Kaj meni mar?
sJSŽT o so v Saint-Louis v Združenih državah Severne Amerike usta-
JfiŠfe novili  diuštvo   treznosti,  se je obrnil predsednik tega društva
¦¦|t-^ s prošnjo, da društvo podpira, tudi na gospoda Rossbury, boga-
' tega posestnika blizu mesta. Odgovor pa ni bil preveč prijazen, in na pripombo, da je prav, če se pijančevanje omeji, je rekel Rossbury kratko:   »Kaj to meni mar!«
Čez nekaj dni se je peljal ta gospod dobre volje na kolodvor, ženi in hčerkama naproti. Vračale so se iz zabavnega potovanja. Krasni konji, elegantna kočija in misel na neko novo dobičkonosno podjetje je še po-večala gospodovo dobro voljo. Ko so se konji ustavili, je gospod zapazil, da so ljudje na kolodvoru nekam vznemirjeni, in slišal je besede: »Vlaka trčila, velika nesreča!«
»Tu se steka petindvajset prog,« de sam pri sebi. »Če se je kaj zgodilo, ni, da bi se moralo ravno na Mississippi-progi.« A bil je le nemiren. Zato stopi k postajnemu načelniku in ga vpraša. k\e se je zgo-dila nesreča. Zelo se prestraši, ko izve, da ravno na Mississippi - progi, le nekaj milj od tu.
»Petsto dolarjev dam za lokomotivo, da me potegne do kraja nesreče!«, zakliče gospod Rossbury. Načelnik zmigne z ramama: »Obžalujem!«
»Tisoč dolarjev!«
»Tudi za desettisoč se nc morete odpeljati tja. Ni prav nobene proste lokomotive. Potrpite ! Zdravniki in strežnice so žc tam. Kar je mogoče' storiti, se bo storilo.«
Bled in z grozo v srcu je hodil gospod Rossbury po peronu. Pol ure se mu je zdelo večnost. Končno je le piipihal zaželeni vlak. Tovorni vagoni so bili postali mrliški vozovi. Njegova žena in starejša hčerka sta bili mrtvi. V drugem vozu je ležala mlajša hči težko ranjena. In kaj je bilo vzrok velikanski nesreči?
Premikač je bil izpil par kupic žganja preveč, pa se je upijanil.