Y~~.	^
Izhajn vsako soboto ob 6. uri zvečor.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost' še 1 gld.
NOVIC AR
r	-4
Cene oglasom v .Novičarju* so: za petit-vrstiro 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
FraHkovana pisma in rokopise je pošiljati vrednižtvu .EiVno*ti‘. Ntfrankovana pimna ne •prejemajo.
Jv_______,__________________4-
Podpeški župnik.
Po n o k i narodni pripovedki spisal Jadranski.
(Dalje).
Ko je vedomec videl ta preobrat, zdelo se mu, da je zgrešil pot in zašel v drugo vas med čisto tuji narod. Slovanska beseda, narodno čuvstvovanje sta ga tako oplašila, da je pobegnil daleč daleč tja za Apenine in nikoli več ga ni bilo nazaj. Za njim so jo ubrisale tudi čarobnice in nič več niso davile slovenskih otrok. — Sicer se je še tu pa tam kak mrlič vračal nazaj na ta svet nekoliko se povicat, včasih se je tudi vsulo iz neba nekoliko belega zrnja, dä, celo kuga obiskala je jedenkrat vaščane za časa modrega '.župnika, a ta imel je za vsako bolezen svoj lek.
Ako se mu je prišla kedaj potožit ta pa ta zarjavela devica, pripovedaje mu, da je nekdaj ljubila tega in tega, da sta
čalo vse do bilčice, kar je bilo zelenega, j stvari, o kateri bi bilo sklepati. Na kmečki cvetečega in rastočega po poljih travnikih znoj pa malo kdo misli, najmenj pa oni, in vinogradih, prestrašilo in zmešalo je ki se svetijo v zlatih obšivih. Le naš bilo uboge kmete tako, da so skoraj brez- dobri župnik ni se zmenil za razžaljenja, umni jeli klevetati hebrejsko in povpraše- j ki so mu bila storjena o času toče, ampak vati drug druzega, kakor Izraelci v puščavi; j pridno je nabiral podpore po slovanskem „manira manira, kaj je to, kaj je to ?“ I svetu za svoje ponesrečene župljane in Pobirali sp debelo zrnje v lonce, sklede, I nabral in razdelil je med nje toliko, da golide in v drugo posodo, in kar je kate-'je lahko pozneje tudi na leci govoril o
remu prišlo v roke, pa so v tropih drli s polnimi črepinjami v župnikovo stanovanje, da se potožijo svojemu plovanu. Plovan! plovan! kaj si nam storil, dejali so — končal si nas! — Takih debelih lešnikov nismo še videli v našem selu.
Ti nisi pravi plovan, da se ne moreš dvigniti v oblake, ter omejiti toče in odgnati hudobnih čarobnic, ki jo mesijo! — Dragi moji, odgovoril je župnik ljubeznivim glasom, Vi dolžite mene, komu naj se pa jaz potožim nego milemu Bogu ? Da, oblake hočem zatožiti pri Bogu, da se potem sprla, ker ga ona ni	marala,1 so vsuli na	nas	točo. —	Ne! to niso
pa da gaje sovražila, dokler ga	ni bila1 oblaki dejali	so	vaščanje,	to mora biti
smrt pograbila, pa da jej še po smrti ne kaka druga zloba, ki nam je prouzročila da miru ter jo nadleguje po noči: poto- to nesrečo. Brž so se oglasili nekateri, tolažiti je znal takoj naš župnik zarjavelo ki so pokusili nekoliko zrnja, pa so dejali : devico. Vidiš draga moja, jej je dejal, Toča je navadno plehka (neslana) po ponižuje se zdaj pred teboj pa	te hodi I okusu, a zrna,	ki smo mi pokušali, so grenka
prosit odpuščanja. In ko bi mignil zado-; kot angleška	sol.	— Drugi	so spet dejali,
voljena je bila s tim — ženska samoljub- da so zrna, ki so taisti pokusili, sladka, nost. Res je bilo še veliko pritožeb zoper a tretji so celo trdili, da so slana kot mrliče, in naš župnik ni mogel vsemu kaj. morska voda. — Veste kaj, odgovoril je Tu je še po noči kaj poropotalo, tam še župnik, v naši nesreči velja pregovor: kaj požvižgalo; pri tem sosedu je tulilo, Po toči ni zvoniti! — Vender pa pomagajmo pri onem godrnjalo in škripalo. — Po- si, pa nam Bog pomore ! Jaz bi vam to-le kojni Pacek se je še vračal nazaj iz onega svetoval: Poberite toče kolikor jo morete sveta in skoraj vsak večer trobil na rog v svoje posode. Kar dobite plehkega zrnja, poleg svoje stare udove, da ni mogla kar pošljite ga visokemu ministerstvu za polj e-očesa zatisniti. Zdaj ta zdaj ona obrod- delstvo naj po njem poizve koliko vročega
tej nesreči, ki se je bila pripetila vaščanom, ne da bi se bil kdo mogel nad tem spotikati, kar je govoril.
Vidite, dejal je župnik, neskončno modrost božjo in nezapopadljive njegove poti. Da bi nas ne bila obiskala toča, koliko truda bi bili vi imeli se svojimi pridelki. Morali bi bili žeti, vozariti, spravljati, plačevati najemnike in truditi se; pa bi vam bilo naposled morda komaj toliko ostalo, da poplačate dolgove in davke. Tako pa, hvala Bogu, dobili ste vse povrnjeno brez truda, pa še za zimo' ste preskrbljeni.	!
Vaščanje so kar kimali z ramami po 1
in napada, da je groza ter jim šteje njih slovanske „grehe“. A ne samo tem svojim navideznim narodnim protivnikom bere levite, temveč zamerila se mu je posebno tržaška katoliška laška stranka in osobito katoliško društvo v Trstu, ki je zadnji čas postalo tarča, ob k oj o se razbijajo lahonske putiće. Ob to društvo zadevajo se posebno zadnji čas „L’ Indipendentejevi“ napadi, koji se odlikujejo po navadni surovosti in nesramnosti. Goreči naši ljubljanski katoliki naj bi polukali tu sem ter videli, kako vedo pravi „liberalci“ napadati in sramotiti vero in njene pristaše. Temu se pa v sedanji dobi ni čuditi, kajti pred vratmi so občinske volitve in „L’ Indipendente“ skuplja vse svoje moči, da prepriča ubogo ljudstvo o potrebi, da je ultralahoni še daljo voze za nos.
Zanesljivost poročil „II Piccola“. Dne
27. t. m. prinesel je „II Piccolo* dve brzojavki, kojih prva pravi, da je umirovljen general G у u 1 a i radi zadeve Janški; druga
pa poroča, da je umrl baron Edelsheim
službi božji, ter hvalili svojega modrega Gyulai. — Ubogi čitatelj pa naj ugiblje plovana in enoglasno vsklikovali: to je katera teh dveh brzojavk je resnična. V
niča, ki je umrla na porodu, vračala se je na svet dojit svoje zapuščeno dete. Največ je moral pri tem trpeti občinski zdravnik, katerega so mrliči skoraj vsako noč lasali.
Dejte nu, dejte, prosili so vaščanje svojega župnika, zarotite nam mrliče, da nam dado enkrat mir po noči. župnik je pa ljubeznivo posvaril
kmečkega truda bilo je s takim neslanim zrnjem uničenega. — Grenko zrnje dajte finančnim uradom za davke; slano zrnje izročite tudi financi, ker to spada v monopol ; kar je sladkega zrnja pa obdržite za-se, ako ga morete uporabiti na mestu sladkorja. — Saj je vendar boljša taka Gospod naravna sladčica, nego oni sladkor, kojega vaščane dandanes narejajo iz vsakovrstnih smeti.
rekoč: Kaj bi se neki prepirali z mrliči, Prav pravi plovan, rekli so vaščanje, dan je vstvarjen za žive, noč za mrtve, on ni kriv nesreče, ki je nas zadela, sicer Se vam-li zdi to taka krivica, da si uborni bi ne bila toča pokončala tudi njegovega mrliči privoščijo nekoliko čistega zraka, vrta, ki ga je s tako skrbnostjo obdeloval da se nekoliko pošetajo in pokratkočasijo in lepšal. Jaz sicer ne vem, je-li so vaščanje po noči, potem ko morajo ves božji dan dobili kaj sladkega zrnja med točo, to pa preždeti v zaduhlem grobu ? — Prav vem, da je bilo dovolj grenkega in pleh-pravi gosp. župnik, rekli so vaščanje, nič kega vmes. Grenko zrnje pošiljali so dav-nikar ne zamerimo ubogim mrličem, da se kurijam za davke in obresti. Finančni nekoliko pokratkočasijo po noči, ko mo- uradi so se sicer početkom otresali spre-rajo ves božji dan lačni in žejni preždeti jemati davke v prirodninah, posebno pa v grobu, ne da bi se jih kdo vsmilil, pa v takih prirodninah kakor je bila toča,
založaj kruha pa kapljico1 češ, da zahtevajo davke v cvenku, a ko
j ni bilo drugače, mlatili so točo za državne da jim gredo: davke in občinske doklade. Plehko zrnje svoje misli o poslali so vaščanje visokemu ministerstvu
jim ponudil vode.
Ko so mrliči .videli, živi na roke, razblažili so živih in niso več razsajali po noči. Rajši so se razhajali v dolžili procesijah po samotnih krajih, in če je bila prav velika sila, so nekoliko poorodovali (stikali) po domačih suhotah, pa še to brez vsega hrupa in šuma med tem, ko so bili domači že pogreznjeni v globoki sen, da jim ni bilo treba ni vedeti ni slišati, kaj se dogaja med mrliči.
Največ preglavice prouzročevala je našemu župniku toča. To nebeško zrnje, ki se je bilo vsulo nečega poletnega po-poludne v taki obilnosti, da je bilo pokon-
za poljedelstvo, to je zopet predlagalo stvar državnemu zboru. Državni zbor izročil je plehko zrnje posebnemu odseku, naj ga preiskuje in poizve po strokovnjakih, koliko kmečkega truda bilo je pokončanega onim plehkim zrnjem. A žalibog, da je imel, kakor po navadi, tudi tedaj odsek premnogo neslanih stvari pretresovati, pa je postavil točo na solnčne žarke in plehko zrnje je izpuhtelo.
Odsek je pa sporočal državnemu zboru, da je dotično vprašanje o toči že samo ob sebi rešeno, češ, da ni več v obstanku
zares čudež božji, v katerega moramo verjeti.	(Konec prih.)
NOVICAH,
Naša presvitla cesarica biva sedaj v Genovi, od tod se prepelje zopet na otok Krf. Povratek iz Krfa preko Trsta je določen za prve dni meseca maja.
ProgreSSO je zopet oživel. Pred mi-nolo nedeljo imelo je, kakor smo že poročali, to politiško društvo svoj občni zbor in shod. Predsedoval je dr. M. Luzzatto, ki je ob tej priliki jako javkal in tožil, da se ljudstvo za to društvo malo zanima ter priporočal udeležencem, da mu pridobč novih udov in privržencev. Glas o tem je prešel celo v graško „Tagespost“, koja javka, da v Trstu avstrijski čut propada č e m d a 1 j e bolj, kar najbolj kažejo izrek, dr. Luzzatta na omenjenem shodu. „Tagespost“ se spominja tistih časov, ko je v Trstu gospodovala druga stranka, potisnjena sedaj v ozadje, ter sklepa, da v Trstu si ni upati boljših časov, dokler ta stranka ne pride zopet na krmilo. — Da jo v Trstu mnogo gnjilega, sprevidi lehko vsakdo, koji vestno motri tržaške odnošaje. Tega pa nočejo spoznati uprav oni krogi, katerim bi moralo biti dosti ležeče, da se avstrijski čut v Trstu ohrani in goji. Uprav ti krogi pa puščajo, da se stvari razvijajo kakor hoče ultrala-honska stranka ter so se pri zadnjih občinskih volitvah celo spuščali v paktiranje z najpreme-lenimi nasprotniki avstrijskega čuta v Trstu — Progressovci. Bog ve, kako se bodo isti krogi vedli ob letošnjih volitvah?! — „Grazer Tagespost“: primi se za nos !
„L’Indipendente“ in klerikalci. Tržaški lažiliberalci se odlikujejo ne samo po svojem sovraštvu proti slovanskemu narodu in njih težnjam, ampak tembolj po svojem sovraštvu proti katoliški veri. To zagrizeno sovraštvo izraža osobito glasilo tržaških liberalcev „L’ Indipendente“. Ta zabavljač se navadno spravlja na duhovščino in vero v obče. Posebno so mu na srcu slovanski duhovniki, koje preganja
uredništvu „Piccolijevem* mora zares vladati grozna nevednost glede na avstrijske dogodke, sicer bi moral vedeti, da je bil Gyulai že pred par leti umirovljen vsled afere Janškega.
Včeraj zopet je imel „izvirni* telegram iz Zagreba, da je Starčevič nevarno zbolel ; starina hrvatski pa je zdrav in čil. Ker pa so drugi listi tudi prinesli to napačno vest, moramo že misliti, da je „II Piccolo“ prepisal svoj „izvirni“ telegram iz teh listov.
Blejsko jezero v židovskih kleščah.
V „Slovencu“ čitamo, da hoče posestnik blejskega gradu — neki Adolf Muhr — odvzeti Blejcem vsakoršne pravice do blejskega jezera, tega biserja in ponosa dežele Kranjske. S tem bi izgubili Blejci vse zaslužke na jezeru in bi tudi močno trpela starodavna božja pot k Materi Božji na otoku. Ljudstvo je zelo razburjeno in hoče braniti svoje pravice z vsemi sredstvi.
Građenje Dolenjskih železnic Igaj dobro napreduje. Pred 20. dnevi prišli so iz Gradca monterji, ki postavijo železnič-na mostova v Udmatu in Gruberjevem kanalu. Zadnjega prično sastavljati — ker so odri v to svrho že dogotovljeni, pri. hodnji teden, prvega nekaj kasneje. — Da bi le podjetniki delavce plačevali kakor se gre in jih ne odirali! — Treba bode vsakako skrbeti tudi zato, da se na teh železnicah ne bode bflo v — obraz !
Češka opera v Ljubljani. Kakor čitamo v „Slov. Narodu*, vrše se ravnokar pogajanja v ta namen, da se v Ljubljani priredi stagione češke opere.
Volilni red za državni zbor. Znano je, kako krivičen je naš volilni red za državni zbor. Po ljudski štetvi 1. 1890 je v naši državi (brez Ogerske) 24,469.000 prebiv., in sicer 8,462.000 Nemcev (in Judov),
5.474.000	Čehov, 3,727.000 Poljakov,
3.101.000	Rusinov, 1,176.000 Slovencev, 674.700 Lahov, 644.700 Hrvatov, 209.000 Rumuncev. Vseh poslancev je 363, torej pride eden na 66.484 ljudij. Po številu duš, ni morali imeti Slovani 213, Neslo-vani pa 140 poslancev ; namreč Nemci 127, Lahi 10, Rumunci 3, Čehi 83, Poljaki 56, Rusini 47, Slovenci 17, Hrvati 10. Zdaj je pa 194 neslovanskih, in le 159 slovanskih poslancev, in sicer, 176
Nemcev, 15 Lahov, 3 Rumunci, 68 Čehov, 57 Poljakov, 9 Rueinov, 14 Slovencev in 11 Hrvatov. Ko bi so pa v poštev jemali trije faktorji, namreč: število duš, davki in število vojakov, kar jih vsaki narod da, potem bi morali imeti poslancev: Slovani 212, Nemci 130, Lahi 8 in Rumunci 3.
Vojakov dajo Nemci 227.000, Čehi 147.000, Madjari 172000, Hrvati in Srbi 78.500, Poljaki 75.600, Rusini 74.600, Rumunci 47.000, Slovenci 27.500, Lahi 13.600. Slovani torej vkup : 430.000 !
Bilanca avstrijskega Llovda za leto 1892 kaže prometni prebitek 1,923.000 gld. Od tega odpade, kav je odpisati pri mornarici in pri inventarju, potem za zaklade in prvi obrok primankljaja 1889|1891 v znesku gld. 1,641.000, tako, da ostane čisti prebitek v znesku 283.000 goldinarjev. Upravni svet Lloydov predlagal bode občnemu zboru, da se določi dividenda 10 gld. za vsako delnico, ostalih 42000 gld. pa se zapiše na novi račun.
V morje SO spustili minoli četrtek v Lloydovi ladijetosalnici parnik „Trieste“, namenjen za plutov mej Trstom in Dalmacijo. O tej priliki ni bilo nobene slovesnosti.
Umrljivost V Trstu. Od nedelje dne 19. marca do vštete sobote dne 25. marca umrlo je v Trstu 80 oseb : 46 moških in 34 žensk. V istem tednu minolega leta umrlo jih je 102.
Italijansk običaj, v Italiji in po nekaterih krajih Francozke imajo pri sod-nijakih prodajah nepremičnin čuden običaj. Pred predsednikom sodišča stoji miza, ki ima ob okrajku navadno dvajset luknjic. Sredi mize je pa kupček voščenih sveč. Ko je storjena prva ponudba, prižge sodnik jedno tistih svečic in jo vtakne v ljuknjico. Ko zgori ta, prižge drugo in potem tretjo. Ko zgori tretja svečica in ni stavil nikdo veče ponudbe, ostane predmet licitacije tistemu, ki je zadnji ponudil. Ako kdo ponudi več, predno je zgorela tretja svečica, tedaj se ta tretja svečica smatra kot prvo, za kojo se prižge druga in potem tretja. Ta običaj, ki zagotovlja popolno nepristranost, uveden je tudi v Algeriji in v Tuniziji.
Lepi dohodki. Milanski novelisti priobčujejo dohodke nove Verdijeve opere „Falstaff* v gledališču „Teatro Scala*. Prvih pet predstav je doneslo namreč
140.000	lir. Prvi večer je znašal dohodek
80.000	lir, ostalo večere pa po 15 do
20.000	lir. Verdi je prejel od založnika Ricordija 160.000 lir in poleg tega dobi še 40 odstotno tantiemo.
Rusija obsezala je, ne števši prejšnja ameriška posestva :
1.	1505.	okoli	2,032.088 štirj.		kilometrov
n	1533.	n	2,591.904	11	rt
n	1584.	rt	6,869.317	rt	V
n	1598.	n	8,625.354	M	»
n	1676.	•n	14,119.926	rt	n
7)	1682.	rt	14,561.277	v	rt
rt	1725.	rt	15,110.073	n	rt
V	1770.	rt	16,146.504.	rt	n
D	1800.	rt	16,759.216	rt	
rt	1825.	n	17,309.114	rt	rt
1»	1855.	rt	19,332.937	•	rt
ff	1882.	n	21,602.905	*	9
»	1892.	11	22,225.383	rt	9
Kako neskončno velika je ta slovanska država, dokazuje najbolj okolnost, da po-menja Avstro-Ogerska, ki s prišteto Bosno in Hercegovino meri 676.667 stirj. kilometrov, samo tri in trideseti del Rusije, mej tem ko bi bilo treba celö 41 Nemčij ali pa 77 V» Italij za eno samo Rusijo.
Najdaljši mostovi. Najdaljši železni mostovi v Evropi so nastopni: most Tay 3200 metrov, Forth 2394 metrov, Mo-verdky (Holandsko) 1470 metrov, most preko Volge pri Sisranu na Ruskem 1438 metrov. Ko bode dovršen most Črnavoda preko Donave v Rumeniji in sicer čez oba toka Donave vključljivo otok Balta, bode ta most najdaljši železni most na vsem svetu. Največi most na svetu ne gledč na
snov, iz koje je narejen, je levov most na Kitajskem.
Nesrečen dvoboj. V Bruselju sta se streljala dva častnika in sta ostala oba mrtva.
Kolera se je pokazala v nekaterih krajih po Bukovini. Pravijo, da so jo zanesli iz Rusije.
Premetena tatica. Neka SOictna ženska prišla je k nečemu trgovcu manifak-turnega blaga ter naročila za okolo 100 gld. razne robe, rekoč, da jo je poslala neka odlična gospa. Dotični trgovec poslal je na to gospo tirjat, a ona ni vedela o ničemur. Premetena ženska ga je dobro nažajfala.
Svetovno razstavo hočejo prirediti v Carigradu. Ministerski svet je že predložil sultanu dotično osnovo.
Največa knjižnica na svetu. Največa knjižnica na svetu je „Narodna knjižnica* v Parizu, koja šteje nad 2 milijona tiskanih knjig in 200.000 rokopisov. Tej sledita „Britski muzej* v Londonu s 1,500.000 knjig in carska knjižnica v Petrogradu z 1 milijonom knjig. Kraljeva knjižnica v idonakovu šteje 900.000, v Berlinu 800.000, v Draždanih 500.000, v Göttingenu 500.000 in na Dunaju 400.000 knjig.
Dobri sveti gospodinjam Ako imaš
grbančaste roke, pomaži jih s citronovim sokom. — Sukno, umazano z oljem, ope-reš, ako je spiraš z mlekom iti vodo. — Bele pege na pohištvu odpraviš s tem, da nad njim držiš vrelo kuhanoo. — Pege od črnila na svileni, volneni ali baršunasti obleki odpraviš s terpentinom. — Kisle kumare ne devaj nikdar v lonec, kjer je prej bila mast. — Likalno železo napraviš gladko, ako jo pomažeš z zmesjo od voska in masti. — Ribe tem lažje oluščiš, ako jih nekoliko pomočiš v vrelo vodo. — Trdo meso se skuha in postane mehko, ako vodi predeneš nekoliko jesiha.
0 te žene!
Pripoveduje A. Janša.
Godilo se je v neki jako znani krčmi, katere pa ne smem imenovati, da ne izdam imen.
Torej v tej krčmi bilo je nek večer sedem vinskih bratcev, katerim vsem vkupe je pa nazadnje zmanjkalo za zadnji „Stefan*. Kaj storiti? Modra glava krojača Macefizeljna pa vstane ter tovarišem reče : „Tovariši, vsak naj pod prisego zagotovi, da danes, ko pride domov, vse to stori, kar mu njegova baba reče. Vsaj jeden bode gotovo med nami, ki ne bode mogel storiti tega, kar bi hotela baba — in temu bode plačati vso „c e h o*. —Za danes bom pa jaz „garant* pri krčmarju, da se ceha poplača jutri točno ob 9. uri zvečer, ko se zberemo tu.
Vsi so to poslušali z veseljem, vsak misleč si: vse bom storil, kar bo velela, samo, da ne bode treba plačati. Popivši še jednega „Štefana*, odišii so ob po-lunoči domov.
*
* *
Drugi dan okolo ‘Л na 9 je že sedelo šestero sinočnih pivcev, sedmega, imenom Bobka, pa ni bilo,
— „Aha, aha, boji se*! kriči Mace-fizelj 1
Ura je bila že deset in še ga ni bilo. Vsled tega gre Macefizelj pogledat na Bobkov dom — in kaj najde P
Bobek je pred hišo ležal v sodu in spol. Zbudi ga in vpraša, zakaj tu leži in čemu da ni prišel v gostilno P
„Ne boš Jaka,* odreže se Bobek Ma-cefizelju, .meni je sinoči žena rekla, ko sem prišel domov : Zlezi v vinski sod, da se ti ne bode treba vedno klatiti po gostilnah, potem pa spi, če hočeš, do poludne — lenoba grda !* Tedaj do poludne moram spati, da dobim stavo.“
To čuvši vrne se Macafizelj k svojim tovarišem in vsi so se smejali tej pripovedki. —
Sedaj pa so pripovedovali vsi po vrsti in sicer
pričenja bratec Slamca: „Prišel sem domov malo nerodno, a moj škrat me je začel obdelovati. „No mrha, — sedaj prideš, še otroke mi zbudiš, da bode zopet vojska, kakor celi dan !“ — Jaz se pa zaletim naravnost do otrok ter zbudivši jih — kakor je žena ukazala — smejal sem se jim in nagajal, da so res jokali! Jaz mislim, da ne plačam nič.*
Drugi pripoveduje : „Dospevši domov in odprši sobna vrata, se zaletim v neko stvar, zajedno pa začujem t „Muha pijana, še notri mi stopi !“ In jaz sem res notri poskočil z obema nogama.*
„Kam?* vprašajo vsi.
„Kam P žena je pripravila kruh in čakala jutra, da ga ponese k peku; testo je bilo pri vratih na stolu in jaz sem na povelje skočil vanje. — Mislim, da sem zdaj prost.“
Tretji je pripovedoval: „Jaz pridem v kuhinjo in tu zadenem ob mizo; kar zakriči moj krokodil iz postelje: „Veša vešasta, še preobrni jo !* Jaz pa seveda primem mizo za nogo ter preobrnem po tleh vse, kar jo bilo na njej! Dobil sem stavo.*
Četrti bratec, izpivši nekoliko vina, prične tako-le : „Pridem domov, kakor vi drugi in pojem : Al’ me boš kaj rada imela itd. P na kar zareglja moja tovaršica za to življenje : „Beži šema, o polunoči mi bodeš tu prepeval ; pa še vse tiste kvante poj, ki jih poješ po gostilnah !* — Seveda sem pričel takoj, kakor je velevala, čeravno se je močno jezila — in pel sem 1 uro in 5 minut. Dobil sem, ne plačam nič.* —
Peti pa je jecljal žalostno: „Malo sem se zavrtil pred posteljo, pa mi že reče žena: „Še po „muzikanta“ si pojdi in pleši do jutra“. — Res : šel sem po muzikanta in noben vrag mi ni mogel ubraniti, da ne bi plesal sam do jutra po god-čevi harmoniki. 2 gold. sem plačal godcu. Kdor ne veruje — naj ga vpraša! — Na-poleončkov Janez je bil s harmoniko. Jaz sem prost.*
Šesti jim pripoveduje : „Jaz sem bil pa že malo jezen na svojo ženo, ker mi nikoli ne skuha o pravem času kosila in večerje, — pa sem zaropotajo prišel v sobo. — Da ne bi se jezil, reče mi žena mirno : „A, si že prišel, — v kuhinji je večerja!* — Šel sem v kuhinjo ter se najedel. Ne plačam nič. Prosim še en gla-žek, da dušo privežem.*
Zadnji je bil na vrsti krojač Mace fizelj, kateri je ta predlog stavil. „Že vidim, da moram sam plačati,* pričenja krojač, „kajti moj p.......ti nos doma mi je
zakričal: „No, mrha, če se še nisi napil, pa pojdi v kuhinjo, tam sta še dva škafa vode, poskusi, du se jej privadiš ! Zgaga ti zapravljiva!* — Raca na vodi! Res grem v kuhinjo in potegnem trikrat prav krepko ;
—	ali bratje, voda mi ne gre v slast, in tako nisem mogel izvršiti, kar je velela žena. Izgubil sem stavo, čemur se nisem nadejal, kajti ravno meni navadno žena nič ne reče, če pridem prav v jutro domov. Pa se bom že maščeval.
„Oho,* vsklikne Blekcc, „pojdimo pogledat če Bobek še spi v sodu ! sedaj je ura 11, spati pa mora de poludne; ako ne spi, plača ; ako je vstal, seveda tudi plača*.
Vsem je bil všeč ta predlog, posebno pa Mscefizeljnu. Napotijo se do Bobka. A našli so ga vsega skesanega, pa ne v sodu
—	ampak v sobi, ko je ženo prosil odpuš-čenja, češ, da ne bode nikdar več pijan in da no bode nikdar več ostajal zunaj. Prestrašeni Bobek zagledal je svojih šest drugov, ko je že bilo prepozno; — hitro skoči po koncu ter zbeži za svojimi drugi. Plačati je moral vse včerajšnje vino, Macefizelj pa vse današnje. — Včeraj so šli domov o polunoči, — danes pa ob 2. po polunoči —, ako je ni kedo zavil še v kavarno.
Razne kazenske razprave.
i.
Tudi tatovom Se prodaja na vero!
Obtoženec priznava, da je ukral volneno suknjo v neki prodajulnici v starem mestu, nikakor pa ne more pritrditi temu, da bi bi bila vredna 20 gld., kakor trdi poškodovanec. V dokaz izroči sodniku listič, na kujem je zabeležena cena uk ra dene suknje v znesku od 10 samih gold. Poškodovanec prikima, pa opazi, da je bila cena od 10 gld. le v gotovini tako določena, da pa mora tatovom zaračunati 50 odstotne obresti, kur se tim blago prodaja na vero, le s polovico upanja, da se kedaj dobi povrnjeno kupno ceno.
H.
Neki knjigovez, ki je bil zatožen, da je ukradel v gostilni pri Marinu jeden goldinar papirnatega denarja, medtem ko je natakarica izmenjevala druzemu gostu desetak, opravičeval se je rekoč: „Jaz imam vedno umazane roke od lima, kaj čuda, češe metu pa tam kaka reč rada prime!*
Dal mu je sodnik za to tri dni zapora pa dober svet, naj si v prihodnjič pridno umiva roke v čisti pošteni vodi.
IH.
Sodnija ni perica.
Neko poročeno ženo so bili hudo ob-rekli glede na nje zakonsko zvestobo. Za to je zatožila obrekovalca in dala pozvati mnogo prič, ki so govorile sploh resnico, tako, da je morala sama priznati, da je žalibog prelomila šesto božjo zapoved. A koncem obravnave zagrozila se je svojemu zakonskemu sodrugu in pokarala ga tako-le: „Vidiš, sam si kriv svoje nezgode, zakaj si mi dejal, naj se grem oprat k pravici!*
IV.
Vsak ima svoj meštir (posel).
Sodnik obtožencu: Nepoboljšljivi ste, vedno ste mi pred očmi !
Obtoženec: No, kaj sem jaz kriv, da vas moram vedno nadlegovati P! Recite javnim stražam, naj me puste enkrat zmirom, pa naj me ne tirajo vedno v temnico. Vsak ima svoj meštir (posel)!“
Stara navada železna srajca.
Sodnik: Še vselej, ko ste bili zaradi česa zatoženi, spoznani ste bili krivim pa vedno ste tajili. Boste-H vendar enkrat govorili resnico P
Obtoženec: Danes pa, danes! Povedati čem vse po pravici, samo če mi dokažete.
Zagonetke.
i.
Kaj je brez nog in vendar teče Pa ne dotakne se ti tal,
Po svetu hodi nič ne reče Veselje vsem deli iu žal P
To človek ni, ne urna ptica,
Okroglo je, pa ni kolo.
Da to sreberna je petica,
De jednim dobro, družim zlo !
(Denar).
II.
Kaj je to P Živo pritiska Mrtvo vriska.
(Orgljar in orgije).
III.
Je brez glave, hlapec glavo,
Nima rok, pa zna lasati In žival od paše gnati.
(Glavnik.)
IV.
Kaj ni no mož, ne žena, ne dete — in vender je po slovnici moškega spola?
(Mož brez moštva).
Jadranski.
Čista krv
zdravje!
Tajne bolezni, lišaji, spuščaji, bledost, splošna utrujenost, slabost, se izgubijo pri zdravi krvi. Mi jamčimo za gotovi vspeh pri uporabljanju naše metode.
Pri vprašanjih je priložiti povratno marko.	12 -13
„Office Paris Sanitas“,
30. Faubourg Montmartre.