Politični ogled. Rojstni dan svetlega cesarja se je obhajal po vsej Avstriji več ali manj slovesno, povsod pa je bilo poznati, da vživa Nj. veličanstvo veliko Ijubezen pri vseh svojih mnogoiezičnih narodih. Nagodba z ogersko državo še ni dognana in kolikor se izv6, je bržkone ministra Korber in Szell ne doženeta ter bo torej treba, da sam svitli cesar razsodi o vprašanjih, ki jih ministra ne moreta reSili. Največ preglavice jima dela colnina. Nemški konservativci se že pripravljajo na deželne volitve in upajo, da obdrž6 vse dosedanje poslance v kmečkih skupinab in si na Gor. Štajerskem še pridobč enega poslanca. Cesarski namestnik v Inomostu, baron Schwarzenau, je dobil čast tajnega svetovalca Nj. veličanstva, menda zato, da ni prišlo do sprave med Nemei in Lahi. Misli se, da bi podlaga zanjo ne bila srečna. Učiteljska zaveza je imela v Trstu svoje zborovanje. Vdeležila sta se ga tudi stebra napredne kranjske stranke, župan Hribar in dr. Tavčar. To pov6 dovolj, kak veter da je vlekel v tem zborovanju. Kakor se sodi iz poročila, ni jim Slo vse gladko. Primorski učitelji brž niso z »zavezo« in njenim glasilom zadovoljni. V Zagrebu so se bila seSla hrvatska pevska društva. Narodna veselica je bila v Maksimiru sijajna. Izmed pevskih druStev je bilo 33 odlikovanih. Zanimivo štetje. V Rojanu pri Trstu je tržaški magistrat naštel 77 Slovencev, šolska statistika pa izkazuje samo slovenskih šolskih otrok 200. Tu se pač javno vidi, kako silovito se o Stevilu Slovencev v Trstu in okolici »moti« tržaški magistrat. Italijanski kralj bi kaj rad videl, da ga obišče kateri katoliški vladar v Rimu. Doslej ni imel tega veselja. Možno pa je, da mu to uslugo stori predsednik francoske republike, ni pa to Se gotovo, kajti on, Loubet, se že ustavlja. Samostanske Ijudske šole zapira minister Gombes na Francoskem Se nadalje, toda ljudstvo se mu upira skorej povsod in tudi višji častniki se nočejo vdeleževati te krutosti in drug za drugim jemlje rajši slovo od vojaštva, kakor da se udajo ministru ter mu pomagajo katoliške šole zapreti. Nemški cesar Viljem rad govori, a ima skorej vselej nesrečo v svojih govorih in jih mora semtertje preklicati ali tako razlagati, da bi ne bil tega rekel, kakor se je izprva objavilo. Na Bavarskem je veliko jeze nemski cesar povzročil, ko je hotel sam dati 200.000 mark vladarju Luitpoldu, ki mu jih je deželni zbor odrekel, in sicer zato, ker še ni dal slova ministerstvu, ki vleče na protestantsko stran. Švica gradi trdnjave ob avstrijski meji. Ob reki Lintk začela je Švica graditi nove trdnjave. Tamošnji uradni list sicer zatrjuje, da nima gradenje trdnjav drugega pomena, nego da se vojaki urijo v zidanju trdnjav. A tega mnenja pa niso drugi, posebno ne dunajski listi ter povdarjajo, da ima gradnja leh trdnjav važnejši pomen. Ruski car misli odstopiti, ker se ne čuti varnega in nima moči, svoje skrivne sovražnike premagati. Naslednik bi bil Mihael Aleksandrovič. Ta novica ni verjetna. Na Angleško je prišlo več burskih generalov in sprejema jih ljudstvo z zadovoljstvom. Toda ni verjetno, da se Buri tako hitro sprijaznejo z angleSko nadvlado. Ne bode dolgo, ko zopet potegnejo meč in se poskuSajo rešiti angleSke sile. Kitajci so dne 15. avgusta zopet posedli Tientsin in evropske čete imajo le nekatera mesta v svoji oblasti. Miru pa zato krščansko ljudstvo ne bode imelo, ker ga domače Ijudstvo sila sovraži in ga kitajska vlada le pisano gleda.