i strani. Naj še enkrat povemo, da v nedeljo, 10. januarja, nismo šli na lov k pobrateni Lovni jedinici Orlovac - Karlovac zaradi mesa, pač pa zaradi razvijanja dobrih medsebojnih prijateljskih odnosov, ki pomenijo veliko več, kot si predstavljajo nekateri posamezniki.
Na koncu pripominjamo, da naj bi gospod carinik oblekel vsaj svojo uniformo, če se drži črke zakona, menda je to v'njem tudi zapisano, ne pa da svoje delo opravlja v skromni civilni obleki, kot je bilo v opisanem dogodku 10. januarja ob 16.30 pri zaslišanju metliških lovcev.
RUDI KOGEVAR, predsednik LD Metlika, v imenu delegacije
ELLA compuiER shop
ZIDANŠKOVA 7 CELJE TEL&FAK: 441-640 int.4
Prodaja PC konfiguracij, delov in pribora po ugodnih cenah.
Tiskalniki EPSON. HP
Trakovi za tiskalnike
Diskete 5.25" HD 130 SIT
KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni papir.telefax papir
Garancija in servis zagotovljena.
HVALA ZA OBISK !
STRAN 16
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
Japonizacija
Amerike
Korporacijska Amerika doživlja usodne spremembe. Mediji so polni najav odpuščanja:	General Motors bo odpustil deset tisoč me-
nedžerjev, Prattt and Whitneey jih naganja štiri tisoč osemsto
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
PPjS Teden, ki je pred vami, vam prinaša izboljšanje, pozitivne , poslovne premike, uresničevanje zastavljenih načrtov, pa tudi zanimivo , in prijetno druženje s prijatelji. Za- ; sebnega življenja vam še ni uspelo urediti, a s težavami se boste znali soočiti. Srečne številke: 3, 6, 9, 12.
Bik 21. 4.-20. 5.
Četudi vam trenutno dobro ka-A^flže, se pripravite na težave, ki vam jih prinaša prihodnje obdobje.
Z delom boste preobremenjeni, napori in trenja na delovnem mestu vam bodo pokvarila ugodje in zadovoljstvo zadnjih dni. Skušajte rešiti stara nesoglasja. Srečne številke: 4, 6, 7, 14
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
I Zimske zaležanosti in vašega (spanca bo kmalu konec, napoveduje se vam razburljivo obdobje, primerno za potovanja, učenje jezikov in študij. Podajte se v osvajanje novih področij, bodite aktivni na delovnem mestu in nove možnosti bodo odprte. Srečne številke: 1, 6,‘ 9, 10, 26.
Dvojčki
Em
Rak 22. 6.-22. 7.	;
< Kmalu boste prebrodili krizne _____| trenutke, oddahnite si in se prepustite Venerinemu zanosu. Na delovnem mestu bo teklo vse gladko, le s finančnim stanjem ne boste zadovoljni, a ne izgubite zaupanja, čas namenite družini in starim prijateljem. Srečne številke: 6, 7, 9, 17, 22.
Lev 23. 7.-23. 8.	!
Približuje se vam krizno obdo-[A&m bje v tem letu, ki vam prinaša slabše zdravje, pomanjkanje ener-, gije in konfliktne odnose z okoljem. Ne obremenjujte se preveč, saj boste še težje opravljali zadane naloge. Pokažite večjo mero tolerantnosti. Srečne številke: 3, 5, 8, 15, 28.
Devica 24. 8.-23. 9.
► ^jTežišče vašega življenja se bo fc^"z delovnega področja prevesilo na vsakodnevne obveznosti. Vstopate v mirnejše, a tudi zahtevnejše obdobje, v katerem b6ste morali izra-
Kot ostale banke je med zadnjim nacionalnim praznikom zaprla svoja vrata tudi Bank of VVashington. Namestnik predsednika oddelka človeških potencialov Robert Kakiuchi je vseeno odSel v pisarno z namenom, da uredi papirje. Ko Je opoldne vpisoval svoje ime na listo, je preStel menedžerje, ki so priSli na delo pred njim. Bilo jih je 99. Med praznikom Kakiuchi ni bil presenečen, saj sam in njegovi kolegi delajo pogosto pozno v noč in tudi med vikendom, čeprav jim nihče ne ukaže.
Točnih podatkov o delovnem času ameriških menedžerjev ni iz zelo preprostega razloga. Nihče namreč ni računal časa, ki ga dobro plačani menedžerji vlagajo v delo. Vseeno nekatere raziskave kažejo na to, da se Amerika vse bolj približuje japonski tradiciji - dvanajsturnemu delovnem dnevu in delovnim večerom. Svetovalno podjetje „Priority Management" je izprašala 1344 srednjih menedžerjev. Rezultati so pokazali, da njih tretjina dela
žiti vaše sposobnosti organiziranja. V ljubezni boste na preizkušnji. Srečne številke: 1, 5, 8, 13, 21.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Nahajate se na pragu večjih sprememb in vstopate v čas lepih trenutkov, osebne sreče in ugodnih ljubezenskih razpletov. Ob partnerju vas bo prevzel občutek varnosti in topline. Živeli boste aktivno družabno življenje in se naužili sproščenosti. Srečne številke: 5, 6, 8, 19, 26.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
OPIH Pozornost boste usmerili na ■iillB družinsko dogajanje, vezani boste na družino in lahko, da boste urejali stanovanjsko vprašanje. Več pozornosti namenite zasebnim odnosom. Romantična večerja ali odkrit pogovor utegneta zgladiti in utrditi vaše razmerje. Srečne številke: 2,
6, 7, 14, 25.
Strelec 23. 11.—21. 12.
Vodnarjeva vladavina bo v vaše življenje prinesla ugodne preobrate in pozitiven polet. Prihodnje dni boste zapolnili s prijetnimi srečanji in krajšimi potovanji. Na delovnem področju pa se boste spoprijeli z nekaterimi perspektivnimi nalogami. Srečne številke: 1, 3, 9, 16, 24.
med 40 in 45 ur na teden, 57 odstotkov izprašancev 6 do 20 ur dlje, kot bi bilo potrebno, pogosto pa delajo tedensko tudi po 60 in več ur. Delati dlje pa ne pomeni, da posle tudi dokončujejo, študija Ameriškega združenja menedžerjev kaže, da 41 odstotkov srednjih menedžerjev smatra, da ima več poslov kot časa za njihovo izvedbo. Tako se 85 odstotkov menedžerjev ne more v zadostni meri posvetiti družini in hobiju. Samo en med petdesetimi misli, da lahko opravi vse.
Mnogi menedžerji komaj čakajo jutra, da lahko odidejo na delo. Kot doprinos svojemu podjetju želijo dati vse od sebe. Zaradi vse večjih zahtev, ki se postavljajo pred njih, mnogi opozarjajo, da tudi Ameriki preti fenomen Ka-roshi - japonski izraz za smrt zaradi pretiranega dela. Tovrstna smrt nastopi kot posledica srčnega udara, ni pa pogojena z urami vloženimi v delo, temveč s samim delovnim pristopom.
Kozorog 22. 12.—20. 1.
Bliža se vam umirjeno obdobje, Bldi ki vas bo napolnilo z občutkom tihe sreče. Svojo ljubezensko situacijo skušajte analizirati z drugačnega zornega kota, upoštevajte sebe in partnerja v enaki meri. Preživite čas s prijatelji in pazite na vaše zdravje. Srečne številke: 2, 6, 9, 16, 29.

Vodnar 21. 1.-19. 2.
Tudi vam bo zapihal nov veter, ki prinaša pomembne spremembe, tako na zasebnem kot poslovnem področju. Negotovost na delovnem mestu ne bo trajala v nedogled. S partnerjem pridita do dna nesoglasjem, v razmišljanju o prihodnosti ne bodite črnogledi. Srečne številke: 3, 5, 8, 17, 27.
Ribi 20. 2.-20. 3.
fiauii V ljubezni vam dobro kaže, le trmoglavi ne smete biti. Preveč ste občutljivi, naučite se, da vsi ne mislijo slabo. Na zdravje bolj pazite, aktivno se skušajte upreti zaspanosti in zaležanosti. Delo bo od vas zahtevalo odpovedovanje in na-• por. Srečne številke: 6, 7, 9, 18, 22.
Umrl je Marko
Novi Dumasov roman ali prevara
Literarno
v v
svabič maščevani e
HimUiM	r a v 11 r nm ci varkici in r»m_
Pisatelj Marko Švabič, ki seje v slovenski književni prostor zapisal v sedemdesetih letih, je umrl v nezgodi, star štiriinštirideset let. Leta 1972, kmalu po tem, ko je začel objavljati v Problemih, je izšlo njegovo imenitno delo Sonce, sonce, sonce, naslednje leto je sledila Hišna vojna, radijski igri Kritično poročilo in Zapisovalec sveta leta 1977, kasneje še naj-
različnejši zapisi in prozni teksti. Med Švabičeva najznačilnejša in najpomembnejša dela bi lahko uvrstili še knjige Ljubavne povesti (1982), Bitka proti prahu (1983), Poet in polis (1984) ter Črna luknja (1987). Slovenska književnost je izgubila pisatelja, za katerega so nekateri, na primer pesnik Tomaž Šalamun, menili, daje najboljši slovenski pisatelj. Za njegovo prozo je značilna kompozicija, sestavljena iz neznanih, le njemu lastnih zakonov, kar jo naredi v vsakem trenutku originalno in presunljivo - z njo si je postavil kulturni spomenik, ki se ga bodo njegovi bralci s spoštovanjem spominjali.
Ali umetnost pozablja na stik s sedanjostjo?
V arhivih KGB so odkrili neznani roman slavnega francoskega pisatelja Alexandra Dumasa, ki je v.svoje pisanje vešče vključeval vse klasične sestavine - ljubezen, smrt, maščevanje, ljubosumje: gre za novo književno odkritje ali premeteno prevaro? V zadnjih decembrskih dneh leta 1992 je moskovski časopis „Slovo“ v javnosti z velikim pom-pom prezentiral roman „Zadnja kazen“.
Monte-
Odkritje rokopisa, natančneje prevoda v ruščini neznanega prevajalca, bombastična predstavitev in tudi fantastično pojasnjevanje, zakaj romana niso mogli natisniti v Franciji, so izzvali precejšnjo vznemirjenost v moskovskih in pariških literarnih krogih. Sedaj pa so prišli na vrsto še književni raziskovalci, ki bodo dokončno odločili, ali gre za avtentično delo, po mnenju nekaterih za sedemsto-prvo stvaritev avtorja romanov „Trije mušketirji“ in „Grofa Mohte-Crista“, ali za ponaredek. Odprto ostaja vprašanje, kje se nahaja izvirnik v francoščini.
V arhivih sovjetske tajne službe so iz književnega sveta izbrskali že marsikaj: neznanega Bulgakova, Bu-harina, Marina Cvetajeva, a
zgodba o romanu „Zadnja kazen“ je specifična, povsem skladna z domiselnimi zapleti Dumasovih stvaritev. Kot je znano, je bil francoski pisatelj v Rusijo zaljubljen, prepotoval jo je po dolgem in po čez in ji posveti številne svoje knjige, tudi „Pot po Kavkazu" med drugimi.
Zanimivo je dejstvo, da je rusko nacionalno književno veličino Puškina v s spletkami izzvanem dvoboju ubil Georges D’Anthes, s tem je postalo ime tega Francoza v ruski kolektivni zavesti simbol zla. Je potemtakem čudno, če bi se ruso-fil Alexandre Dumas odločil maščevati Puškina in kaznovati njegovega morilca? In to na edini možen način -z literarnim delom. Je presenetljivo, daje za izvršitelja
pravice določil svojega literarnega miljenca Edmonda Dantesa, junaka romana „Grof Monte-Cristo", ki pred stavlja simbol časti in vdanosti?
Fabula „Zadnje kazni" se giblje na osi te ideje:	Ed-
mond Dantes prispe v Moskvo, kjer odkrije, da enaka izgovorjava njegovega imena kot D’Anthesova vzbuja pri Rusih boleče in sovražne reakcije. Spozna Natalijo Gončarovo, lepo in nedolžno Puškinovo vdovo, zaradi katere je pesnik umrl v dvoboju s človekom, ki so ga zlobni jeziki razglašali za ljubimca njegove žene. Ed-mond Dantes se odloči vzeti pravico v svoje roke, brez krvi, seveda. Nenehno premeteno izziva in na slehernem koraku brez milosti ponižuje D’Anthesa, ki se spreminja v človeško razvalino.
Vprašanje, zakaj je ostal Dumasov roman do danes skrit in neobjavljen, pojasnjuje časopis „Slovo“ s tem, da je bil pisatelj prisiljen in odločen pustiti rokopis v
Rusiji, ker ni imel možnosti, da bi ga objavil v Franciji. Zakaj? Ker je bil Georges D’Anthes v tem času senator v Franciji, vpliven mož torej, ki se je rad bojeval in svoje tekmece najpogosteje poslal na drugi svet, Dumas pa ni želel zastaviti ne življenja ne svobode. Nepojasnjeno pa ostaja, komu je pisatelj zapustil rokopis, kdo ga je prevedel v ruščino in kako je prevod pristal v rokah tajne službe.
V predgovoru romana je zapisano, da se je KGB pred nekaj leti omehčala in odločila, kdo ve zakaj, rokopis pokloniti Semjo-novu Gejčenku, enemu najznačilnejših ruskih ,,puškini-stov" in želu vplivni osebnosti v še do nedavnega vsemogočni tajni službi. Če pa KGB ne bi padla skupaj z državo, bi Gejčenko morda še naprej obdržal Dumasov roman pod ključem in svet bi bil prikrajšan za spoznanje, da je Alexandre Dumas maščeval Aleksandra Serge-jeviča Puškina.
Verdijevo,
Goldonijevo
leto
V Bologni se je s premiero „Popejinega kronanja" pričel ciklus, ki bo obeležil tristopetdesetletnico smrti skladatelja Claudia Monteverdija, v Benetkah pa bo letošnji karneval stekel v znamenju obletnice smrti Carla Goldonija. S skupno evropsko pobudo bodo v prihodnjem letu predstavljeni vsi Monteverdijev! madrigali z začetkom ciklusa v fe-brurju v Utrechtu in koncem prihodnje leto v Palermu.
Predstavitev Popejinega kronanja bo začetek in višek ob obletnici, pod vodstvom Alana Curtisa in v režiji Grahama Vicka jo bodo izvedli v Parmi in Piacenzi, milanska „Scala“ jo bo predstavila pod taktirko Riccarda Mutia in v režiji Luče Ronconia, v Salzburgu pa bosta izvedbo prevzela Nikolaus Harnonco-urt in Flimm, sledili bosta še predstavitvi »Orfeja" in „Vespro della Beata Vergine" Kar pa zadeva Goldonija, sedaj v Italiji odkrivajo književnikovo izjemno burno politično življenje, kar naj bi se odražalo tudi v njegovem ustvarjanju, po drugi
strani pa poudarjajo njegovo dvoumnost, brez katere gledališča v končni fazi ni, pa tudi razlike med njegovo scensko komiko in izrazitim življenjskim pesimizmom. Dve Goldonijevi stoletji bodo preobrazili v pravi državni spektakel ob številnih izvedbah njegovih stvaritev, samo v Venetu jih bodo predstavili petsto.
Po Mozartovem, Rossinijevem, Monteverdijevem in Goldonijevem jubileju si lahko zastavimo le še vprašanje, ali se je umetnost prelevila v sebi lasten muzej, ko postanejo komemoracije močnejše od sedanjosti?
Razstava do februarja
V ljubljanski Moderni galeriji bo do konca januarja na ogled retrospektivna razstava slikarja Goj-mirja Antona Kosa. Obiskovalci si bodo lahko razstavljena dela ogledali pod strokovnim vodstvom dvakrat, 24. januarja jih bo vodil prof. dr. Tomaž Brejc, likovni kritik in teoretik, 31. januarja pa kustosinja Breda ilich - Klančnik, ki je razstavo zasnovala in pripravila.
Filmska proizvodnja in distribucija v novih evropskih državah
Retrospektiva poljskega filma
V okviru filmske predstavitve Alpe-Jadran so v Trstu organizirali okroglo mizo, na kateri so skušali dati nekaj iztočnic za rešitev problemov, s katerimi se srečujeta filmska proizvodnja in distribucija v novih evropskih državah. Kljub finančnim zapletom je filmski festival stekel, sicer v skromnejši podobi jn z enomesečno zamudo, programsko pa zanimiv in izzivalen.
Ob filmih iz uradnega programa, ki vključuje izdelke iz Avstrije, Bavar-
ske, kantona Ticino (Švica) češke in Slovaške, Hrvaške Italije, Slovenije in Madžar ske, je bila letošnja retro spektiva posvečena poljsk kinematografiji. Progran je vseboval bogat izbor no vejših poljskih filmov neka terih preizkušenih avtorjev na primer VVajde in Falka pa tudi mlajših, še neuvelja vljenih. Gledalci so se lahki v kinodvorani „Excelsior' prepričali v moč in izra znost poljske produkcije, k Idjubuje finančnim težavan in vztrajno nastaja v novil družbenih in političnih po
gojih.
Ravno zapleti z umetniško proizvodnjo filmov v novih evropskih državah, njihova produkcija, distribucija in trgovanje pa so predstavljali glavno os, kateri so posvetili okroglo mizo. Predsedniška vloga je pripadla Boleslavu Mihaleku iz Poljske, sodelovali pa so še Vinci Anžlovar, ki je zastopal Slovenijo, Daša Bradičič iz Hrvaške, s Poljske Ja-cek Bromski, Maciej Kar-pinski, Magadalena Lazar-kievvich in Tadeusz Scibor -Rylski, iz Italije Alberto Fa-rassino, Bruno Tori in Alfrede Zanella s češke Miloš Frys ter Madžar Andras Sa-
Božo Berk
FOTO ATELJE

63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889
lamon.
Boleslav Mihalek, eden najvidnejših poljskih filmskih kritikov in publicistov, dolgoletni urednik izvrstnega tednika „Film“, mesečnika „Kino“, tudi scenarist nekaterih filmov Andrzeja Wajde, član mednarodnega združenj, filmskih kritikov, voditelj producentskih skupin in poljski ambasador v Rimu, je o poljski kinematografiji podal naslednje ipnenje: „Po padcu Berlinskega zidu številne države socialističnega bloka niso imele dovolj denarja za kulturo, ker so ga namenjale v drugačne, važnejše državne potrebe. Na Poljskem smo se dogovorili, da bi štirideset odstotkov izbranih filmskih naslovov financirala država, ostalo proizvodnjo pa privatna filmska podjetja, kar pomeni, da si zasebni koprodukcijski kapital lasti šest-
deset odstotkov poljske kinematografije. Tako tudi v lanskem letu v ni nastopil bistven padec v proizvodnji, napravili smo štirideset filmov, kar ni veliko odstopanje od prejšnjih let, ko je bila filmska proizvodnja v celoti v rokah državnega monopola. Pravi problem Poljske, verjamem, da tudi ostalih srednjeevropskih držav, je v distribuciji, kajti postavlja se vprašanje, koliko teh filmov ob- veliki konkurenčnosti ameriških sploh* pride do naših gledalcev. Poljski producenti namenjajo velik delež denarja za premiere in svečana srečanja, vezana na predstavitve novih filmov, razgovore z avtorji in njihovo medijsko pre-zentiranje. Vedeti pa moramo, da je odnos države do umetnosti na Madžarskem, češkem in Slovaškem veliko radikalnejši kot na Poljskem.
4	POPRAVILO IN IZDELAVA VSEH
Jf	VRST USNJENIH IZDELKOV
Hi	EVA CESTNIK
	Zidanškova 2
	tel. 063/27 884
lillli	63000 CEUE

Nasilje nad Lackovim spomenikom na Ptuju
Odstranitev spomenika Jožetu Lacku iz središča Ptuja in iz urbanistično arhitekturnega okolja, za katero ga je zasnoval slovenski kipar Jakob Savinšek^je bilo sklepno dejanje skrajno sporne prakse odstranjevanja spomenikov, ki se je v zadnjih letih pojavilo v Sloveniji. To prakso, ki očitno ne prizanaša niti umetniško najvrednejšim in strokovno najbolj pretehtanim in utemeljenim pomnikom narodnoosvobodilnega boja, uveljavljajo politične sile, ki imajo prevladujoč vpliv v posameznih občinah in krajih pa tudi nekaterih strokah oz. dejavnostih.
Strokovna neprimernost (in politična na-mernost) ptujske odločitve (skrite za „javno razpravo") je bila dovolj osvetljena v polemiki v dnevnem časopisju februarja in marca lani, še posebno i> prispevku Janeza Suhadolca „Je neotesanost določilo slovenstva?" (Delo, 11. decembra 1992) »n
„Lacka ni podrl vihar" (Večer. 12. januarja 1993).
Lackov spomenik je bil s slabo strokovno utemeljitvijo prestavljen v povsem neustrezno okolje, u bodoči spominski park na starem mestnem pokopališču, ki naj bi postalo odlagališče tudi „. . . za druge javne spomenike, ki nimajo več dosedanjih lokacij ... in ki naj bi leta 2009 ali 209 postalo zelenica ... ", je zapisala Kristina Šamperl-Purg v sobotni prilogi Dela, 14- marca 1992. S sklepom IS Skupščine občine Ptuj se strinjajo celo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in urbanisti. Vendar ne gre le za to; gre za veliko hujšo stvar! Prevladalo je stališče, da spomenik Jožetu Lacku ne sodi v okolje mestnega središča oz. zgodovinskega jedra Ptuja.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je naredil neodpustljivo napako v smislu konservatorsko strokovne doktrine,
ko je sprejel stilno „čiščenje" večplastnega oblikovnega izraza urbanega spomenika. Z-druženje borcev je naradilo napako, ker je -pod težo „strokovnih argumentov" • popustilo in tako dopustilo manipulacije v zvezi s spomenikom osrednji osebnosti upora proti fašizmu v svojem okolju, urbanisti pa, ker so se vključili u akcijo rušenja zgodovinske kontinuitete pri oblikovanju določenega mestnega prostora in pristali na skrajno sporno rešitev, ki postavlja bronasto plastiko v neustrezno zeleno okolje in s tem krši enega od temeljnih načel postavljanja spominskih skulptur v prostor. A tu je še dejstvo, da je bilo s tem dejanjem razvrednoteno tudi pomembno pričevanje iz naše novejše zgodovine.
S tem, da so si na Ptuju dovolili dvigniti roko na Lackov spomenik, ki ga je umetniško zasfoval znani slovenski kipar,
v okolje pa skladno in premišljeno postavil priznani slovenski arhitekt, so toliko bolj ogroženi tudi številni drugi spomeniki, ki pričajo o pomembnih zgodovinskih dogodkih med NOB, a žal nimajo tolikšne umetniške in strokovne vrednosti, kakršno je imel Lackov spomenik na svoji lokaciji.
Razplet ptujske afere je še en preizkusni kamen spomeniško-varstvene in urbanistične službe ter še en izziv pravni državi. Naj bo to tudi resno opozorilo vseh slovenski javnosti, kakšna dejanja si lahko privošči lokalna oblast v času, ko ljudje po vsej Evropi množično protestirajo proti oživljanju nacizma, ideologiji, ki je v drugi svetovni vojni vzela življenja toliko ljudem in tudi Jožetu Lacku.
PROF. VLADIMIR MUŠIČ, arhitekt, za Zvezo združenj borcev «n udeležencev narodnoosvobodilnega boja, Ljubljana
Pred lepo stavbo
V časnikih se je pojavilo več člankov, v katerih se pisci sklicujejo na našo odločitev o prestavitvi spomenika Jožetu Lacku.
Nismo se odzivali in nismo polemizirali v pričakovanju politične tn strokovne polemike - politične v smislu, ali smo ravnali prav ali ne, ker smo spomenik prestavili iz enega v drugi ambient, strokovne v tem, ali je nova postavitev v okviru načrtovanega spominskega parka estetsko dovolj pretehtana.
Nobenega prispevka s tako vsebino ni bilo.
Ptujčani smo bili preprosto obsojeni, da smo dali Lacka t; smeti.
Vsem nam je bilo osnovno vodilo - postaviti spomenik Jožetu Lacku - narodnemu heroju - tako, da se spomin manj prevede t) vrednoto. Preveč dragocen, je namreč, kulturni in svobodnjaški lik našega človeka, da bi smel služiti dnevni rabi.
S tem pismom ne želim poseči v prihodnjo strokovno ali politično razpravo o naši odločitvi; želim pa zavrniti vsak poskus označevanja vseh in vsakogar, ki smo sprejeli to odločitev.
VOJTEH RAJHER, predsednik 'skupščine občine Ptuj
Odprto pismo direktorju tovarne Beltinka dipl. ing. Feti Ismajloviču
"Pet pijancev ruši tovarno"
V spominskem parku
Pod tem naslovom je novinar Franc Milošič zapisal nekaj spominov prof. Jožeta Gregorca na okoliščine, ki so pripeljale do postavitve spomenika Jožetu Lacku na Slovenskem trgu v Ptuju. Kar je povedal prof. Jože Gregorc, takratni direktor ptujskega gledališča, je vse res, vendar ni povedal vsega ozadja. Menim, da je to za bralce zanimivo, zlasti zato, ker se je tako na straneh Dela kot tudi v drugih časopisih zvrstilo že precej žolčnih prispevkov, v katerih očitajo sedanjim ptujskim ljudem na oblasti „barbarstvo, zgodovinsko neotesanost" in podobne hude obtožbe, češ da so „vrgli na smetišče" skupaj s kmetom, upornikom in junakom Lackom tudi veliko umetnino Jakoba Savinška. ,
S takim pisanjem se ljudem v ptujski vladi dela krivica. Naj k osvetlitvi zadeve prispevam nekaj svojih spominov.
Začelo se je že leta 1948, ko so v Ptuju začeli priprave na postavitev kulturnega doma in so že takrat začeli zbirati denar, po 1 dinar tudi pri vsaki vstopnici za kino. Izdelani so bili načrti za reprezentančen kulturni dom, zbranega je bilo že precej materiala. Vse to je propadlo, denar izhlapel, material izginil. Raziskati vse to bi bila zanimiva tema za pisca črne kronike. Res pa je, da so že od vsega začetka bile težave z lokacijo za kulturni dom. Najustreznejša mesta pri Muzejskem trgu in ob Potrčevi cesti, takrat še Ljutomerski, niso bila dostopna zaradi birokratskega stališča jugo-armade, ki je na obeh omenjenih lokacijah imela svoje prostore.
Kako so se stvari pletle prej, sicer ne vem. Znano pa mi je od leta 1955 dalje. Takrat je bilo odločeno, da bo pred novim ptujskim kulturnim domom stal tudi spomenik heroju Lacku. Delo so naročili pri znanem kiparju Savinšku, ki ga je v skladu z določenim rokom tudi končal, zadeva s kulturnim domom pa se ni premaknila nikamor. Kot zapisnikar sem bil s komisijo dvakrat celo na terenu, ko so se politiki in arhitekti dogovarjali za lokacijo kulturnega doma in Lackovega spomenika. Vse je ostalo pri modrovanju, le Savinšek je
naročilo izpolnil. Spomenik je bilo treba začasno nekje postaviti ... Tedaj pa se je začelo tisto barantanje, o katerem pripoveduje gospod Jože Gregorc.
Večini je bilo jasno, predvsem pa kiparju Jakobu Savinšku, da v tisto okolje na Slovenskem trgu spomenik heroja Lacka ne spada. Pristal je šele na zagotovilo, da je tamkajšnje mesto le začasno in bo spomenik prestavljen v ustrezno okolje, torej ko bo zgrajen kulturni dom. To je bilo sicer prazno zagotovilo, vendar bolj verjetno kot tisto, da bodo obnovili pročelje gledališča in spet postavili „veličasten balkon na visokih stebrih". Že takrat so namreč oblastniki govorili, da bi to bilo nepotrebno zapravljanje denarja.
Potrjujem tudi trditev profesorja Gregorca, da so takrat postavitvi spomenika pred gledališče nasprotovali tudi borci. To vem, saj sem takratnemu predsedniku mestne borčevske organizacije Majerju pomagal pri sestavi in čistopisu govora, ki ga je imel na slovesnosti ob odkritju spomenika.
Pozneje je vse skupaj zaspalo. Kulturnega doma Ptuj še danes nima. Na Lackov spomenik so se spomnili samo ob državnih in krajevnih praznikih, da so tam položili kak venec ali šopek. Nekaj let tudi ni ni-kogar motilo, da so ob sejmih, zlasti znanem Katarininem, okoli spomenika prodajali stare cunje. Na pojav so opozorili novinarji Tednika, da je potem Komunala postavila okoli spomenika nekaj cvetličnih ko-
rit.
Tudi izletniki so se na vse skupaj navadili. Vodiču je bilo preprosto pripeljati na Slovenski trg skupino šolarjev ali odraslih in jim tam pokazati vse od antike prek srednjega veka do socialistične revolucije. Sedaj, ko se je tisto, na kar so se obiskovalci Ptuja že navadili, poskušalo postaviti bolj na pravo mesto, pa je to spodbudilo val ogorčenja in časopisnih polemik.
FRANC F1DERŠEK, Ptuj
Profesionalna dolžnost opravljanja funkcije predsednika Območne oiyanizacije svobodnih sindikatov v Pomurju me zavezuje, da na odprto pismo, ki si ga naslovil name z analitičnega vidika in v korist zaposlenih delavcev, ki svoje interese povezujejo v organizaciji svobodnih sindikatov, ocenim, zastavim besedo in sprožim aktivnosti, ki bodo imele za posledico razreševanje razmer v vašem podjetju.
Že uvodoma moram poudariti, da, če se ti porajajo dvomi o organizaciji svobodnih sindikatov, na katerega čelu Območne organizacije sem jaz, da ne delamo v interesu članstva, je potem tvoje pismo naslovljeno na nepratri naslov.
Nadalje moram povedati, da z nivojem pisanja tvojega pisma, ki ga naslavljaš namen, ne morem soglašati, ker primerjaš svoje delavce pri usklajevanju njihovih interesov z metodami Stalinističnega obračunavanja in z Miloševičevimi mitingi, kar je zanje milo rečeno žaljivo in vredno največje obsodbe.
Nezadovoljstvo med delavci in problemi, ki se pri vas kopičijo, o njih sem res podrobno seznanjen, izvirajo iz temeljnega problema nespoštovanja in neuresničevanja kolektivne pogodbe. V kolikor bi bolj dosledno uresničevali posamezne postavke kolektivne pogodbe, predvsem pravočasno usklajevanje izhodiščnih osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi, izdajanje listin za premalo izplačane osebne dohodke, pravočasno uskladitev povračila prevoznih stroškov ..., sem prepričan, da bi se odnosi med vodstvom sindikata in vodstvom podjetja uskladili na primeren nivo in izboljšali medsebojni odnosi, ki danes resda niso v ponos vašemu kolektivu.
Temeljna naloga sindikata podjetja je, da na nivoju enakopravnega partnerstva z vodstvom podjetja na pogajanjih uveljavlja socialno-materialno in pravno varnost svojega članstva ter uresničevanje kolektivnih pogodb. Da bi ta temeljna naloga sindikata marsikateremu vodilnemu delavcu bila bolj kristalno jasna, bi bilo priporočljivo in koristno, da preštudirate podrobneje kolektivno pogodbo in pravila sindikata podjetja, katera prilagam.
Seveda pa vse aktivnosti, ki jih vodi vaš
sindikat podjetja, morajo temeljiti na kulturnem, tolerantnem nivoju in ne odobravam žalitev, laži, zavajanj in blatenja posameznikov. Zato taka dejanja obsojam in ne morejo služiti ugledu sindikata podjetja pri uveljavljanju in uresničevanju pra-' vic zaposlenih delavcev. Za preprečitev takih nedopustnih izjav in pqtez obstojajo pravne možnosti, uvajanje disciplinskih postopkov v skladu z zakonom in akti podjetja, katere lahko sprožiš in uvedeš u vsakem primeru ti kot odgovorna oseba.
Delavcem nikoli ni bilo nič podarjenega, ampak so si vsako pravico morali izboriti sami, včasih tudi z izsiljevanjem (ponovno poudarjam, da odobravam’ samo dostojen način komuniciranja), seveda pa je vse to, kar so si pri vašem podjetju delavci preko sindikata podjetja izborili, tudi z grožnjo stavke, še vedno daleč od uresničevanja kolektivne pogodbe. To, da se je morala tovarna dodatno zadolžiti pri usklajevanju določil kolektivne pogodbe, je posledica ugotavljanja pravilnih poslovnih odločitev za dosego uspešnosti poslovanja in predvsem problem uspešnosti vodenja podjetja.
Veliko dela, predvsem za tuje partnerje v vašem obratu, je garancija za uspešnost poslovanja. Delavec pa danes mora dobiti primerno plačilo za svoje delo, kar je sestavni del poslovnih stroškov, ne pa ostanka dohodka! V kolikor bo količina dela usklajena s primernim plačilom, to pa pri vašem podjetju še ni, bo tudi problemov mnogo manj.
S svoje strani dajem obvezo in obljubo, da bom pobudnik za sklic okrogle mize v vašem podjetju med predstavniki: vodstva podjetja, izvršnega odbora sindikata podjetja, Območne organizacije sindikata Pomurja in Republiškega odbora sindikata dejavnosti, da na podoben način, kot smo usklajevali vašo novo obliko organiziranosti, uskladimo tudi konflikte med sindikatom podjetja in vodstvom podjetja, ki so prisotni v vaši sredini.
Z željo do čim hitrejšega sklica okrogle mize želim prispevati k urejevanju razmer v vašem podjetju.
S sindikalnimi pozdravi!
JANEZ KOVAČ, predsednik Območne organizacije sindikata Pomurje
NOVf 190BA
__________
Po aretaciji najbolj krvoločnega vodje mafije v Italiji
Lepa učiteljica brani Totoja
Aretacija 63-letnega Salvatora Rime, okorelega in krvoločnega voditelja italijanske mafije, ki se je pred policijo skrival polnih triindvajset let, je vznemirila ne le vso Italijo, temveč odmeva po vsem svetu. Neusmiljeni mafijski šef je po mnenju sodnikov ukazal umoriti 150 oseb, med njimi je bil tudi v lanskem letu nameščen uboj sodnika Falconea, takrat so izgubili življenje tudi sodnikova žena in trije spremljevalci, zatem pa so po njegovem nalogu umorili sodnika Borsellina in pet agentov.
Salvatore Riina
Kljub okrutnim dejstvom njegova žena, 49-letna An-tonietta Bagarello, imenovana Ninetta, po poklicu učiteljica, zatrjujejo, da je njen soprog nedolžen.
„Moj Toto je izjemen človek in vzoren oče. Želim si, da bi bili vsi ljudje takšni. Eno samo napako ima - preveč je dober in je žrtev okoliščin," pravi lepa
učiteljica, ki je Salvatora Ri-ino vsa leta spremljala kot senca.
Poročila sta se leta 1974, blagoslovil ju je mafijski župnik Agostino Copolla, ki so ga kasneje aretirali. Do pred kratkim, ko sta se skrivala, mu je podarila štiri otroke.
Ljubezen je povezala dva povsem različna človeka : „zver“ iz Corleoneja, kot Riino imenujejo v italijanskem tisku, surovega, nevednega moškega in štirinajst let mlajšo učiteljico, ki je maturirala na klasični gimnaziji z odličnimi ocenami in se vpisala na filozofsko fakulteto, ki jo je zaradi moža zapustila.
„imela sem ga rada, ko mi je bilo šele trinajst let. Opazila sem ga na poti v šolo in ga za vselej ohranila v srcu," je Ninetta brez .gramu razlagala sodnikom in novinarjem.
Spremembe zakona v korist skesancev so naredile svoje v razkrinkavanju Cose Nostre. Policija je imela velike uspehe pri aretiranju tistih, ki so bili povezani z
mafijo. Velikega Bossa so spravili za zapahe 15. januarja na avtocesti med Palermom in Catanijo. Ko so objavili njegovo sliko, je s svojim skromnim in preprostim videzom razočaral tiste, ki so si ga predstavljali kot demona. Sedaj se z njim ukvarjajo sodniki. Kljub številnim obtožbam ima neomajnega in strastnega branilca - svojo Ninetto, ki se je v rojstnem kraju Corle-one šele pred nekaj dnevi z otroki pojavila v javnosti.
Kdo ve, kaj si o očetu mislijo štirje otroci (19-letna Maria Concetta, 17-letni Gi-ovanni, 16-letni Giuseppe in 13-letna Lucia), ki so se vsi rodili v zasebni kliniki „Noto“ in živeli v izgnanstvu. Kako izgledajo, kje so, kaj so delali v vsem tem času, je za sedaj skrivnost. Celo stari starši jih niso videli do 16. januarja, ko se je po devetnajstletnem skrivanju Antonietta vrnila domov.
Katy Mavrič
Po odkritju tovorne ladje z razstrelivom
Orožje za BiH preko Reke in Trsta
Pomorske in letalske sile NATO so v Otrantskem zalivu „ulovile“ pomemben plen, veliko količino orožja, ki ga je prevažala tovorna ladlja „Dolphins 1“, ki pluje z zastavo otoka St. Vincenta. Ladja je bila na tem, da zaplove v Jadransko morje s tovorom, ki je bil po vsej verjetnosti namepjen bivši Jugoslaviji. V ladji, ki so jo pripadniki NATO preusmerili v tarantsko pristanišče (Italija), so nadzorni organi odkrili 59 kontejnerjev, v katerih so pod vrečami z rižem, žitom in obutvijo med drugim našli rakete zemlja - zemlja z zelo velikim dometom in 107 milimetrske topovske izstrelke. Na ladji so naleteli tudi na številna terenska vozila.
Tovorna ladja „Dolphins 1“, katere posadko sestavlja 26 oseb (20 Turkov in 6 Poljakov), poveljuje pa ji turški državljan Valcin Fer-hattoglu, je konec lanskega leta zapustila pakistansko pristanišče Karači. Na poti se je ustavila tudi v Carigradu. Poveljnik ladje je najprej izjavil, da je s tovorom oblačil in zdravil namenjen v luko Reka, zatem je priznal, da ladja prevaža tovor, ki je glede na sankcije OZN proti bivši Jugoslaviji prt 'vedan.
Italijanski preiskovalci so na najboljši poti, da odkrijejo, preko katere pomorske agencije orožje potuje. Zagotovo je (čeprav ne tudi uradno potrjeno), da bi se ladja morala ustaviti v tržaškem pristanišču in od tam nadaljevati pot do Reke.
Ta trditev izhaja iz dokumentov, ki so jih pregledali v uradu nekega podjetja, ki se ukvarja s posredništvom in ima svoje filiale v Vidmu, Vicenzi, Genovi in Milanu. Z omenje-
nim podjetjem, katerega ime še niso izdali, je bila v zvezi s tovorom namreč sklenjena premija, plačilo pa bi bilo potrebno opraviti pri neki agenciji v Vidmu.
Obsežna dokumentacija, do katere so prišli italijanski policisti, kaže, da je orožje vzhodne izdelave in da je bilo natovorjeno v turškem pristanišču Carigrad, raztovorili bi ga na Reki in od-
peljali na ozemlje Bosne in Hercegovine. Nekateri sumijo, da je bilo orožje namenjeno hrvaški strani, a to je bolj malo verjetno.
Preiskava, ki so jo razširili do Trsta in je še vedno v teku, bo verjetno razjasnila vse okoliščine v zvezi z doslej največjo zaplembo orožja v Italiji.
K. M.
Dvaindvajset dni sojenja v Mariboru - sodni senat poslušal ze okrog petdeset prič
Vollmeier se poti
Sojenje Maksimiljanu Vollmelerju, obtoženemu storitve devetih kaznivih dejanj, in njegovim pajdašem seje končno prevesilo v drugo polovico. Predsednik velikega senata, sodnik Konrad Rebernik, ima polne roke dela, saj Je sodni senat v dvaindvajsetih dneh, kolikor obravnava že traja, poslušal okrog petdeset prič.
Glavna obravnava, ki se je začela z dokajšnjim pompom, sumničenji in velikim zanimanjem občinstva, se navzlic različnim razlagam prič in sodelavcev počasi oži. Glavni obtoženi, do aretacije gromoglasni in baje daleč naokrog strah vzbujajoči Maksimilijan Vollmeier, se v tej podobi seseda v obličje navadnega, vendar premetenega kriminalca, ki mu Je iz doslej premalo pojasnjenih razlogov uspelo v življenje ob Dravi v resnici sple-teničiti avreolo strahospoStovanega bossa. Danes bi se naj obravnava nadaljevala, ker bi se iz Makedonije morala vrniti Albanca, ki bi potrdila, da Je bil sporni avtomobil audi, prodan Da-niju Džeberju oktobra 1991. leta, zatem prodan in zasežen v Makedoniji.
Vollmeier in soobtoženi DuSan Zorman pa trdita, da so isti avto Zormanu ukradli v Italiji. Zadnji dan pričevanja in dokazovanja sta namreč pred senat stopila Ludvik Mihael Jan in Robert Frelih, ki pa sta trdila povsem drugače. Po njuni verziji bi naj obtoženi Vollmeier Se teden pred dnevom mrtvih s spornim vozilom peljal Jana na KoroSko, Frelih pa z avtomobilom srečal Zormana na bencinski črpalki ob avtocesti pred Postojno.
Zaradi tovrstnih razhajanj je sodnik Konrad Rebernik obravnavo prekinil do danes, srede. Zdaj bo vsekakor zanimivo, kaj bosta, če seveda bosta, izpovedala oba Albanca, ki bi naj pripotovala iz Makedonije. Kakorkoli že, pred sodnim senatom se počasi stvari postavljajo na prava mesta, obtoženi Vollmeier pa se vse bolj poti in pogreza vase. Tudi njegovi zagovorniki niso več tako glasni in zahtevni do novinarjev, kot je bilo to na začetku.
Morebiti je zanimivo Se to, da tudi v Mariboru, kjer Je bil Maksimilijan Vollmeier baje „glavni“, upada zanimanje za omenjeno sodno obravnavo. To si gre razložiti z enostavno razlago, da vsak oskuben petelin na koncu Izgleda kot - kura.
-ez
Stop za rdeče potne liste
Slovensko zunanje ministrstvo je opozorilo nemške oblasti na težave, ki jih njihovi obmejni organi povzročajo tistim Slovencem, kateri še niso zamenjali rdečih potnih listov nekdanje Jugoslavije. Tudi nemškim oblastem je namreč znano, da ti potni listi veljajo še samo do 25. junija.
V zadnjem času doživlja vse več naših državljanov neljube scene ob vstopih v Nemčijo, če vstopajo s starim, vendar še veljavnim rdečim potnim listom, na katerem piše SFRJ Jugoslavija. Naše oblasti svetujejo, da naj v takih primerih prizadeti občan o tem obvesti slovensko zunanje ministrstvo ali pa generalni konzulat v Muenchnu ali veleposlaništvo v Bonnu.
Povsem drugačne vesti prihajajo iz Francije, kjer je bila sklenjena pogodba o odpravi vizumov. Sporazum o odpravi bi naj podpisali kmalu, ob predvidenem obisku francoskega ministra v Ljubljani. Po odpravi vizumov za vstop v Francijo ostaneta Slovencem le še dve evropski državi, ki za naše državljane zahtevata vize: Irska in Grčija. To pa kaže, da smo Slovenci zaupanja vredni narod.	- ez

' »r*
r.'	'

J--/
mali oglasi

'JS-
PRALNI STROJ GO- spoznati mamico ali dekle za RENJE, 1990, ugodno pro- traJno Tvez°- ( Božidar Gredam. Tel.:	063/ 37-946, g°rc> Linhartova 3, Celje
Štraus, Trnovlje	^ IND ŠIVALNI STR-
TTTJ^TiriM «TA imr1 OJ NECCHI prodam. UREJEN STAJERC, informacije popoldne. Tel.:
27 let, z avtomobilom, želi ggl/ 823-391
N0Wi90BA
. wr
MANJŠO HIŠO na zazidljivi parceli, 28 a, v Šmarju, poceni prodam. Tel.: 063/ 855-417, dopoldne, 063/ 858-298, popoldne
PRALNI STROJ v
okvari, Kandi, 10 programov, in bio 653 Gorenje, 10 programov, v okvari, kupim. S. Brglez, p. p. 110, 63000 Celje
POSESTVO s 6 ha zemlje, vseh kultur, ob glavni cesti Ptuj-Voličina-Lenart prodam. Srečko Bezjak, Drstelja 45, 62253 De-sternik
REVNI ŽENSKI, tudi
z otrokom, ali zakonskemu paru, dam stanovanje in hrano zastonj. Alojz Gmaj-ner, Vojnik, Celjska cesta 43
VULKANIZACIJA
in
AVTOPRALNICA
Rosando
PREVOLNIK
nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji
Teharje,
tel.: (063) 32-900
Finančni
harakiri
Zaradi finančnih problemov je v lanskem letu več kot 1800 Japoncev naredilo samomor, kar je 23 odstotkov več kot v letu 1991. Za samomor kot rešitev iz težav se vedno pogosteje odločajo predsedniki ali vodilni upravnih odborov podjetij, ki so morala v stečaj. Največje Število finančnih harakirijev je bilo leta 1983, najmanj pa v poslovno zelo uspeSnem letu 1990.
£
ELEKTROTEHNA
ELEX international trade
Ljubljana
• UVOZNIK IN GENERALNI DISTRIBUTER
M
ZEROWATT
PRALNI STROJI LN MIKROVALOVNE PEČICE			TELEVIZORJI	
Pralni stroj MILE	76.330 SIT	m	TV 2044 (51 cm)	43.980 SIT
Pralni stroj 258	72.780 SIT		TV 2141 (55 cm)	48.980 SIT
Mikrovalovne pečice	*			
MW 75	52.584 SIT		(v ceno je vitet prometni davek)	
M\V 65	37.174 SIT			
MW 60	35.720 SIT			
(v ceno je vitet prometni davek)				
PRODAJA V TRGOVINAH ELEKTROTEHNA SET
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
movftpoBff
✓ *
NAROČILNICA
Ime.................................priimek
naslov.......................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Naj razume, kdor zmore
Spomini na
Stepehen Havvking, fizik v invalidskem vozičku, ki ga kljub temu, da ne more niti govoriti, mnogi primerjajo z Einsteinom, resnično verjame v spomin na prihodnost, kozmično seme in v vse večji nered v vesolju.
VCasih je teZko razlikovati vprašanja genijev od tistih, kijih postavljajo norci. Razlikujejo se Sele odgovori. Stepehen Havvking v zadnjem Času pogosto ponavlja vprašanje, ki bi se po prevladujočem mišljenju bolj podalo vaSkemu norCku:	„Zakaj se mi vedno spomi-
tega zaključka in razumevanjem navadnega smrtnika je v njegovem pojasnjevanju, ki sega v globine skrivnosti moderne fizike.
Postalo Je že v navadi, da Havvkinga primerjajo z Einsteinom in k temu do-
Stepehen Havvking, n^jvecji fizik po Einsteinu na svojem invalidskem vozičku.
njamo preteklosti, nikoli pa se ne spominjamo prihodnosti?"
Na znanstvenem srečanju na kalifornijski univerzi v Berkeleyu, je ta fizik, enako poznan po tem, da ga Je težka bolezen priklenila na invalidski voziček, kot tudi po tem, da Je prvi odkril nenavadnosti Črnih lukenj, dokazal - da Cas teCe naprej. Razlika med Havvkingovim razumevanjem
dajajo, da je najveCji fizik za njim. Vendar pa za razliko od Einsteinovih veCina od njegovih trditev o Črnih luknjah kljub temu, da jih sprejema veliko strokovnjakov, Se ni dokazana. Ko se Je s svojim vozičkom pripeljal na govorniški oder, da bi prezen-tiral svoj referat ..PuSCica Časa", so se fotografi in kamermani skoraj stepli, da bi se mu lahko Čimbolj približali. 3000 njegovih oboževalcev je v
prihodnost
želji, da bi sliSali njegovo predavanje naslednji veCer, veC kot tri ure pred predavanjem Čakalo nanj. Njegova „Kratka zgodovina Časa" je prevedena v 37 jezikov in prodana v veC kot 5,5 milijonih izvodov.
Havvking trdi, da Cas teCe v smeri nereda. Če se na filmu pokažejo kosi porcelana, ki se spajajo v skodelico, je vsakomur jasno, da se film vrti nazaj. Vsakdo ve, da se s pretekom Časa povečujeta nered ali entropija. Vendar pa Havvking meni, da je to tavtologija. . ..Entropija se povečuje s Časom, zato ker smo mi definirali, da je smer Časa ta, v katerem se entropija povečuje." Havvking trdi, da Človek lahko pobegne tavtologiji, Ce doloCi> pričetek vesolja. VeCina kozmologov verjame, da je bilo kozmično seme neskončno vroCe, gosto, neurejeno in povsem posebno mesto, kjer niso veljali zakoni fizike. Havvking se s tem ne strinja, paC pa trdi, da je bila to mirna, urejena kozmična toCka z nizko entropijo in preluknjana z majhnimi ..grudicami" radiacije. Po velikem poku se je vesolje Sirilo, z njim pa tudi deICki radioaktivne mase, ki so se sCasoma spreminjali v galaksije, zvezde, ljudi ...
..Zvezdna noC se nam lahko zdi kot stanje reda, Ce jo primerjamo z brezobličnim kozmičnim semenom, vendar je danaSnje vesolje pravzaprav v mnogo veCjem neredu," pravi Havvking. Entropija se je povečala v isti smeri s Časom, v katerem se Je razširil univer-zum, prav zato, ker je vesolje spoCeto v semenu nizke entropije.
NaSa sposobnost, da se spominjamo preteklosti, ne pa tudi bodočnosti, je povezana s puSCico entropije, kajti kadarkoli se proizvaja spomin, ali v možganih ali v računalniku, se zrno energije potrebno za aktiviranje nevtrona ali elektrona osvobaja kot toplota - poveCuje entropijo. Spomini takrat,
ker osvobajajo toploto, povečujejo tudi nered. Entropija se poveCuje v smeri od vCeraj proti jutri. Zato so spomini napravljeni v preteklosti - tako Havking pojasnjuje, zakaj se spominjamo samo preteklosti ne pa tudi prihodnosti. Kdor taksno razlago razume, paC razume.
Havvking svoje modrosti prenaSa javnosti preko voice-synthesizerja, ki je priključen kot dodatek njegovemu prevelikemu, z rdeCo kožo obloženemu invalidskemu vozičku. Delno lahko premika mišice (pogosto se smeje, najraje lastnim Salam) in z desno roko, v kateri drži neko vrsto računalniške miške, izbira besede in komande na video ekranu, pritrjenem na voziCku. Ko želi govoriti, posije svoj pripravljeni tekst v voice synthesizer. Iz teh razlogov je pogovor z njim prava vaja potrpežljivosti, saj od vprašanja do odgovora vCasih preteCe tudi veC kot pet minut.
Zadnja leta se mu zdravstveno stanje ni poslabševalo. Uspel Je preživeti celo avtomobilsko nesreCo, v kateri Je utrpel zlom roke in nekaj globokih ran na glavi. OCividci pravijo, da Je preCkal cesto kot pravi norec v invalidskem voziCku. Karakteristike njegove bolezni (aminotropna lateralna skleroza) so obCasne težke In nevarne krize. Zdravniki smatrajo, da bi bila lahko naslednja zadnja. Pred tremi leti se Je Havvking odselil iz stanovanja svoje žene in se preselil v stanovanje svoje medicinske sestre Elaine Ma-son, nekdanje žene računalničarja, ki Je projektiral njegov invalidski voziček. Jane Havvking, Se vedno njegova zakonita žena, Je v nekem pogovoru z novinarji takole opisala 25 let skupnega življenja z njim: ..Seveda, potrebno ga je bilo negovati, vendar pa je bilo najpomembnejše, da ga od Časa do Časa nekdo opomni, da ni on tisti, ki ga imajo ljudje za boga".
Kathmandu
Mesto na
Zadnje dni novembra sva s prijateljem Tomijem Kadilnikom odšla v Nepal, natančneje v Kathmandu. Razlogov, ali* bolje izgovorov za to potovanje je bilo več. Toda, so sploh važni? Človek pravzaprav potuje, odkar ve zase, izmišljujoč si takšne ali drugačne razloge in izgovore. Tudi midva sva jih imela kar nekaj na zalogi, počasi sva jim začenjala celo verjeti, vendar je njihova prosojnost naraščala premosorazmerno z miljami, ki so ostajale za nama ...
Spim bolje kot vse noCi doslej, ko me Je po vrnitvi z odprave, kjer smo izgubili prijatelja, zaCela muCiti nespečnost in jutro me zaloti svežega, spočitega in v tako dobrem razpoloženju, da na trenutke spet zaCutim, kako mi hoCe raznesti glavo. Ko Tomi še spi, ne zdržim veC in kar odnese me v mesto. Tha-rfiel, kako si lep! Trgovinice se šele odpirajo, uliCnl prodajalci, dilerji in policaji srebajo Caj, vsi se režijo bogve Cernu, v zraku Je pričakovanje; nov dan je tu, sestavljen iz tisoC majhnih sedanjosti, trenutkov in vsak zase Je lahko dogodek, izpolnitev katere od neštetih Zelja ali pa preprosto delCek Časa, v katerem si konCno lahko to, kar si ...
Ali ni dejstvo, da si živ, da lahko vse to okoli sebe doživljaš, da spoznaš skrivnost trenutka in da se mu znaš predati z vsem svojim pravim bitjem že zadosten razlog za notranjo ubranost, za tiho Človeško sreCo? In ne nazadnje ni ravno to tisto, po Čemer nas veCina hlepi, za kar se trudimo pa nam toli-
kokrat ne uspe pa ne vedno le po naši krivdi? A vsa skrivnost, kot sem jo dojel Jaz, Je ravno v tem, da se naučimo biti tu in zdaj, brez teže preteklosti na ramenih in brez skrbi o tem, kaj nam bo prinesla prihodnost. Zaupajmo! Preteklosti namreC ni veC, je le v spominih, prihodnost pa sploh nikoli ne napoCi, vedno živiš v sedanjosti. In ta naj bo takšna, kot v resnici tudi je, brez naših osebnih strahov, naprezanj in frustracij. Preprosto, kajne?
Skratka, poln življenja in veselja menjam nekaj dolarjev, kupim dve odlični transportni vreCi s ključavnicama, lep in trpežen nahrbtnik in nekaj košCkov Čudovitega nepalskega nakita. Namenim se na Caj, takšnega namreC ne kuhajo nikjer drugje, pa naletim na znanega mi prodajalca kukrijev (bojnih nožev plemena Ghurka). Tip oziroma deCek me najprej ne spozna, z običajnimi fintami za turiste mi ponudi kukri za dva tisoC rupij. ZaCnem se mu
robu sanj
H ar e Krišna tempelj, Patan
režati v zaCudeno obličje, saj vem, da Je realna cena, ki jo je moCdoseCi, štiristo rupij, od katerih Je vsaj sto Čistega zaslužka, ki ga da v žep poulični prodajalec. Bolj ko se mu režim, bolj
znan se mu zdim in konCno se spomni, da sva pred tremi meseci sklenila kupčijo za štiristo rupij za kos. Malo mu postane nerodno, pa ga potolažim z izjavo, da Je biznis paC biznis ter ga povabim na Caj.
Greva v Thorong La restavracijo, ki spada k hotelu, kjer s Tomijem prenočujeva, pijeva Cas, barantava, se zabavava na žive in mrtve, Čakava, da se Tomi prikaže Iz dežele sanj. Mali tr-govCiC, ki mu Je ime Bishnu, Je takih let kot moj sin, nekje med petnajst in šestnajst Jih šteje in kljub življenju na ulici ohranja svežino, Čeprav slutim, da zna biti tudi trd in zaje-ban. KonCno se prikaže tudi Tomi, pijemo Caj, se grejemo na sonCku približno petindvajsetih Celzijevih stopinj. Kaj je taCas doma? Mraz? 2e sneg?
Z malim Bishnujem se dogovorimo, da bo delal za naju teh deset dni, ko bova v Nepalu. Nabavljal bo robo, ki Jo nameravava kupiti, naju voon po templjih, razkazal ostale ogleda vredne zadeve ...Mali Cisto ponori od navdušenja, kar mu vidim na oCeh, Čeprav se dela hladnega In odgovarja z lakoničnim O. K.
(Se nadaljuje)	Danijel Bedrač
NOVf 190BA
*
NOVA DIMENZIJA V PROFESIONALNEM RAČUNALNIŠTVU
❖
❖
'mm areal mm areal mm
+ Zanesljiv in izmenljiv trdi disk
NOV TRDI 2,5" DISK
Visoka tehnologija našega ameriškega partnerja ter naše znanje in izkušnje, dajejo kontrolirano varnost vašim računalniškim podatkom.
rdi diski so najbolj drag in kritičen element vsakega računalnika. V kolikor se pokvari ali pa je dostopen nepoklicanemu uporabniku, lahko nastane na uporabnikovih podatkih, spravljenih v takšnem disku nepopravljiva škoda, oz. ti podatki lahko pridejo v neprave roke. Do okvare pride v večini slučajev zaradi kratke življenske dobe večine starejših in tudi novejših diskov. V zadnjem času pa so te okvare še zlasti pogoste na prenosnih računalnikih, ki se močno uveljavljajo, saj so le ti izpostavljeni stalnim tresljajem in sunkom, kar je lahko fatalno za vgrajeni disk in v njem spravljene podatke.
Podjetje VEDA je na sejmu CEBIT 92 v HANOVRU, predstavila rešitev, ki močno zmanjšuje zgornjo problematiko. Gre za vgradnjo izmenljivega trdega diska, ki zdrži dokaj hude mehanske obremenitve in ki ima veliko kapaciteto, dolgo življenjsko dobo ter zelo malo porabo ( le 1.5 W ). Ker je disk lahko tudi izmenljiv je tudi v varnostnem pogledu izredna pridobitev, saj ga uporabnik po prenehanju dela z računalnikom enostavno potegne iz računalnika ter ga spravi v trezor.
Opisane lastnosti in prezentacija te rešitve, na CEBITU je botrovala temu, da se je med drugimi za tak računalnik odločila tudi nemška finančna policija.
ZA STARE IN VSE NOVE TIPE RAČUNALNIKOV
Podjetje VEDA iz Ljubljane vabi vse, ki jim je varnost podatkov najpomembnejša, kakor tudi proizvajalce računalniških sistemov, na demonstracijo. Zaradi lažjega planiranja terminov, VEDA prosi, da eventualni obisk najavite po telefonu oz. po FAKSU.
TEHNIČNI PODATKI ZA 2,5" TRDI DISK:
+ Komercialno zanimivo _
Nov izdelek je zanimiv za končnega uporabnika, ki mu stari trdi diski grenijo življenje, kakor tudi za proizvajalca novih sistemov.
rTJI rdi diski so tudi najdražja komponenta vsakega računalnika. Z rešitvijo, ki vam jo ponujata tako ameriški AREAL kot slovenska VEDA, ki se dogovarja za postavitev tovarne teh diskov v Sloveniji za celotno evropsko tržišče, se cena tega novega tehnološkega čudeža bistveno ne razlikuje od cene po kapaciteti podobnih diskov. To je še zlasti pomemben faktor, saj je ta disk primeren tudi za zamenjavo v starih računalnikih, ki jim z obstoječimi diski poteka življenjska doba. Novi izmenljivi disk, ima tudi to prednost, da jih je lahko več na enem sistemu. To pomeni večji izkoristek enega računalniškega sistema in s tem znižanje stroškov nabave večih sistemov. Vsak uporabnik je odgovoren le za svoj disk, in ni več izgovorov, da je nekdo tretji uničil podatke.
IDEALNO ZA:
- BANKE
-	PODJETJA
-	TRGOVINO
-	ZDRAVSTVO
-	POLICIJO
-	VOJSKO in
za vse tiste, ki so jim podatki več vredni od najboljšega računalnika.
♦♦♦
INFORMACIJE:
1	60, 80, in 120 MB, dobava takoj
2	180, 240 in 300 MB, konec 1992
3	Povprečni pristopni čas pod 19ms
VEDA d.o.o. Ljubljana Brnčičeva ul. 31/1
Obvoznica za Maribor, prvi semafor pred Črnučami desno,
(v stavbi UNIŠ TOS)
4 Odpornost na udarce do 130 G !!!
Disk je lahko izmenljiv ali stalen, vmesnik je AT-BUS, dolga življenjska doba je povečana tudi zaradi nizkih obratov diska in je nad lOO.OOOh
Tel.: 061 374 740 FAX: 06I 374 063

Fotoreportaža: T. Bratok, S. Bernardi in LucaS
Slovenija po dveh letih