YU ISSIM 0040-1978 leto XXX., ST. 23 Ptuj, 16. junija 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA 95 novih stanovanj v B-2 (stran 2) Razvijanje tradicij NOB (stran 3) Zgradili bodo šolo in otroški vrtec (stran 5) Ukradene minute, ure in dnevi (stran 6) O Božidariu Flegeriču (stran 7) 31. seja zborov skupščine občine Ptuj Poučno za predlagatelje in poročevalce v petek, 10. junija so se sestali na ločenih sejah zbori skupščine občine Ptuj. Če ocenimo sejo družbenopolitičnega zbora za uspešno, kjer je bila plodna in ustvarjalna razprava, moramo dati oceno sejam zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, da sta bili poučni za predlagatelje, poročevalce in tudi za delegate sa- me, ki se morajo bolj držati stališč svojih delegacij kot pa osebnih ob- čutij, ki jih spodbudi ta ali oni poročevalec ali razpravljalec na se- ji. Velja še poudariti, da je bila na sejah, glede na letni čas, udeležba zelo dobra, zlasti še v zboru kra- jevnih skupnosti, saj je manjkal le en delegat (iz KS Juršinci). Poročila o delu družbenega pra- vobranilca samoupravljanja, o de- hi sodišča združenega dela v Mari- boru, o delu postaje milice Ptuj in komisije za podelitev priznanj so v vseh zborih ugodno ocenili. Dele- gati so se zavzeli za to, da je treba navedenim organom zagotoviti ustrezne pogoje, zlasti prostorske in kadrovske, za normalno delo. Zlasti ugodno so ocenili preventiv- no delo delavcev postaje milice Ptuj in se zavzeli za poostreno kaznovalno politiko na tistih pod- račjih, kjer so kazniva dejanja v porastu. Delegati v vseh treh zborih so ugodno sprejeli predlog, da se za občino Ptuj ustanovi samostojno družbeno pravobranilstvo samo- i^ravljanja, kar bo obenem tudi v pomoč samoupravnim organom pri uveljavljanju določil zakona o združenem delu, ki morajo čimprej zaživeti v praksi. V zborih krajev- nih skupnosti pa so priporočili, da naj družbeni pravobranilci samo- upravljanja več sodelujejo tudi z bkalnim tiskom in z glasili delov- nih kolektivov; občinski skupščini pa so priporočili, da naj po svoji strani podvzame ustrezne ukrepe, da bo klub samoupravljalcev obči- ne Ptuj čimprej zaživel. V zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti se je za- taknilo pri predlogu odloka o pre- nehanju veljavnosti odloka o «južbi pravne pomoči občine Ptuj. V obeh zborih so končno sprejeli predlog statutarno pravne komisi- je, da se predlog ne obravnava po hitrem postopku, temveč je pri ton, za občane pomembnem vpra- šanju potreben dvofazni postopek, /aradi tega so delegati z glasova- lcem ,,prekvalificirali" predlog v osnutek in bodo o predlogu sldepali šele na naslednji seji. Iklegati zbora združenega dela so tudi zahtevali, da mora biti prilo- ženo tudi poročilo o dosedanjem delu službe pravne pomoči. V zvezi z nekaterimi predlogi odlokov smo na sejah slišali veliko dopolnitev in dodatnih predlogov statutarno pravne komisije in iz- vršnega sveta SO Ptuj. Nekaj se jih je nanašalo na vsebino, največ pa na stilne popravke besedil. To je povzročilo med delegati precej negodovanja. Nekoliko neresno namreč izpade, če postavljamo pred zbore dileme, ali zapisati ..lastnik'" ali ,,posestnik", ali prej prepovedati rejo živali ali odstra- litev hleva itd. Torej, o tistem o čemer se pravniki in strokovni so- delavci niso mogli zediniti, naj se- daj v nekaj minutah odločijo dele- »JJi?! S takimi razpravami na zborih le "d>račamo delegate od vsebine o kateri hi morali delegati odločati, ne pa o ,,igračkanju z besedami", V zboru združenega dela so dele- ^ti poudarjali, da mora biti gra- et SO Ptuj je na zadnji seji Pi^dlagal, da se naj statutarn<» l*a\na komisija >kl|učiije /e \ fa- ze nastajanja osnutkov pravnih dokumentov. Upamo, da bodo ta spoznanja in predlogi dobra šola za naprej, da bodo delegati in že prej delega- cije razpravljale predvsem o vsebi- ni, dajale pripombe, dopolnila in predloge k vsebini, ne pa k obliki in formulaciji posameznih stav- kj)v. Tudi vsa dopolnila, ali bolj učeno amandmaji se naj v bodoče nanašajo na vsebino in ne na formulacije besedil, ki vsebine praktično ne menjajo. Prav bi bilo tudi, da bi tako pripravljalci gra- div kot tudi komisije in delo>na telesa dosledneje upoštevali dolo- čila poslovnika skupščine občine Ptuj. Če bomo sami dosledni, po- tem bodo to lahko zahtevali tudi od delegacij in posameznih delega- tov. FF, Ik, MC; Jutri otvoritev veterinarske postaje Jutri bo v Ormožu uradna otvoritev veterinarske postaje. Objekt za zdravljenje živine je stal milijon 800 tisoč dinarjev. Dela so financirali skupščina občine Ormož in s krediti Kreditna banka iz Maribora ter zava- rovalnica Triglav. V novi veterinarski postaji je zaposlenih 5 diplomiranih veterinarjev, najstarejši med njimi je Franc Poš, veterinarski bolničar, ki bo tudi otvoril novi objekt. Pred svečano otvoritvijo bo simpozij na temo Veterinarski delavec in njegova vloga pri zaščiti okolja. Tega posvetovanja se bodo udeležili pred- stavniki društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov iz Koroške, Pomurja in podravske regije. Ob tej priložnosti bodo slavili tudi dan samo- upravljalcev in letošnje jubileje tovariša Tita in Zveze komunistov. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor iz Ormoža in mladi recitatorji. Delovni kolektiv Veterinarske postaje Ormož pa bo prejel tudi plaketo za prizadevno in uspešno delo na ormoškem območju. zk Sindikati V svojih nalogah Predsedstvo občinskega sveta ZS občine Ptuj je na svoji zadnji seji imenovalo posebne tri članske komisije^ ki bodo v času do 15. julija opravile obiske v TOZD oziroma OZ D v zvezi z uresničevanjem ddočil zakona o združenem delu Naloga teh komisij izhaja iz zaključkov minulega posveta v Mariboru, kjer so se sestali predstavniki MS ZS, SZDL in ZK ter predstavniki g0!^)0darske zbornice in sklenili v vseh- občinah podravske regije ustanoviti slednje kranisije. Svoj delovni program si bo komisija začrtala v prihodih dneh. Ob že znanih nalogah, ki jih imajo sindikati v razpravi, ^rem^anju in ob prejemanju samoupravnih q)oiazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za obdobje 19761980 in leto 1977, je bilo ponovno potijeno stališče, da je treba porabo zadržati v dcgo- voijenih okvirih. Na s^i pa je predsedstvo opravilo se evidentiranje kandi- datov za državna odlikovanja iz vrst sindikalnih ddavcev. MG Predsednik skupščine SRS, dr. Marijan Brecelj, je skupaj s svoji- mi sodelavci: Vladimirjem Logar- jem, podpredsednikom skupščine SRS, Štefanom Nemcem, predsed- nikom zbora združenega dela skupščine SRS, Maro Zlebnik, predsednico zbora občin skupščine SRS, Jožetom Pacekom, general- nim sekretarjem skupščine SRS, Dragom Vresnikom sekretarjem za informacije skupščine SRS in (iomirjem Komarjem, šefom kabi- neta predsednika skupščine SRS, v ponedeljek, 13. junija obiskal ptujsko občino. O gospodarski perspektivi v obdobju petletnega razvojnega programa, delu delega- cij, delegatov in občinske skupšči- ne se je pogovarjal s člani predsed- stva skupščine občine Ptuj in poli- tičnega aktiva občine. Člani predsedstva so se podrob- no zanimali za določena značilna obeležja našega območja, pred- vsem za prednostna področja v razvojnem programu, o razvoju malega gospodarstva, kmetijstva in podobno. Pogovor pa je stekel tudi o programu razvojnih tež«nj na območju Slovenskih gork in Haloz, o vsebinskih in organizacij- skih vprašanjih večjih integracij- ^ih gmot, vprašanju zaposlova- nja, o študiji lokacij na manj raz- vitih območjih in njihovi učinkovi- tosti na širši prostor. Posebne pozornosti je bil dele- žen ,,kadrovski problem", o kate- rem pa bo tekla razprava tudi v republiški skupnosti že v tem me- secu. Tako so poudarili, da je tre- ba odnos med solidarnostnimi in kadrovskimi štipendijami razmejiti v korist kadrovskih štipendij. Te- ma pogovora je bil tudi prikaz delegatskih odnosov, za katere ve- čajo ocene in značilnosti splošnega značaja. Ena izmed takih ugotovi- tev pa je, da se še vse premak> za- vedamo, da je samoupravljanje edini način gospodarjenja tudi v dhižbeni reprodukciji. Dr. Marijan Brecelj (levo) na razgovoru v delavskem domu Franca Kram- bergerja v Ptuju, skupaj z Brankom Corjupom in Maro /lebnik. Foto: Ozmec Prijetno srečanje delavcev SOZD Elkom iz Maribora Prejšnji teden so Proizvodno podjetje „01ga Meglič" iz Ptuja obiskali predstavniki sestavljene organizacije združenega dela ELKOM iz Maribora. Obisk je bil pri^teljski, pa tudi delaven, k^ti predstavniki sestavljene organizacije so med seboj izmenjali nekaj ddovnih izkušenj. Delavci sestavljene organizacije združenega dela ELKOM so na kraju zadnjega boja Lackove čete v Mostju položili venec. Foto: IP Delavci so obiskali tudi Mostje in na spomenik slovenjegoriške čete Eoložili venec. Sledil je kulturni program, ki je sodil k proslavljanji! !tošnjih jubilejev tovariša Tita in Zveze komunistov. V, kultumerr programu so sodelovali mladi recitatorji in moški pevski zbor delovnega kolektiva Primat iz Maribora. 2k „... SLOVES DOBRE ZDRAVSTVENE USTANOVE.. Dr. Marijan Brecelj, predsednik dcupščine SRS je s svojimi sode- lavci obiska! še bolnišnico dr. Jo- žeta Potrča v Ptuju, kjer se je po- govarjal s predstavniki bolnišnice, s člani temeljnih delegacij in po- slovodnimi organi, na razgovoru pa so bili prisotni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Gostitelji so svoje goste seznanili s problematiko v ptujskem zdrav- stvu in zdravstvu v regiji nasploh. Predstavili so jim ptujsko bolni- šnico, območje, ki ga ta pokriva, na drugi strani kadrovsko in stanovanjsko problematiko ter organizacijske težave. Gostje so bili seznanjeni tudi s problematiko financiranja ptujskega zdravstva in samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo. Dr. Marjan Brecelj je razgovore v ptujski bolnišnici takole zaklju- čil: ,,Kljub vsem problemom, ki ste jih tukaj naštevali, mislim, da je naš obisk dosegel svoj namen. Ne smemo pa misliti, da se lahko določene stvari kar čez noč uredi- jo. Te stvari potrebujejo daljšo in sistematično delo. Vaša bolnišnica uživa sloves dobre zdravstvene ustanove in prepričan sem, da je ta ocena upravičena, zato je prav, da hočete v korak s časom, biti na- predni. V kratkem se boste na re- ferendumu odločili o pomembnem organizacijskem premiku in želim vam, da bi vaša odločitev bila uspešna." Svoj obisk v Ptuju je predsednik slovenske skupščine s sodelavci končal z razgovorom s člani kmečkih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in s člani skupine za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SRS in se je tako podrobneje seznanil z njihovim načinom dela in o problemih, s katerimi se sre- čujejo. OM Predsednik slovenske skupščine na obisku v ptujski bolnišnici. Foto: OZMEC Diplome in priznanja za zaslužne zadružnike v petek je bil v Mariboru peti a^dni občni zbor Zadružne zveze Slovenije, ki mu je prisostvoval tudi republiški sekretar z^ kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano Milo- van Zidar. Delo zveze je ugodno ocenil, hkrati pa delegate opozoril na naloge, ki stoje pred njimi v srednjeročnem razvoju kmetijstva. Med drugim je govoril tudi o prehodu na novo politiko cen . kmetijskih proizvodov, o premajh- nih predelovalnih zmogljivostih naših mlekarn, posebej pa-je opozoril na pridobivanje kmetij- skih površin in uresničevanje zako- na o zdru/cncm delu. V ra/pravi so sodelovali tudi ostali delegati s pris- pevki ter predlogi za delo v bodoče. Na občnem zboru so sprejeli pt^ročilo o delu Zadružne zveze Slo venije v preteklem letu, zaključni račun in akcijski program za letoš- nje leto. Zveza podeljuje vsako leto pri- znanja in plakete za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo na področju zadružništva. Na petko- vem zboru so ta priznanja z našega območja prejeli: Viktor Pislak, kmet, Lešje pri Majšperku, Martin Korošec, kmet, Hajdina, Miran Gušič, direktor obrata za koopera- cijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, Alojz Hergula, kmet iz Hra- njigovec pri Tomažu, Ivan Masten, kmet iz Pušenc pri Ormožu in Kon- rad Prejac, kmet iz Podgorc. Vsem tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi še v naprej tako uspešno delovali na področju zadružništva! 1. kotar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 16.iumi1977 TEDNIK Določbe zakona v prakso Zakon o zdruienem delu v svojem 662. členu določa, da se bodo določila zakona o ugotavljanju celotnega prihoda, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev začela uporabljati najpozneje od 1. januarja 1978 dalje, dočim je ostale uskladitve z določbami zakona najpozneje v dveh letih od njegove uveljavitve. To je izredno odgovorna in zahtevna naloga, ki se je vodilni in samoupravni organi v marsikateri delovni organizaciji in skupnosti .t so krajani p .pevali po pogodbah 1,003.900 dinarjev, občina Ptuj je prispevala 684 tisoč dinarjev, Kmetijska za- druga 35 tisoč dinarje-., TGA Ki- dričevo 105 tisoč dinarjev, Panoni- ja iz Ptuja 3 liM/? dinarjev in Koloniale i/ Maribora 6 tisoč di- narjev. O drugih akcijah v krajevni skupnosti je predsednik sveta KS lx)vrenc, Branko Strel povedal: „Ves čas od ustanovitve krajevne skupnosti pa do danes so organi KS delovali akcijsko in mobiliza- cijsko. Vodilo nas je načelo, da moramo iti v korak s časom, da ne smemo zaostajati v hitrem razvo- ju. V letu 1976 smo po vseh vaseh zgradili vodovod, na katerega se je priključilo 256 gospodinjstev. Položenih je bilo 16.838 metrov cevi. Vse izkope in zakope so opravili krajani s prostovoljnim delom. V ta dela je bilo vloženih 19.400 delovnih ur. Krajevna skupnost je za gradnjo transfor- matorske postaje v Pleterjah pri- spevala 30 tisoč dinarjev, za adap- tacijo gasilskega doma pa 20 tisoč dinarjev. Organi krajevne skupno- sti tesno sodelujejo z vsemi dru- štvi. Tako smo za nakup gasilske- ga avtomobila prispevali 30.000 dinarjev, uredili tudi kanalizacijo in stranišča v stari šolski zgradbi in prispevali 8 tisoč dinarjev. Danes se krajevna skupnost na- haja pred novo veliko nalogo. Vsak izmed nas stoji pred odgo- vorno nalogo in bo s svojim refe- rendumskim ZA storil mnogo, kajti pri Lovrencu zares potrebuje- mo novo šolsko zgradbo in vzgoj- novarstveni objekt, kjer bodo našli prostor tudi najmlajši krajani kra- jevne skupnosti. Postati moramo še bogatejši, kajti izobraževanje je tudi bogastvo, s katerim se radi pohvalimo. Toda pohvalili se bomo šele takrat, ko bomo zgradili novo šolo in nov otroški vrtec. V priprave za uspeli referendum smo se tako rekoč vključili vsi. Še po- sebno nalogo imajo družbenopoli- tične organizacije, šola in mladina. Izkušnje imamo, obogateni smo z njimi, tudi spoznanja o prosto- voljnem delu imamo, zato je sle- herni krajan pripravljen vložiti svoja sredstva in delo v nove pri- dobitve." Želja o graditvi novih objektov se torej mora uresničiti. Krajani bodo svoje mnenje izrazili na refe- rendumu, ko bodo glasovali za boljši jutri, za napredek njihovega kraja. Staro šolsko zgradbo, zgrajeno pred sto leti, je načel zob časa. Otroci niso več varni pred ometom, zidovi pokajo, tramovi trohnijo, zato je prav, da v Lovren- cu z družbeno pomočjo zgradijo novo šolo, nov svetal šolski pro- stor, kjer se bo učenec, otrok in mladinec dobro počutil ter z lahkoto sprejemal vse zahteve sodobnega pouka. Krajevni skup- nosti je uspelo, daje prek izobraže- valne skupnosti in skupnosti otroškega varstva občine Ptuj dobila denar za gradnjo novih objektov. Ker pa je teh sredstev še premalo, bodo del svojega dohod- ka morali dodati še krajani. S kra- jevnim samoprispevkom bodo v krajevni skupnosti v petih letih zbrali 1.850.000 dinarjev, z dotacijo združenega dela 100 tisoč dinarjev in od izobraževalne skup- nosti 2,250.000 dinarjev in skupno- sti otroškega varstva 924.000 dinar- jev. Poleg teh sredstev bodo krajani prispevali še gradbeni mate- rial, vložili tudi prostovoljne delov- ne ure, da bodo tako zbrali predra- čunska sredstva v višini 7,575.000 cfinarjev. Samoprispevek se uvaja v denar- ju in delu. Delavci bodo od oseb- nega dohodka odvajali denar po prispevni stopnji 1,5 odstotka, kmetje od katastrskega dohodka 8 odstotkov, obrtniki 4 odstotke, upokojenci 1,5 odstotka in delavci zaposleni v tujini 800 dinarjev let- no. Krajani menijo, da bo referen- dum uspel, kajti morajo dokazati prednikom, ki so pred 100 leti postavili novo šolo, da tudi oni zmorejo opraviti takšno nalogo. Kasnejše generacije bodo prav gotovo s ponosom gledale na novo zgradbo in bodo ponosne na žulje svojih staršev, ki so bili pripravljeni žrtvovati za napredek in boljši jutri. Nova šolska zgradba ne bo samo prostor za učence in otroke, temveč bo to ponos celotne krajev- ne skupnosti. Zato naj ne bo kraja- na, ki bi se 26. junija ne udeležil glasovanja in s svojim ZA izrekel bodočnost najmlajše generacije. „Referendum mora uspeti, šola je potrebna, težko bi mi bilo pri srcu, če bi me otroci obsojali, da sem kriv, ker v krajevni skupnosti nismo uspeli zgraditi nove šolske zgradbe", je pripovedoval eden najstarejših krajanov pri Lovrencu in nadaljeval: ,,Sam bom prišel na glasovalno mesto in se tam tudi odločil ZA. Ne bi rad pogreval stvari, vendar moram reči, da naši otroci v novi šolski zgradbi ne bodo jedli iz skupnih kotlov ..." In kako prav ima prileten mo- mk. V krajevni skupnosti Lovrenc menijo, da je takšnih vaščanov še več, zato ni bojazni, da bližajoči se referendum ne bi uspel. Za krajane bo to nova preizkušnja, nov zrelostni izpit solidarnosti in vzajemne pomoči. Zato se 26. junija tudi vi odločite za napredek, za boljši in lepši jutri. zk Pbgled na Lovrenc. Puščica kaže predvideno lokacijo nove šole in vrtca, ki bo na sedanjem igrišču med Solo in zadružnim domom. Foto: R HUURAA! Zgradili bomo novo Solo in otroSId vrtec. slika: zk Iz vasi v vas - Kicar, tri oddaje Pred štirin^stimi dnevi vam je radio Ptuj predstavil prvo oddajo iz redne rubrike IZ VASI V VAS, ki sta jo Ivo CIANI in Maijan ŠNEBER- GER posnela v Kicaiju. In ker pravijo, da je Kicar „velik kot Dunaj", gradiva tudi za drugo in tretjo oddajo iz tega sredela Slovencih goric, ne 30 zmanjkalo. Tako boste lahko že to nedeljo od 11.30 do 12. ure prisluhnili, kako so nam zapele Ana FIRŠT, Nežka CVETKO, Marija BEZ- JAK, Neža KLINC, Rozalija KEKEC, Marija FIRŠT, Než- ka KOVAČIČ in Ivana VORIH, njim sta na harmoni- ka in klarinetu pritegnila Anton Kolarič in Ignac Repič. Zanimivo bo tudi srečanje z ^udskimi pesniki, ki so velik del svojih pesmi posvetih resničnim dogodkom. Včasih so njihova imena utonila v pozabo ah pa se jih starejši vaščani še vedno spominjajo. 804etna Ivana Keler pripove- duje o enem takih dogo^v. ko U je smrt in sovražnost med mladimi fanti pokosila njenega bratranca Alojza Go- loba iz Kicaija. Tudi smrt Ignaca Toplaka iz Podvinc je v pesem zložila Maijeta Čeh in o njej nam bodo prav tako zapele pevke iz KICARJA. Vsi, ki oddajo IZ VASI V VAS radi poslušate je to nedeljo nikakor ne zamudite, čeprav bo zaradi skupnega programa z radiom Maribor nekoliko skrajšana, že zaradi prijetnega petja ne in prijaz- nih gostoljubnih Kicaijanov, ki so se v tej radijski rubriki predstavili prvič pred šestimi leti in sedaj nič manj uspešno. Še bolj so se potrudili, da vam ob poslušanju ne bi bilo dolg čas, da bi vas prijetno zabavalo njihovo ubrano petje že omenjenega okteta in izvrstni glasovi sester JAM- BROVICEVIH: Ančke VE- 804etna Ivana Keler LA, Marije KOSTANJEVEC in Nežke PEČNIK. Vsem, ki v oddaji sodelu- jejo, še posebej pa Antonu in Nežki IGinc, iskrena hvala v imenu radijskega uredništva. mš Settre lambrovičeve (od leve): Ančka, Vela,Marija Kostanjevec in Nežka Pečnik. Pevski oktet iz Kicaija, (sedijo: (od leve): Ana Fii^t, Nežka Cvetico, Nežka Kline in Rozdija Kekec, stojijo: Marija Firšt, Nežka Kovačič, Ivana Vorih in Marija Bezjak. Foto: R DR. FRAN BRUMEN Zdravljenja Z naravnimi pripomočki (3. nadaljevanje in konec) Odmerjanje trajanja kopanja v morju je treba uravnavati po individualnih vidikih. Pri tem pa zopet sebi v prid lahko ugotovimo, da je LEGA NAŠKGA PRELEPEGA JADRANA TAKA, DA PRI PRI- M1:RNI ZAČETNI IN SMOTRNI UTRDITVI IN PRILAGODITVI NI STROGIH OMMITEV ZA SICER ZDRAVEGA ČLOVEKA. Eventualno esencijalno (brez posebnih bolezenskih vzrokov) zvišan kr\ni tlak ob primerni dijeti in pri dovolj dolgem letovanju počasi in naravno popušča in navadno tudi še po vrnitvi v prejšnje okolje ostaja dalje časa znižan. Poglejmo končno še I/BIRO PRIMERNE KLIME ZA POSAMEZ- NA ZDRAVLJENJA, kakor tudi za dopustniško letovanje. Vselej se moramo ravnali predvsem po telesni kcmstituciji, po posmeznih boleznih h seveda po njihovih stopnjah. Vsemu (emu pa moramo še pravilno prilagoditi letni čas. Ponovno jetreba podčrtati, da za sveže \netne luberkulo/ne procesc ni primerno uvajati aktivnejših klimatskih sprememb! Šele tedaj, ko se specifičen proces dovoljno umiri in je bolnik za premestitev v primerni kondiciji, smemo razmisliti o spremembi in o eventualni premestitvi v poseben sanatorij — (oda najprej le v blagem sredogorju. Ko se bolnik popolnoma prilagodi novemu okolju in se počasi začenja popravljati, šele tedaj prihaja v poš(ev eventualna premestitev v visokogorsko klimo. Pogoste in nagle vremenske spremembe, posebno še z občutnimi udari suhtropskih tokov s prekomerno dušečo toploto in vlago, negativno vplivajo na hiperergične osebe. Že samo okrepljeno ultravijok'lno sevanje škodljivo v/dra/i še tleča in nedovoljeno umirjena hirišča nekaterih bolezni. RA/POREI)ITE\ KLIMATSKIH PODROČIJ je za posamezne bolezni sledeča: ZA SREIKH.ORJE so primerni rekonvalescenti po različnih obolenjih, če ne spadajo med kontraindikacije (nasprotovanje nekaterim boleznim). Dalje prebivalci velikih mest, ki jim je nemirno avljenje načelo zdravje, živčno labilne osebe, splošne neuroze, Bazedova bolezen, emfizemadčni as(ma(iki, alergiki (razen senske bolezni), primerni slučaji (uberkuloze, srčni bolniki, bolniki na ožilju, esencijalni hipertoni- ki, angina pectoris v lažjem začetnem stadiju. Za vse navedene primere je POSEBNO ZIMSKI ČAS ZELO PRIKLADEN. VIS()K(K;0RSKA klima je primerna predvsem za ustaljene tuberkulozne procese na pljučnih korenih; (uberkuloza žlez, kos(i, sklepov, specifična obolenja zgornjih dihalnih poti, laga zvišanja krvnega tlaka in poapnenja žil — težka srčna obolenja so izključena — ter končno vNe slabokrvnosti, pri ka(erih primanjkuje krvnega barvila. OBMORSKA KLIMA JE V SVOJEM bistvu PREPREČEVAL- NO P0SE(;ANJE v nastajanju bolezni, oz. umikanju pogojev v zdravljenju bolezni. Glavni ak(ivni dejavnik je vpliv sončnega sevanja in /alo imenujemo (ako zdravljenje heio(erapija. DOBA ZDRAVL.IP;;NJA NAJ BO ODMERJENA NA OBIČAJNIH 6—8 TEDNOV, če hočemo d«)seči vidne uspehe. Najbolj primerna so sledeča obolenja: predvsem ponavljajoči se ka(arji dihal, asima, senska bolezen, kronično ponavljajoče se angine. Dalje konstitucijonalna kožna obolenja in zgod- nja preprečevanja grozečih tuberkuloznih procesov, predvsem zdravljenja izvenpljučnih specifičnih obolenj, posebno žlezna jetika in izbrane •jabokrvnosti. ludi na pojave staranja m v rekonvalescencah obmorska klima duhro deluje, posebno še kot izmenično poseganje — zamenjavanje višin-^kega z obmorskim. Pri (uherkulozi pljuč pa je, ko( že ponovno omenjeno, obmorsko zdravljenje škodljivo. Dobre uspehe dosegajo obmorska zdravilišča za obolenja ledvic, srca, ožilja (udi boigas(i. (Vka(eri s(rokovni podatki so dopolnjeni po dr. Ko((maier-u). 6-IZ NASIH KRAJEV 16.iunii1977-iriSnMfK Predkongresna aktivnost Prejšnji teden je bil v Ormožu posvet s sekreta^i osnovnih organizacij ZKS, ki ga je vodil Milan Ritonja, sekretar komiteja OK ZKS Ormož. Sekretarje je podrobneje seznanil z nalogami v pripravah na osmi kongres ZKS in povezano s tem tudi na XI. kongres ZKJ. Pri tem se je poslužil gradiva, ki ga je pripravil odbor CK ZKS za pripravo kongresa. Glavni poudarek je bil dan kadrovskim pripravam na volitve v organe Zveze komunistov od osnovne organizacije in občine d) CK ZKJ. Milan Ritonja je poudaril, da mora ZK biti tudi idejni usmerjevalec in nosilec kadrovske politike v pripravah na volitve delegacij v družbeno- politične skupnosti, ki bodo spomladi prihodnje leto. V Kidričevem imamo le dve trgovini, po eno v vsakem naselju, zato večkrat slišimo pr^ombe goi^jodinj in tudi ostalih potrošni- kov na račun oskrbe in delovanja trgovine. Samq30strežna trgovina v - naselju Kidričevo 1. MERCATOR - Panonija Ptuj ter trgovina IZBIRA v - nasdju II po mnenju nekaterih potrošnikov nimata blaga, ki ga iščejo, ne glede na prehrambene potrebščine ali ostali potrošni material. Že pred meseci je bil na pobudo KS JOdričevo in kordinacijskega odbora pri KK SZDL Kidričevo ustanovljen 11-članski svet potroš- nikov, ki se je do danes sestal le enkrat in imenoval predsednika, dalje pa ni šlo. (Ce med tem časom je, mi naj to opravičijo!) Toda takoj je tu potrebno poudariti, da m svet potrošnikov glavni krivec, da se ne sestaja in ne razpravlja o mnogih problemih, ki tarejo vsak- dan našega potrošnika v KS Kidričevo. Postavlja se namreč aktualno ter zanimivo GRAJENA: Te dni bo vsaka družina v krajevni skupnosti prejela krajev- no glasilo ,,Naša složnost", ki so ga natisnili v nekaj nad 500 izvo- dih. V tej že tretji Številki je njena urednica Marija Vaupotičeva namenila posebno pozornost družbeni samozaščiti in njenem pomenu. Zanimiva je tudi informacija o asfaltiranju ceste na Mestnem vrhu in Grajenščaku ter o obnovi doma Franca Osojnika na Grajeni. V glasilu je obravnavano tudi delo dramske sekcije, pevskega zbora in knjižni- ce. Izostale tudi niso težave §D Partizan, o črnih odvozih gramoza in o delu gasilskega društva pri gradnji svojega doma itd. mš... DUPLEK —KORENA —VUR- BERK: Združeni moški pevski zbor, ki ga vodi Alojz Jošt je prejšnji teden sodeloval na občinski reviji pev- skih zborov občine Maribor, kjer je sodelovalo 26 različnih zborov. V torek pa je zbor nastopil v Ru- šah v okviru poletnih kulturnih prireditev, s svojim sodelovanjem pa bo popestril tudi vurberške poletne igre. C VURBERK: Prosvetno društvo je pripravilo program letnih prireditev, s kateri- mi bodo začeli 26. junija z otvoritveno predstavo Hajduka Janošika, ki ga režira Konrad Bez- jak. Vse predstave bodo na razvalinah vurberškega gradu in načrtujejo kar 10 ponovjtev. Letne prireditve bodo končali 27. avgu- sta z medrepubliškim srečanjem s kulturno-umetniškim društvom Soboda VIS iz Varaždina. mš... KIDRIČEVO Pred dnevi se je sestal poslovno koordinacijski odbor v TGA ,,Bo- ris Kidrič" in razpravljal o samoupravnih sporazumih o temeljih planov družbenih dejavnosti in o analizi izpolnitve stabilizacijskega programa v lan- skem letu v posameznih TOZD in v delovni organizaciji kot celoti. Spregovorili so tudi o nabavi novega kombibusa, o letnem poročilu službe varstva pri delu in o službenih potovanjih. Izvozili so tudi delegate za ustanovno skupščino splošnega združenja barvnih kovin. FM SLOVENSKA BISTRICA V malem rotovškem salonu v Mariboru, so v okviru letošnjih jubilejev učenci posebne osnovne šole iz Slov. Bistrice pripravili likovno razstavo, ki je bila odprta do 10. junija. Razstava je bila nazoren prikaz prizadevnosti učen- cev, ki zaradi raznih motenj ne morejo obiskovati redne šole. Razstava je prikazala smer psihične korekcije izobraževanja, razstavljena dela pa nosijo tudi lastnosti predpoklicnega usmerja- nja in usposabljanja. Predstavlje- na so bila predvsem dela risarskih, slikarskih, grafičnih in drugih likovnih zvrsti VRHL0GA-PRETRE2- FAROVEC Prebivalci omenjenih vasi, v okviru krajevne skupnosti Črešnjevec, so pred kratkim predali svojemu namenu okoli 4 km obnovljene in razširjene ces- te. Naselja so bila doslej povezana le z ozko in neurejeno cesto, neuporabno za avtomobilski promet, zato je bila ureditev ceste več kot nujna za razvoj omenjenih vasi. Za razširitev ceste so ogrom- no prispevali krajani s prostovolj- nim delom, denarnih stroškov pa je bilo nekaj nad 40 tisoč, kar so krili delno s samoprispevkom, krepko jih je podprla KS Črešnje- vec, del sredstev pa so dobili v obliki kredita. Zakaj od občanov ni predlogov vprašanje, kje so tisti potrošniki, ki godrnjajo, da ni tega in onega, kje so predlogi in pripombe od njihove strani, da bi svet lahko o tem razpravljal, sklepal in predlagal trgovini km manjka, k^ ^loh pogreša potrošnik v tej KS in podobno. Samo godrnjanje in želje, da bi v Kidičevem postavili še kako trgovino, verjetno ne bodo dosti pripomogle k ddu sveta potrošnikov pri KS, ki pričakuje le od potrošnikov, da se oglasijo s svojimi problemi. Svoj čas sem v pisarni KS shšal enega od občanov, kako lepo je govoril o večjili ptmianjkljivostih m nepravilnostih v trgovanju. To bi lahko služilo potrošniškemu svetu za razpravo in sklq)anje. Zato smo skupaj s tajnikom KS Petrom Gegičem in s tem občanom sklenih obvestiti naše občane, da vse morebitne probleme v zvezi s preskrbo, poslovanjem trgovin in tudi vse predloge posredujejo v pisarni KS, kjer jih bo prevzel svet potrošnikov in o tem razpravljal. Torej občani KS Kidričevo na dan s predlogi! France Meško Težave na skupni poti Drugi skupni sestanek pred- •stavnikov organov krajevnih dcup- nosti in SZDL vseh treh sodelujočih krajevnih skupnosti, je bil v torek 7. junija 1977, gostiteljica je bila spet Trnovska vas. Najprej so pregledali dosedanje delo in ugotovih, da nikakor ne gre tako kot bi bilo treba in kot bi morali po sprejetem planu. Kljub temu pa so nekaj uspehov vseeno dosegli, kar je ^odbuda za naprej. Uspešno tudi teče akcija zbirarga podatkov in problemov za skupni sestanek krajevnih skupnosti z območja Slovenskih goric, ki bo veijetno še v tem mesecu v Vitomarcih. Ustavili so se pri socialnih problemili in skupno ugotavljajo, da imajo v vseh KS nekaj takih, ki socialno pomoč izkoriščajo in lenuharijo, po drugi strani pa imajo nekaj resnično socialno ogroženih občanov, ki jim niliče ne pomaga. Tu bi morali imeti boljšo evidenco in zaostriti kontrolo. Predlagali so, da naj komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri KS podrob- neje proučijo vse socialne probleme in o svojih ugotovitvah poročajo na sejah svetov KS, ki morajo biti odgovorni za nadalj- njo akcijo na tem podroqu. Ustavili so se tudi pri vprašanju razvoja trgovine. Ugotavljajo, da je vehko povpraševanje po zelenjavi, blago pa je slabo, zato so predlagali, da se do 17. t. m. sestanejo sveti potrošnikov pri KS in obravnavajo to problema- tiko. Predlagali so tudi, da bi iz trgovin izločili tisto železninsko blago, ki ga potrošnik lahko dobi v prodajni K Z v neposredni bUžini; trgovini KK Ptuj pa so predlagali, da naj poveča izbiro blaga v svojih pffodajalnah in naj se odpravi stalno ponavljajoči se odgovor prodajalca „nimamo pa dobimo". Predstavniki so imeli tudi pripombe na to, da učence z njihovega območja prevažamo v osnovno šolo v Ptuj. Nekateri so takole modrovali: „Delavcem pribUžujemo delovno mesto, učencem pa oddaljujemo šok) od rojstne^ kraja." To so tudi obrišneje obrazlagali in predlagali, da bi naj odgovorni ljudje in organi v pedagoških zavodih in v skupnosti za vzgojo in izobraže- vanje nekoliko bolje razmislili. Na skupnem sestanku so obravnavali še več drugih vprašanj in razmišljali, kdo naj bi bil v vsaki krajevni skupnosti zadolžen za redno sestajanje in nadaljnjo koordinacijo dela med KS. A. K. Oj, kak hitro cajt beii. le 14 dni je od ovokrot gdo smo se zodjič v na^en Tedniki srečali. Prej.o nam majhen del svojega življenja in de- la v tem šolskem letu. Svoje prispevke so objavili mnogi učenci od drugega razreda dalje. Trudili smo se, kolikor smo mogli, da bi glasilo z veseljem vzeli v roke stari in mladi bralci. Objavili smo samo najboljše sestavke, ker za vse ni prostora. V glasilu je tudi moj prispevek z naslovom. Bili smo v gledališču, objavljena pa sta še dva prispevka mojih sošolcev in sicer Glat/ Aleksandre in Korenjak Boruta. Sošolci in starši! Ko boste prebirali Mlado klasje, ne bodite prestrogi sodniki. Vedite, da je vse to nastalo pod peresom pridnih mladih ljudi, ki so dali od sebe vse, kar so znali in zmogli. Potrudili smo se, da bi bilo to glasilo vsem v prijetno razvedrilo. Hvala vsem delovnim organiza- cijam, ki so omogočile s svojimi denarnimi prispevki nastanek našega glasila. Želim, da bi se naše glasilo Mla- do klasje ohranilo še za mlajše rodove in upam, da ga bodo tudi oni z veseljem vzeli v roke. Vsi učenci naše šole pa bi želeli, da bi naše glasilo izhajalo vsako leto. VALJA ALI KSK 5. D. OŠ ,,Tonc Žnidarič" Ptuj TEDNIK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 mi BRIGADIRJI Sporazumno z vodstvom MLADINSKE DELOVNE AKCIJE SLOVENSKE GORICE 77 smo se v uredništvu odločili, da bomo pol te strani v Tedniku redno odstopali brigadirjem, kise bodo v štirih izmenah zvrstili v MDA Slovenske gorice 77. Mladi brigadirji so obljubili, da urednik ne bo nobenkrat v skrbeh, kako zapolniti to stran. Start prve t mene je bil kar dober, o tem se lahko prepričate sami, Le tako smelo naprej, mladi brigadirji! UREDNIŠTVO /z mojega dnevnika... Sreda, 1. junya 1977 Dan odhoda v brigado se vedno tpjj približuje. Jutri torej odrajžamo". Kaj naj vzamem s »bo? Hlačke, nogavice, puli, majico, anorak, copate itn. J a, seveda, še make-up, da zapeljem Icakšnega frajerja. Mama^ je že zopet galamila: „Da boš v redu. Ne ves, kakšni pobalini bodo spodaj. In da veš, jaz ti nisem podpisala, da lahko greš, ampak ata. In, da ga ne boš razočarala!" ^ Cel preljubi dan moram poslušati nasvete, kako se moram obnašati, da ja ne bom nasedla kakemu, ki zna lepo govoriti... In da ne bova prišla nazai dva... In mama vsa panična: Si v»la zdravstveno, unaš nogavice, milo, robčke? Po pravici povedano: imam je že poln „kofer". Saj se obnaša, kot bi y brigado odšla ona . .. Četrtek, 2. junija, 1977 Prispeli smo. No, dan se je začel bolj klavrno. S potovalko v eni in vrečko v drugi roki, sem se poslovila od „ta starih". In še enkrat: „Da boš ja v redu! (in z bojaznijo v glasu!) Ko bi bila mama tudi tako v redu kot ata. On ni tako starokopiten. V avtobusu je bilo že brigadirsko razpoloženje. Sestavljali smo pesmi, jih oblikovali po koroško, vadili himno in seveda brigadirski z-d-r-a-v-o. Težko sem pričakovala srečanje z Goricami, z Dornavo, kjer bomo preživeli enaidvajset, upam da lepih dnL Kakšne bodo sobe, postelje, kje bomo igrali žogo, kakšna^ bo hrana, kakšno delovišče itn. In seveda brigadiiji iz Domžal? No, prvi smo prispeli v naše novo bivališče — brigadirsko naselje. Punce smo navalile v sobo, si izbrale naj-postelje in med urejanjem stvan že slišale z-D-R-A-V-O. Prispeli so DomžalčanL Odhitele smo k vratom, da bi videle nove prijatelje - MDB Slavka Šlandra. No ja, kar fejst fantje, tile šlandrovci. Tudi punce ni^ „švoh"! To bo ^ za naše nadebudneže! Domžalčanke so priropotale v sobo. Korošice smo se spogledale. Nekako tuja nam je bila njihova neprestana govorica, V naših očeh je bilo čutiti bojazen: „Se bomo razumele? Danes smo se držale bolj vsaka zase. Boli postrani smo gledale po »domžalskih" ležiščih. Prvič smo kosili. Odlična hrana! To se bomo zredile. In moja shujševalna? Res moram shujšatL Ampak bananam, čokoladi in rroladi se ne odrečem. Bom raje več deč delala! Brigadirske komplete smo dobili šele proti večeru. Z nekoliko ,,rasne diskriminacije" smo Korošci prejeli mnogo prevelike modno ukrojene Komplete, ki jih je izdelal sam „Modni salon". Mnoge pametnjakoviče ^ sem slišala: „Copate in hlače^ bom prišparal za domov, jih je škoda za tu. Tu bom ,raje gulil kavbojke ..." Delovišča še nismo videli. Petek, 3. junija^ 1977 Prvo noč uspešno prestala. Dve deki sta me kar dobro greli. Ampak „žnable, žnablaste", celo noč so klepetale. Dopoldne smo imeli otvoritev. Komandantka Lidija se je odlično odrezala. Kar dobra je. Malo me „matra" domotožje. O, ko bi mama vedela, kako v redu so f^tje. In ko bi _mama videla dekliško spalnico. Štiriintrideset postelj je v njej. In če slučajno katerega fanta privlači v spalnico lepotica iga pn tem zasačijo, že dobi opomin pred izključitvijo. Kot smo predvidevale, smo se „spričkale" s sosedami iz Gorenjske. Kako naj stojijo postelje? Te posadimo tja, te prislonimo k steni.. . Kako „fajn" bi bilo tako kot imajo fantje. Nastala je prava zmešnjava. UgotovUe smo, da bo treba »pohoditi" deset punc, da bomo lahko prišle k vratom. No, končno so^tudi one sprevidele. In prvi sporček se je miroljubno končal. Sobota, 5. junija, 1977 _ Danes smo že večje prijateljice. Ze se razumemo bolje in niislim, da bo v naslednjem tednu že vse O. K. Prvi dan na delovišču. Se vidi, ČBi nismo navajeni dela. Pošteno me^ bolijo lopatice, hrbet in mišice. Bom zdržala? En Slandrovec me pošteno „matra". Kakšne oči! Pogled, da te omami! Kako naj se mu približam? Nekaj mu bom »ušpičila" . . . Kako se bo brigadirski dnevnik nadaljeval? Danes še nihče ne ve, ali se bo razpletala brigadirska zgodba v uresničenju njenega hotenja že^e in pričakovanja? Bo odšla domov^z lepimi vtisi? Upajmo! To želimo vsaki in vsakomur .. .! Jana Koren Delo na delovišču Bi radi vedeli kako poteka naše delo na delovišču? No, prav. Pa začnimo. Zjutraj ob 5.15 .se zgnetemo v avtobus. 100 ljudi in v 1 avtobus. Lepo, kajne? Smo kot v konzervi, le brez olja, ki pa bi ga morali imeti za boljše delo. Vsaka mašina je namazana. Se strinjate? Ja, saj smo pa zato s kremami in oljem opremljeni in namazani In kako se peljemo v avtobusu? Prav bojimo se, da se ne bi pokvariL Vsakič, ko potegne, nekaj zaškrta. Kaj pa bi mi brez avtobusa? Naj bi šli peš na delovišče? V avtobusu se lahko vsaj zbudiš, če te kdo mahne z zastavo po glavi. Kako bi se pa zbudil pri enolični hoji? Poleg tega hoče vsak še sedeti, tako da je pravi boj za sedeže, ki oa lih nadomestijo fantovska kolena. (Kar je včasih bc4j prijetno kot sedež, ne? ) No, in potem pridemo na delovišče.^Najprej, seveda zbor! In potem — po orodje. V^ak hoče dobiti najboljše. Kdo pa bo delal s slabim krampom, ki mu lahko še kaj odleti!? In to, seveda, kcmu v glavo. Ja, to pa ne bi bilo dobro. Razbita ^ava ni nič kaj prijetna stvar. Pa še takooo prijetno delo na delovišču zamudiš, če se ti kaj zgodi A ne bi bilo škoda? Pa lopate. To pa to. Velike, okorne, primerne za borbo, ne pa za naše dekliške roke. Posledfca — žuljave roke. zakaj nimajo kaj lažjega — npr. gumijaste kr^pe in lopate? Potem bi se z njimi lahko še tepli brez škode. Zdaj se pač ne smemo, ker bi bUo preveč razbitih glav. Kaj pa če bi nam raje dali igračke? To bi bilo še boljše. Potem bi bilo se delo igrač kanje. Ali pa tudi ne. Potem pa še samo delo. Najprej sledi obvezovanje rok, mazanje ^obraza in hrbtov. Šele po vsem tem je na vrsti delo. To gre pa bedi težko. Od začetka že, potem pa . . . ,„Ali bi namesto mene skop^ tole? Ali bi zmetal gor? " Pa: „Joj si priden. Se, ti priporočam še za drugič. Saj mi boš pomagal, kajne? " in fantje kavalirji, seveda pomagajo. Sicer pa tudi dekleta delajo kolikor morejo. Najdejo se tudi kaki lenuhi, no, ampak to se že^ uredL Tudi odmore imamo. Seiveda. Kdo pa bi vzdržal brez njih. Saj bi še umrlL No, saj ni tako hudo. Med delom pijemo vodo. Nacejamo se z njo, kot fantje s pivom. Sicer bi njim bolj prijalo kaj močnega, ampak te^a ne dobijo. Komandanti že vejo, zakaj. Pa mi tudi, kajne? No, pa smo ze pri malici. Najprej ekonom seveda zamudi, potem se pa spet vsi gnetemo pred avtom. Komaj pojemo, je že treba spet na delo. Kako bi radi še posedeli! Ampak delo čaka. O, jo> Pozabila sem že povedati, kaj delamo. No bom pa zdaj. Kopljemo jarek za vodovod. Ha, Korošci so tako pohiteli s kopanjem, da so vodo že dobili Pa ne po ceveh iz vodovoda. Ne, ne! Pri kopanju so naleteli napodtalno vodo, zdaj pa hočejo biti boljši Sicerpa im^o tudi mi nekaj d^obrih delavcev. Kar zakopali so se v zemljo. Kot krti Po delu moramo še popraviti orodje. Inpotem spet boj za sedeže v avtobusu. Saj bi postavih še kak rekord v šprintu, ko tako tečemo na avtobus. Zdaj ni nobeden več tako utrujen, da ne bi mogle teči ^ Ali imamo kaj težav? O, seveda. Najprej — delamo ob cesti, da se praši, ko gre avto mimo. Potem - seveda žulji Saniteta ima ogromno dela. Leta sem in tja in na koncu ji zmanjka povojev in znajti se moramo, kakor vemo in znamo. Drugih težav sker ni, razen nekaj bolnikov, namesto teh je treba delati No, toliko o našem delu do zdaj, do drugič pa še kaj. Nataša Bizjak Program za informiranje Brigada Slavka Slandra, ki je na delovni akciji v Slovenskih goricah od 2. junija 1977, šteje šest članov komisije za informiranje. Skupina si je zadaJa naslednji program: 1. V,času od 2. do 23. junija bo izdala 3 biltene, to je vsak teden enega. 2. Po potrebi bomo izdajali priloge k biltenu. 3. Skupina tudi ureja oglasno desko. Prve dni bo na oglasni deski material, ki bo predstavljal našo občino v sliki in besedi Pripravili bomo razstavo v zvezi z gibanji južno-afriškimi narodi Na oglasni deski bodo tudi razne dnevne novke. (O športu, politična dogajanja...),, Referent za informiranja Tatjana Opaškar KULTURA V BRIGADI Kulturna komisija bo, vsaj upajmo, pridno in ušesno delala. V načrtu jeprj)rava dveh kvizov. Eden bi naj bil na temo: Preporod KPJ, drugi pa bi bil zabaven. Literarni večeri naj bi bili trije. Prvi bi bU posvečen našemu Titu, drugi bipredstavil prozo in poezijo, tretji pa ^ubezenski poeziji , Kulturna komisija bo vseskozi sodelovala s komisijo za informiranje. Če bo v brigadi dovolj pevcev, bomo ustanovili pevski zbor. Želimo si prijetnili večerov, ki pa vsekakor ne bodo fe resni, zbrali in zabavali vas btmo tudi s skeč i in smešnfcami Referent za kulturo: Cvetka Zalokar Ponovno odkritje spominske plošče Božidarju Flegeriču v Vordancih, nekako na sredi poti med Središčem in Kogom stoji ob cesti dom našega ljudskega pesnika in pisatelja Božidarja Megeriča. Tam bomo v nedeljo 19. junija ob 14. uri ponovno odkrili spominsko ploščo. V majhni brošurici z naslovom BOŽIDAR 1LEGERIČ, ki jo je iwpisal Anton Kosi leta 1913, je nK:d drugim zapisano: ,,Božidar Megerič (v rojstni knjigi stoji 'Mathias Phlegeritsch') se je poro- dil 30. januarja 1841 v občini Vodranci, ki spada v župnijo Sv. Bolfenka pri Središču..." Božidarjev dedek se je v drugi polovici 18. stoletja priselil iz Slavonije v Medjimurje, kjer je v &rigovi služil pri gosposki kot pastir. Ko si je prihranil nekaj denarja, je 1805. leta kupil na Štajerskem v Vodrancih hišo z manjšim posestvom. Tam se mu je rodil, sin, Božidarjev oče leta 1818. Bil je nadarjen dečko in poslali so ga v latinske šole. Nižjo gimnazijo je končal z dobrim uspehom, v 5. razredu pa mu je uftirl oče Lepold in tako je opustil nadaljnje šolanje, se predal kmetovanju in bil dolga leta župan v Vodrancih. Kmalu, ko se je rodil sin edinec Božidar, so se Flegeričevi preselili na novo večjo kmetijo v hišo, na kateri je nazidana spominska plošča — torej Božidarjev dom, ne pa rojstna hiša, ki leži vzhodneje ob stranski cesti. Učitelji so opazili izredno nadarjenost učenca Božidarja in so nagovorili očeta, da je sicer nerad poslal edinega sina v višje šole. Gimnazijski študij je začel v Varaždinu in ga nadaljeval v Mariboru, kjer je maturiral. Vpisal se je na univerzo v Grad- cu in študiral na filozofski fakulte- ti modroslovje, slavistiko in klasično jezikoslovje. Že viso- košolski študij je precej zavlekel, začel se je predajati pijači. Leta 1871 je bil nastavljen kot profesor vOsjeku. Toda zaradi nerednosti v službi je bil kmalu odpuščen. Brez službe in zaslužka se je vrnil na dom k očetu, ki ga je zelo ljubil. Toda niti očetovo karanje, niti vzpodbujanje prijateljev ni zaleglo, da bi se ponižani profesor, čeprav se je tudi sam junačil in si očital, vzravnal in dvignil iz nižin zgubljenega življenja. Bil je učen možak, govoril je sedem jezikov in sam se spomin- jam, kako sem kot fantiček slišal domačine: "... Nekega dne je nedaleč ob gozdu pristal poskusni balon s pismom v tujem jeziku. Razumel ga je samo Flegerič — bilo je napisano v francoščini..." Sčasoma se je popolnoma predal brezdelnemu življenju, spremenil se je v ,,večnega popotnika Sovenskih goric". Hodil je od znanca do prijatelja in se ustavljal povsod, kjer so bili voljni postreči mu. Sanjava pesniška narava mu je tu in tam potisnila v roke pero. Svojega prvenca je objavil že kot osmošolec v ,,Glasniku". Leta 1871 je v ,,Pomladanskem cvetju" iz,šla njegova zbirka pesnic ,,Jek iz goric". Listi ,,Glasnik", ,,Zora", ,.Jadranska zarja " in ,,Kres" so radi objavljali njegovo sestavke. Ko se je 1880 slovensko slovstvo s Stritarjevim Zvonom dvignilo iz zaostalosti, se v vsakem oziru moderniziralo, je naš Božidar zaradi svoje življenske tragedije zaostal in ni mogel več v korak s krepkim napredovanjem naše jezikovne kulture. Tako v slovenskem slovstvu njegova dela, čeprav kažejo znake prirojene muze, nimajo posebne veljave. Ilirizem nam je Slovencem vzel ,,Vilo Žerovinsko", kakor imenuje v pesmi Flegerič Stanka Vraza, ki je bil brez dvoma poleg Prešerna v dobi pred Župančičem največji 'rojeni' slovenski pesnik, naš Heine Slovenskih goric. V strupu sladke kapljice pa so zamrle Božidarjeve strune. Njegovi pesniški izlivi, skromni po vsebini in obliki, izražajo veliko ljubezen do domovine in narave. Priložnostni pa se naslanjajo na osebne prijatelje. Naš pesnik je umrl 9. junija 1907. S ponovnim odkritjem obhajamo 70. obletnico njegove smrti in obenem 137. rojstva, ker 100-letnice zaradi začasne zasužnjenosti domovine nismo mogli. Pokopan je na kogovskem hribu, ki je najvzhodnejši in najlepši greben Slovenskih goric. (V Ptuju se zberemo v soboto, 19. junija ob 9,15 pred hotelom, se peljemo na dom Stanka Vraza, obedovali bomo v gostišču na Jeruzalemu. Odkritje bo ob vsa- kem vremenu.) dr. F. Brumen (1. nadaljevanje) Deževnica odteka po vrhovih razmeroma hitro. V dolinah pa zaostaja povzroča vlažna tla in celo povodnji. Površje Slovenskih goric je v velikem obsegu pokrito v zahodnem in ^vernem delu z ilovnato prstjo, a v vzhodnem in južnem delu prevladuje P^hka, peskovita zemlja. Podnebje je v zahodnem delu bolj alpsko, v vzhodnem pa bolj celin- «0. Poleti se Slovenske gorice močno segrejejo. Julija so srednje mesečne '^niperature do 20 stopinj C. Živo srebro se v toplomeru krepko dviguje že ^ pozni pomladi in ostaja visoko v zgodnjo jesen. Dolgo vroče poletje in Ma jesen sta glavni pogoj za dobro in uspešno vinogradništvo z visoko '^alitetnimi vini. Tako sta ugodna tla in podnebje pripomogla, da so Slo- ^nske gorice najbolj izrazita slovenska vinogradniška pokrajina. Padavine se poleti izlivajo v hudih nalivih, pogosto z viharnimi nevih- ^Tii in točo, ki od vseh slovenskih pokrajin najbolj prizadeva Slovenske ^^rice. Celotne padavine se gibljejo med 900 in 1200 mm. V zahodnem delu ™ je več, v vzhodnem pa manj. Zaradi poletne vročine je izhlapevanje naglo, kar povzroča večkrat ^so. Srednja januarska temperatura je v Radgoni — 3,2 stopinje C. Prebivalci izkoriščajo tla v dolini za travnike zlasti ob Pesnici in Ščav- Diluvialne terase nad dolinami zavzemajo njive, ki se vzpenjajo tudi ^Široke grebene. Tja segajo tudi sadovnjaki in vrtovi. Njiv je bilo med ^rna vojnama v Slovenskih goricah približno 28,3 % od celotne površi- sadovnjakov 6 odstotkov, travnikov, pa 24,07 Gozdovi so pred- _ern na senčnih severnih in zlasti strmih pobočjih in zavzemajo 28,69 J^stotka celotne površine. Na osojni strani zeleni gozdovi, predvsem list- na prisojni strani gričev pa bujni vinogradi, ustvarjajo tipično krajin- o sliko Slovenskih goric. Vinogradi zavzemajo okrog 10 odstotkov .^^ršine, kar je največ med slovenskimi pokrajinami. Največ vinogradov ^ ^ dveh pasovih, v zahodnem delu okrog Maribora, ki se vleče od Mure in ^^hodnem dehi, to je v Gornjeradgonskih in Kapelskih ter Ljutomersko- ormoških goricah z Jeruzalemom v osrčju, katerega pridelki najbolj slo- vijo. V srednjem delu Slovenskih goric, zlasti med Vurberkom, Marijo Snežno in Polenšakom je manj vinogradov. V nekaterih bivših občinah v tem delu je le tri do štiri odstotka površine zasajene z vinsko trto. Važna panoga je tudi sadjarstvo, zlasti v širši okolici Maribora, oziroma v zahodnem delu Slovenskih goric. Tam zavzemajo sadovnjaki tudi do 11 % odstotkov površine. Rudno bogastvo je neznatno. Nekaj premogovnikov je v vzhodnem delu Slovenskih goric pri Ključarovcih, Podgorcih ter v Presiki in Rinčetovi grabi. Industrije v Slovenskih goricah skoraj ni. Leta 1891 so odprli v Cerša- ku ob Muri tovarno lepenke, ki pa je ob robu Slovenskih goric, v Sladkem vrhu ob Muri pa že leta 1871. Po prvi svetovni vojni so sladkogorski to- varni lepenke prizidali še tovarno papirja, ki gaje izdelala okrog 6000 ton letno. V tovarni v Ceršaku je delalo pred letom 1941 okrog 120 delavcev, v Sladkogorski pa okrog 250. Na območju Slovenskih goric se je razvilo v njenih dolinah še nekaj opekarn. Ves osrednji del Slovenskih goric pa pred- stavlja čisto kmetijsko pokrajino. Do prve svetovne vojne se je s kmetijstvom preživljalo v Slovenskih goricah 90 do 95 odstotkov prebivalcev, v redkih občinah pa pod 80. Slo- venske gorice, pokrajina enakomernega gričevja, ne nudi pogojev, da bi nastajale na njej znatnejše demografske koncentracije. Zato so bili prebi- valci navezani na tržne kraje v neposrednem sosedstvu. NASTANEK TRŽIŠČ V srečni naslonitvi na ravnino in vinorodne gorice je nastalo na obrobju Slovenskih goric niz tržišč, med katerimi so se najbolj razvili ob l>avi Maribor, Ptuj, Ormož, v Medžurečju Čakovec, na Murski ravnini Ljutomer in Radgona, do neke mere pa še Cmurek ter skupek tržišč &novž, Strass, Lipnica in Lučane v avstrijskem delu Slovenskih goric ter na vzhodu še Središče ob Dravi. Domala ves gospodarski priključek Slovenskih goric izvršujejo nave- deni kraji, predvsem pa Maribor in Ptuj. Navezanost prebivalcev na tržišča ob robu Slovenskih goric se je stopnjevala v drugi polovici 19. stoletja zaradi železnice, ki so jo izpeljali po dolgem ob robu goric, na jugu ob Dravi in na severu ob Muri. Proga od Špilja do Radgone je pripadla po prvi svetovni vojni Avstriji, kar je Slovenske gorice močno oškodovalo. Železniška proga teče še med Ormožem in Ljutomerom na vzhodu in med Mariborom in Šentiljem na zahodu, ki je hkrati pomembna mednarodna prometna žila. V obširnem osrednjem delu Slovenskih goric so prebivalci oddaljeni od železnice. Nadomeščajo jo avtobusne proge, ki nudijo nagel stik Sloven- skih goric z obrobnimi tržišči. Zanimiva je razlika med mariborsko in ptujsko privlačno silo v Sovenskih goricah. Ptuj leži bolj prikladno, da bi lahko postal glavno goriško tržišče, saj izhaja iz njega obilica cest po dolinah, ki tečejo proti Slovenskim goricam. V nobeno drugo tržišče se iz goric ne steka toliko cest, kot vanj. Čeprav ima Maribor za občevanje z goriškim območjem znatno slabše prirodne pogoje, je mariborska gospodarska razgibanost prevladala ptujsko. (Vir: Svetozar llešič: O geografski individualnosti Prlekije v luči raz- voja kmečkih naselij in njihovega zemljišča. Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968; Anton Melik, Slovenija, Krajevni leksikon Dravske banovi- ne, Ljubljana 1937) MARIBOR je največje mesto na robu Slovenskih goric. Leta 1931 je štel 33.149 prebi- valcev. Glavna prednost mesta je njegova lega ob stiku obdravske prometne poti z ono od Zidanega mosta proti Dunaju. Zato seje mesto razvilo v važno prometno središče. Razumljivo je, da se je v mestu s takim prometnim položajem razvila industrija in trgovina. Največji razvoj je v predaprilski Jugoslaviji pokazala tekstilna industrija. Tradicionalno je bilo usnjarstvo ob Dravi. Stare dravske mline pa so zamenjali med obema vojnama parni. Razvile so se še pivovarne, plinarna, lesna industrija in še več manjših industrijskih ter obrtniških obratov. V prid industrijskemu razvoju je bila v predvojnem obdobju falska elektrarna. Bližnje Pohorje pa je odprlo razvoj turizmu. Slovenske gorice se zaključujejo na ozemlju mariborske občine z vrši- čema Kalvarijo in Piramido nad severnim delom mesta. Maribor se omenja prvič kot srednjeveška naselbina v 12. stoletju, kot tig leta 1209, kot mesto pa leta 1257. PTUJ ki leži s starim mestnim jedrom na zadnjih južnih obronkih Slovenskih goric, je štel leta 1931 — 4261 prebivalcev. Premogel je le nekaj čevljarske, usnjarske in opekarske industrije v rokah nemških podjetnikov ter državno delavnico za popravilo vagonov. Sredi tridesetih let se je tem obratom pridružilo nekaj slovenskih manjših industrijskih podjetij: mehanična tkal- nica ter dve podjetji za perilo. Mestne pravice je dobilo mesto že sredi 9. stoletja, ko je prišlo v roke salzburškim nadškofom. ORMOŽ je štel leta 1931 — 1146 prebivalcev. Kot trg se prvič omenja leta 1315, že tta 1331 pa kot mesto. V 15. in 16. stoletju je pomenil na Štajerskem naj- močnejšo utrdbo proti turškim vpadom. Mesto je bilo med obema vojnama središče vinske trgovine svojega vinorodnega zaledja. Leži pa na zadnjem južnem slovenskogoriškem obronku nad Dravo. Dalje prihodnjič 8 - NASI DOPISNIKI 16. junij 1977- TEDNIK Najprimernejša pot do kupca v KORAK s ČASOM TP „Merkur" Ptuj ponovno pri- reja razstavo notranje opreme sta- novanj v skladu s projekti v bloku B 2 na Ziherlovi ploščadi, ki bo v kratkem vseljiv. Obogateni z izkušnjami, nasveti in pohvalami potrošnikov ob priliki prejšnje razstave, ponovno približujemo na ta način kupcu možnosti ogleda celotne notranje opreme stanovanj. Obiskovalec razstave lahko dobi plastično predstavo o samem stano- vanju ter možnosti o funkcionalni in raznovrstni opremi stanovanja. Izbira pohištva in druge notranje opreme za stanovanje je danes že izredno pestra in vzame vedno zahtevnejšemu kupcu dosti drago- cenega časa, pa ludi hude krvi večkrat ne manjka. Z obiskom razstave si lahko kupec prihrani vse te nevšečnosti. Nazorno predstavljena stanovanja so opremljena z izdelki naših priznanih proizvajalcev pohištva, kot so: ,,Meblo", ,,Alples", ,,Garant", ,,Vrbas", ,,Oriolik", „Brest", ,,Marles", ,,Gorenje" itd. Opozarjamo tudi na raznovr- sme rešitve pri opremi otroških sob. Opremljanje stanovanja se seveda ne konča pri nakupu pohi- štva. l'oirebnih je še nešteto večjih in manjših stvari. Od talnih oblog, zaves, posteljnih pregrinjal, svetil, kuhinjskih aparatov, televizorjev, radio aparatov do drobnih okras- nih predmetov, ki so nepogrešljivi za sodobno in lepo stanovanje. Vse to vam je na izbiro v proda jalnah Trgovskega podjetja ,,Mer- kur" Ptuj: Tekstilna Hiša ,.Merkur, Tehnika, Oprema, Volan, Zvezda, liserka, Ideal, Jasmin, Dom. Za lažjo odločitev je vedno na razpolago strokovni svetovalec za notranjo opremo. Na željo kupca svetuje pri izbiri in izdela skico najprimernejše opreme za stanova- nja. Blago dostavljamo kupcem na dom in vršimo montažo kupljenih izdelkov. Obenem vas opozarjamo, da v kreditnem oddelku TP ,,Merkur" Ptuj lahko takoj uredite vse formalnosti pri rešitvi potrošniške- ga posojila. Razstava je v razstavnih prostorih TP ,,Merkur" Ptuj v Vegovi ulici (za Metalko) predvi- doma do 25. junija in sicer je odprta od 9. — 17. ure, ob sobotah pa od 8. — 12. ure. Kolektiv TP ,,Merkur" vas vabi na ogled razstave in na obisk v svoje prodajalne, kjer vam bodo pri vaši izbiri prijazno in strokovno svetovali in postregli. Na ta način je TP ,,Merkur" Ptuj doseglo zavidljivo stopnjo so- delovanja med potrošniki in trgovi- no, ki je pri sodobnem načinu poslovanja neobhodno potrebna. Sodobno opremljena dnevna soba y trisobnem stanovanju B 2. Del funkcionalno opiemljene kuhii^. Otroica soba — prostor za igro in učenje. OBRANIMO SVOJ DOM IN ŽIVLJENJE Pod gornjim naslovom so pred dnevi učenci, pionirji in člani planinske sekcije Posebne osnovne šole v Slov. Bistrici uspešno kon- čali številne akcije, s katerimi so začeli že v začetku maja. V akcijah so aktivno sodelovali tudi učitelj' in vzgojitelji te šole in mladi člani Rdečega križa. Sklepna akcija je bil obrambni dan, ki so ga začeli že zgodaj zju- traj z znakom sirene, vsak učenec pa je imel svojo v naprej določeno nalogo, ki jo je tudi uspešno opra- vil. Najprej so pohiteli kurirji s posebnimi sporočili o bližajoči sc „nevarnosti", vsi ostali učenci P^ so se morali v najkrajšem možnei" času in brez vsake panike umaknil' v zaklonišče. Po ,.napadu" je bilo dovolj dei^ tudi za ekipe prve pomoči, ki s"! jim priskočili na pomoč še ostali učenci, da so nudili prvo pomo^ vsem ..ranjencem". Obrambni da" so končali s skupnim sestankoiT in oceno celotne akcije. Potem sf si še skupno ogledali demonstrac'' jo nudenja prve pomoči, ki so j'' pripravili mladi člani RK te šoic Pripadniki garnizije Pohorski taljon pa so učencem pripravili ogled nekaterega sodobnega cTOŽja. Besedilo in slik^ V. Horva' Mladi člani RK so biU odlični tudi pred ocenjev^ci, kar so potrdili še naslednji dan, ko so na občinskem tekmovanju osvežili odlično tre^e mesto. Gostovanje KUD Bazovica v Stopercah KUD Bazovica iz Reke je 5. in 6. junija že tretjič gostovala v Stopercah. S pestrim kuhurnim programom so navdušili občinst- vo. ki se je izvajalcem oddolžilo z burnim ploskanjem. Kulturnoumetniško društvo Bazovca je slovensko društvo, ki aktivno deluje na Reki. Društvo ima svoj kulturni dom, v katerem se zbirajo člani, ki jih je že okoli 500. V okviru KUD Bazovca delujeta tudi dve družbenopolitični organizaciji. Ustanovili so osnov- no organizacijo ZK in mladinsko organizacijo, ki pa še ni zaživela, vendar nameravajo prav tej v bodoče posvetiti več pozornosti, od mladine zavisi kako dolgo bo ctuštvo še živelo. KUD Bazovica je bilo ustanovljeno jeseni 1947. Torej je zanje poleg velikih obletnic še en jubilej — 30 let delovanja. Malo je ctuštev izven matične Slovenije, ki se lahko pohvalijo s tako vsestran- sko dejavnostjo kot Bazovica. S kulturnoumetniškega delovanja naj v prvi vrsti omenim pevski zbor, ki pogosto gostuje tudi v Soveniji. Pevski zbor povezuje veliko število Slovencev, ki z izred- nim občutkom gojijo slovensko narodno pesem. V zboru pojejo tako mladi, kot starejši člani KUD-a. Drugo področje dejavno- sti je folklora. Folklorno skupino sestavljajo izključno mladi člani. Pod vodstvom, koreografinje Sonje že nekaj let navdušujejo občinstvo doma in v gosteh z izbranim programom. Letos pa so ustanovili še plesno skupino, ki goji latinsko ameriške plese. Tudi to skupino vodi tovarišica Sonja. V okviru Bazovice deluje še ctamska skupina. Doslej je ta prirejala le skeče in krajše igre. Letos pa bodo naštudirali komedi- jo ,,Vdova Rošljinko" pod vodst- vom režiserja Alojza Usenika, ki je šcer režiser v reškem gledališču. Mladi Bazovičani so ustanovili tudi svoj zabavni ansambel, ki jih zabava, kadar se zberejo v društvenih prostorih. V kratkem času je petčlanski ansambel pripravil bogat izbor domačih in tujih popevk. Če pa se zberejo tudi starejši člani, zaigra Ignac Vrabič na svojo harmoniko Se kakšno narodno zabavno. Vedno nove ideje in pobude, ki jih dajejo člani Bazovice, bodo v bodoče Še popestrile delovanje tega društva in s tem pripomogle, da se bo ohranila slovenska beseda med reškimi Slovencb KUD Bazovica sK^e zapira med zidove svojega kultufhega doma. Sodelujejo s Slovenci v okolici Trsta, povezujejo se z ljubljanski- mi krajevnimi skupnostmi. Že tretje leto pa sodelujejo z mladino iz Stoperc. Doslej je vsako leto gostovala mladinska dramska skupina iz Stoperc v Bazovici, Bazovičani pa so bili potem gostje mladine iz Stoperc. Letošnje srečanje je bilo doslej največje. 25 članov Bazovice, predvsem mladine je pripravilo uro in pol izredno pestrega in zanimi- vega programa. Folklorna skupina jez razigranostjo, ki jo zmorejo le mladi, odplesala nekaj poskočnih, nato pa so dekleta z baletno lahkotnostjo gibov zaplesala na Avsenikovo melodijo Slovenija. Dramska skupina se je predstavila z dvema skečema: Krivi spoj in Bedak. Igralci so z doživelo igro izvabili pri publiki obilo smeha in navdušenja. Oba skeča je režiral tovariš U senik. Bazovičani so se prestavili še z vrsto pevskih točk, s čemer so pokazali, kako ljuba jim je slovenska pesem. Ob spremljavi dter, ki jih je igrala nekdanja partizanka v naših krajih, sedaj tajnico KUD-a Bazovica, je pesem izzvenela še posebno domače. Po kulturnem programu je igral zabavni ansambel Bazovice. Še dolgo v noč je trajal ples, ki se ga je udeležilo mnogo mladine iz Stoperc in okoliških krajev. Naslednji dan smo z reškimi mladinci preživeli na Donački gori. Najbolj pogumni so preizkusili svojo telesno zmogljivost in se odpravili na vrh, ostali so se zadržali na jasi. Sredi popoldneva ano se poslovili od reških tovari- šev. Obljubili smo si, da se bomo odslej še pogosteje srečevali. Z obeh strani je prišla želja, da bi se v kratkem pobratila KUD Bazovi- ca in OO ZSMS Stoperce. Upamo, da nas bodo pri tem podprle ck-užbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti in nam po svo- jih močeh pomagale. Pobratenje s KL'D Bazovica bi ne bil samo velik dogodek za mladino našega kraja, ampak za vse krajane. Marjetka Dolšak TEDNIK -16-»""'j 1977 Šport in druStva - 9 ROKOMET PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - ČLANI Kovinar-Velika Nedelja 25:22(11:12) V 5. kolu finalnega dela v podravski rokometni ligi za člane je ekipa Velike Nedelje gostovala v Mariboru proti ekipi Kovinarja in tekmo izgubila. Gostje iz Velike Nedelje so igrali zelo dobro v prvem polčasu. V začetku so vodili celo 6:1 in dobili prvi polčas 12:11. V nadaljevanju so pa močno popustili in tekmo izgubili. Tekmo sta dobro vodila mariborska sodnika Žvan in Šetinc. Kovinar: Sever, Frangeš 9, Izlakar 1, Furman 1, Neingrl 1, Kočar, Selinšek 3, I.azarev 6, Gajšek 4, Bračko. Velika Nedelja: Zemljak, Meško J. 1, Zorko 7, Cvetko, Skok, Slana 4, Kvar, Trofenik 2, Majcen 8, Kace. Velika Nedelja-Kamnica 21:19 (10:7) V tekmi zadnjega kola tekmovanja v podravski rokometni ligi za člane je Velika Nedelja igrala doma proti ekipi Kamnice. Domačini so bili boljši skozi celo tekmo in vodili celo s petimi goli razlike. Ob koncu tekme so (bmačini nekoliko popustili, toda kljub temu so osvojili obe točki. Tekmo sta sodila mariborska sodnika Grame in Žižek. Velika Nedelja: Zemljak, Meško J. 1, Zorko 2, l.ah 11, Skok 3, M. Meško 1, Roškar 1, Trofenik 1, Cvetko 1, Kace. Kamnica: Redjko, Jugovec 6, Hlebič, Zadravec 3, Planine, Petejan 1, Hodnik 1, Odlak N. 2, Odlak B. 2, Grmek 4, Koban. D. Cvetko ATLETIKA Tominčeva osvojila republiški naslov (pet medalj Ptujčanom) Na posamičnem atletskem republiškem prvenstvu za starejše mladince in mladinke, ki je bilo minulo soboto in nedeljo v Novem mestu so nastopili tudi atleti TVD Partizan Ptuj. Najbolje se je uvrstila Vitoslava Tominc, ki je v metu diska zmagala in prejela zlato odličje, Marija Jugovec, pa je osvojila bronasto kolajno. Tretje mesto in bron sta si pritekla na 800 m Zdenka Topolovec in Albert Korošec. Tudi ženska štafeta Ptuja v postavi Kolar, Fras, Horvat in Topolovec je v kategorgi 4x400 m pristala na tretjem mestu in prejela bronasto odličje. Niko Makovecki je v suvaiyu krogle zasedel četrto mesto, v mestu diska pa je bil peti Zlatko Marcič je osvojil četrto mesto v troskoku in šesto v skoku v višino. Solidne čase v teku sta dosegla tudi Žarko Markovič in Franc Zupančič na 800 m. Ivan Brodnjak pa je v najtežji mladindci disciplini, teku na 5000 m, osvojil peto mesto. Zadovoljila je tudi Irena Kciar, ki je preskočila 155 cm in pristala na šestem mestu in dosegla osebni rekord. Qp VSI NA KOLO Delavci obrata kooperacija pred startom pri skladiščih kmet^'skih strojev ob Rogozniški cesti. v akcijo ,,Vsi na kolo za zdravo telo" so se vključili tudi delavci zaposleni v upravi obrata koope- racija KK Ptuj. Po delovnem času so zajahali železne konjičke in pridno vrteli pedale skozi vasi na Ptujskem polju, do povznožja Ha- loz in nazaj v Ptuj. Čeprav je eden izmed udeležen- cev vesele kolesarske karavane predlagal, da bi si vzeli s seboj za rezervni del traktor, so vsi brez te- žav prispeli na cilj. Besedilo in slika: JOS Jurasova preskočila 161 cm v Celju so se pomerili atkti mlajšili mladincev in mladink za republiške naslove, katerega se je med 14 društvi udeležil tudi TVD Partizan Ptuj. VeUk uspeh je dosega Ptujčanka Alda Juras, ki je preskočila 161 cm in osvojila bronasto medaljo. Ta višina ni samo njeni osebni rekord, temveč je to tudi rekord Ptuja- Dobra je bila tudi Alenka Šolar, ki je na 100 m za las zgrešila bronasto kolajno, na 200 m pa je bila četrta. Četrto mesto je osvojila ženska štefeta Ptuja 4xz00 m. OP Velika Nedelja-ŠŠDTrimček 18:14(11:9) V prijateljski rokometni tekmi so se srečali mladinci RK Velika Nedelja in člani ŠŠD Trimček, osnovne šole Velika Nedelja. Fizično močnejši mladinci RK Velika Nedelja so bili boljši skozi vso tekmo in premagali nasprotni- ka. Strelci zadetkov za RK Velika Nedelja: F. Cvetko 6, D. Cvetko 5, Lah M. 3, Roškar 2 in Tomažič 1. Za ŠŠD Trimček so bili uspešni: Hrga 6, Rajh 4, Peteršič 2, Majcen in Zoreč po 1. D. Cvetko Romana Levičnik, vodja mladince dcipe PD Ptuj prejema priznanje in pokal za osvojeno 1. mesto. Na sliki z feve: Miran Lah, M^s Žmauc in Lipe Izlakar. Pogled nazaj sili k napredku Tekmovalna sezona 1976/77 je končana, lO nogometnega kluba „DRAVA" pa je že obrnjen k novemu ciklusu tekmovanja. V letu 1979 bo NK DRAVA proslavljal zlati jubilej svojega obstoja, 50 let nogometne dejavnosti na območju Ptuja in okolice. Po delno klavrnem razpletu ob koncu prvenstva 1975/76 je NK Dra- va izpadla iz SNL. Skoraj celotno moštvo je prenehalo z aktivnim igra- njem, novo vodstvo (organizacijsko in strokovno) pa je bilo postavljeno pred skoraj nerešljive probleme. Administrativni ukrepi Nogometne zveze Slovenije so sicer prinesli izpad iz SNL ne pa tudi razpad v klubu. Vrste so se še bolj zbile, izvršene so personalne spremembe, moštvo je bistveno pomlajeno. V klubu so se zbrali pravi entuzijasti, ki so kljub vrsti problemov, tako finančne kot strokovne in organizacijske narave, uspeli pripeljati nogometno ladjo ,,Drave" v kolikor — toliko mirne vode. Po zelo slabem začetku v medobčinski ligi in nekaterih rezultatov, ki so dobivali vodo na mlin kritizerjev, je moštvo našlo sebe. Psihično umirjeni, organizacijsko solidno vodeni, so igralci iz tekme v tekmo igrali vse boljše in kljub zaostanku sedmih pik na koncu jesenskega dela, zasedli drugo mesto. Zaostanek dveh pik za Branikom je glede na jesenski del vendar uspeh, ki bi bil še večji, da tik pred koncem prvenstva ekipa ni bila močno oslabljena. Dva mlada igralca, člana mladinske reprezentance Slovenije, sta ^rtni dres zamenjala z vojaško suknjo, osnovna pogonska sila, igralec Ceh, pa je moral na 6-tedensko strokovno izpopolnjevanje izven Ptuja. Da bi še bolj osvetili kako malo je manjkalo, do prvega mesta, zapišimo, da je bila odločilna tekma proti NK Rače odigrana pod nenormalnimi pogoji. NK Drava je končala tekmo z 8 (osmimi) igralci, ker so trije igralci bili resno poškodovani. V NK Dravi so, ne glede na vse probleme (mačehovski odnosi s strani NZS, TNZ Maribor in sodniške organizacije), trdno odločeni nadaljevati z začrtanim delom, z vzgojo najmlajših, z usposabljanjem lastnih kadrov, povrniti nekdanji položaj in kvaliteto v slovenskem nogometu. Nobena težava ni pretežka, nobena ovira ni nepremagljiva za nogometne entuzijaste in zanesenjake, ki delajo v klubu. Vsak od njih in celotni izvršni odbor NK Drave glasno vabijo mlade, nadebudne nogometaše iz Ptuja in okolice, da se vključijo v aktivno delo Iduba in skupaj s sedanjim vodstvom vrnejo NK DRAVO na mesto, ki ji po tradiciji in kvaliteti pripada — v vrh slovenskega nogometa. Vič Utrinki z orientacijskega tekmovanja na Donački gori v nedeljo, 12. junga, je bilo v organizaciji PD Ptuj izvedeno področno orientacgsko tekmo- vanje na Donački gori. Vreme je bilo sončno, le vročina je bila neznosna, kot so povdarj^ tek- movalca S,tart je bil ob osmih ^utraj izpred mladinskega kluba v Stopercah, kontrolne točke pa so bile ^stavljene po vsej Dcaiački gori- Tekmovanje je potekalo brez nesporazumov in se je končalo ob 14. uri, ob 15. uri pa je bila razglasitev rezultatov. Najprej se je vsem tekmovalcem v imenu _ organizatorja zahvalil Maks Žmauc, predsednik P D Ptuj, kije med dnigim povedal, da je bila proga enako težka kot so proge za tekmovanja na višjem nivoju. Obenem se je zahvalil tudi mladinskemu klubu iz Stoperc, ki je za tekmovanje dal na razpolago svoje prostore. Razglasitev rezultatov je opravil Miran Lah, ki je bil tudi vodja tega področnega tekmovanja. Rezultati: 1. PDPoljčane 2.PDPtuj 3. PD Maribor - Matica mladinci: LPDPtuj 2. PD Maribor n. 3. P D »Sloga" Rogatec - Straža 4. PDPoijčane 5. PD Maribor I. člani: L PD Ptuj 2.PDPcijčane 3-4. PD »Sloga" Rogatec - Straža PD Maribor - Matica -LJ- Knock out za Glasbeni pozdrav v soboto je bila v športni dvo- rani Mladika v Ptuju zabavno-glas- bena prireditev z naslovom Glasbe- ni pozdrav. Sodelovali so Oto Pestner, Andrej Grabar, skupina Prah in humorist Masjakov Fran- ček. Prireditev je bila z enoteden- sko zamudo, kajti bila je najavlje- na za 11., prestavljena pa je bila zaradi zobobola kitarista skupine Prah. Mogoče se je kdo od vas vprašal zakaj tako ,,boksarski" naslov. Zaradi treh stvari, ki so bistveno vplivale na vzdušje in kvaliteto pri- reditve. V prvi vrsti je to športna dvorana, skregana z akustiko, drugo je izredno slab obisk (prosto- ra je bilo za okrog 800, prišlo pa je le približno 150 obiskovalcev) in kot tretje so skupina in oba pevca ta seveda Franček nastopali v ringu, pripravljenem za nedeljsko boksarsko srečanje. No, ring ni bil popoln, manjkale so vrvi. Nastop je bil solidno pripravljen, izvedbo pa je pokvarila neakustična dvora- na, saj besedila skladb ni bilo mogoče razumeti. Ozvočenje je bilo mogoče premočno, vendar bi bil tudi pri manjši jakosti odmev v dvorani premočan. Ta je predvsem motil poslušalce, kajti izkušeni glasbeniki so mu bili kos. Program je bil sestavljen za mlade in tiste ,,manj mlade". Tako smo v dvorani opazili poslušalce vseh starosti. Pestner je pel že vsem bolj ali manj znane skladbe in znova dokazal svoje izredne k\'alitete, Grabarjev nastop je minil skoraj neopazno spet zaradi slabe akustičnosti. Fantje iz skupine Prah so nam predstavili skladbe, ki so posnete na njihovi veliki plošči. Njihova glasba je prijetna tudi za uho, ki ni vajeno takšne glasbe kot je ročk. Zato je kombinacija v ka- teri nastopajo znani pevci in skupina uspešna. Humorist Franček je ,,razdrl" nekaj dobrih, zamerimo pa mu branje besedila. Toliko o sami prireditvi. V Ptuju in okolici naši občani velikokrat pogrešajo raznih priredi- tev. Ko pa so, gredo mimo njih tako kot sobotna. Ne vem, mogoče jih moti vstopnina. Vendar je to manj razumljivo ob dejstvu, da morate na plesu v gostinskih loka- lih plačati malo nižjo. O glasbi v naših lokalih pa bolje da ne razpravljamo. Če so takšni plesi dobro obiskani mi je slab obisk prireditve bolj jasen. Zato bi bilo bolje takšno prireditev pripraviti v kombinaciji s plesom. Mogoče bi bolj uspela. Vsekakor pa ne v tak- šnem prostoru kot je športna dvo- rana. 1. kotar Predstavljamo vam šolsko športno društvo Sloga iz Juršinec ŠŠD Sloga obstaja že več let in ima šahovsko, rokometno, atlet- sko, nogometno in smučarsko sek- cijo. Delujejo v težkih pogojih,saj nimajo telovadnice, ampak le roko- metno igrišče in majhno šahovsko sobico. Kljub vsemu pa so bili v laošnjem letu doseženi izjemni rezultati, ki so plod vestnega in marljivega večletnega dela mladih pionirjev in pionirk, ki so skupaj z mentorjem veliko prostih ur posve- tili športu. V šahu so osvojili 5 prvih mest na občinskih in 3 prva mesta na področnih tekmovanjih. Na repub- liškem prvenstvu so starejše pionir- ke osvojile 1. mesto, mlajši pionirji pa so bili drugi. Lidija Horvat je na tekmovanju posameznikov v Kranju osvojila odlično 2. mesto, med mlajšimi pionirkami. Trud rokometašic ni bil zaman, saj so postale dvakratne občinske prvakinje, tudi na področnem tek- movanju so premočno zmagale, na republiškem polfinalu pa osvojile 3. mesto. Lep uspeh je tudi prvo mesto mlajših pionirk v krosu. Imamo tudi občinsko prvakinjo v metu krogle. V. Cafuta Mlajše pionirke — občinske prva- kinje v krosu! Foto: Langerholc ŠAH Tomaž Žmavc - pionirski prvak Slovenije Na 15. republiškem prvenstvu v šahu za pionirje in pionirke v Kranju je nastopilo 84 mladih šahistov iz vse Slovenije, ki so se na področnih tekmovanjih uvrstili na finalni turnir. Med mlajšimi pionirji in mlajšimi pionirkami so izredno uspešno nastopili tudi tekmovalci iz ptujske občine. Pri najmlajših pionirjih je med _ dvajsetimi udeleženci Tomaž Žmavc (OŠ Tone Žnidarič) dosegel izreden u^eh. OsvojU je 15,5 točke, zasedel prvo mesto in postal pionirski prvak Slovenije v šahu v svoji starostni skupini. Odlično je igral tudi Dušan Majcenovič (OŠ Kidričevo), ki je s 15 točkami zasedel drugo mesto; Pri maljŠih pionirkah je med dvajsetimi udeleženkami Lidija Horvat (OŠ Juršinci) dosegla 15,5 točke in osvojila odlično drugo mestoi Jasna Pavlin (OŠ Juršinci; pa solidno trinajsto mesto. Izjemen uspeh mladih ptujskih šahistov, članov »pionirske šahov- ske šole" ŠD »Izbira" Ptuj, je plod organiziranega dela 7 mladimi nadarjenimi šahisti, rezultat itii hovc prizadevnosti in volje zi. poznavanje skrivnost šahovsi:: igre. Za upeh miauih piuiSrvi^ šahistov sta prav gotovo zaslužni, tudi Podkrajsek, vodj- „pioiirske šahovske šole" ŠD »tbira" I^u! ter Cafuta požrtvovalni menv in propagator šahovske igit osnovni šoli v Jiuršmci;.. J. Bona OB ZAKLJUČKU TEKMOVANJA V OBČINSKI NOGOMETNI LIGI PTUJ Pred kratkim se je končalo tekmovanje v vseh treh skupinali občinske nogometne lige Ptuj. Zmagovalci so postali v skupini A GorisnKa, v skupini B Skorba in v skupini C Prepolje. Pokal za najbolj disciplinirano ekipo bo prejelo moštvo Leskovca. V, treh skupinah je tekmovalo 24 ekip. Lahko trdimo, da je občinska liga v zadnjih dveh letih dobila obliko in smo zraven množičnosti dosegli tudi ddočeno kvaliteto, takšno, kot jo v takšnem tekmovanju lahko pričakujemo. Seveda bi laliko bila bdjša v kvalitetnem smislu, vendar je tu vprašanje strokovnega dela, ki ga skoraj ni. Sam potek tekmovanja je bil v tej sezoni boljši kot v prejšnjDt. Vendar so tudi sedaj bile prisotne težave. Nekatere ek^e so vse preveč poslužujejo protestov, ki so v večini primerov rezultat nogometnega neznanja. Ne trdim, da včasih niso imde prav, vendar se da vse rešiti z dogovarjanjem in pravilnim pristopom. Veliko hude krvi je bUo na račun sodnikov, slabih igrišč in nediscipliniranih igralcev ter še posebej glwialcev. V večini primerov je to bilo popolnoma nepotrebno. Za- vedajmo se, da je naša liga namenjena rckreaciji. Ne krivimo sodnika, ki ni, na primer, dosodil enajstmetrovke, srečanju pa smo izeubiL recimo z razliko treh ali dveh zadetkov. Kot ni dobrega strokovnega dela v klubi';, tako ga ni tudi v sodniški organizaciji, kjer delajo prav tako e ljubezni do nogometa. O, vseh teh problemih se moramo pogovoriti pred tekmovanjem in jili poskušati odpraviti v okviru naših možnosti in sposobnosti. Picd jesenskim delom tekmo- vanja bo potrebno pregledati vsa igrišča v krajevnili skupnostih in postaviti minimalne pogoje za igro. Igrišča lahko z minimalnimi sredstvi in z veliko volje sami uredimo, kot smo to delali pred kjti. Po mnenju igralcev in vodstev klubov je sedanji sistem tekmo- vanja prekratek, namreč le sedem koL Z,ato bo v jeseni verjetno prišlo do spremembe. Predlog sta dve skupini po dvanajst klubov. O tem se bodo pogovorili predstav- niki klubov in tel^ovalne komisije^ Skratka, vse pripombe na sedanji sistem tekmovanja, opažanji: in predloge kako v naprej, obravnavajte na skupnih sestankih in tako bomo s skupnimi močmi ubrali pravo pot v veselje mnogiii igralcev in ljubiteljev nogomet;! v naši občinski ligi. 1. kotar Letos že drugič, z željo da se tradicija obdrži še dolgo vrsto let, NK DRAVA organizira nogometni turnir za najmlajše privTŽence te lepe in privlačne Štadion NK Drava bo od 27. junija 1977 pa do konca tedna siiicališče vseh- športnili poti in želja otrok - učencev e Kidričevega, Cirkulan, Podlehnika, Destmika, Domave, Ptuja in iz ostalih okoliškili vaškiii in šolskih nogometnih klubov, l^pis in povabilo za sodcbvanjc je že v rokal. ^ovadnih učiteljev ir. vaški}-, nogometni; entuzijastov; prijave pa sprejemajo do l6. junija Tcianovan' Ju potekalo v dveh starostnih skupinai. in mv.-.'- do vključno 13 let starosti in do vključno 15 let starosti. Lanskoletne številke 7 sodelujočih ekip in okrog 130 otrok so že dokaz množičnosti letos pa bo število še precej višje. Nogometni klub Drave je poiskal pravo pot in mero, kako zbuditi čim večji interes za nogomet v vrstah najmlajših in izvršiti selekcijo za nada^njo delo svoje pionirske šole. Ob polni podpori nekaterih ptujskih podjetij in v sodelovanju z obč. ZTK Ptuj, člani 10 NK Drava upravičeno pričakujejo ušesno organizacijo in so v naprej vesdi zadovoljstvu, k: bodo priredili najmlajšim. V NK "Drav" so še povedali, da pričakujejo večji odziv gbdatcev (starsev, učiteljev, soia.qev; m vneio, veselo m razigrano atmos]ero na tribunah lepega športnega stadiona ob Dravi, Vič 10-ZA RAZVEDRILO 16. junij 1977- TEDNIK i""''1977 OGLASI IN OBJAVE - 11 SUirt na 60 m za dečke Je uspel V soboto so se v Ptuju končale devete tradicionalne športne igre učencev posebnih osnovnih šol iz Slovenije. Tekmovanja, ki so bila na stadionu ptujske Drave, se je udeležilo okoli 200 učencev. Tekmovalni duh je bil izreden, boji so bili zagrizeni in na športni ravni. Tudi vsa organizacija je bila brezhibna, veliko nalogo so pri tem opravili delavci ptujske po- sebne osnovne šole in Milan Zupane, ki je uspešno vodil vsa tekmovanja ter dobro sodeloval s sodniki in tekmujočimi. V petek so učenci tekmovali v atletskih disciplinah in igrah z žo- go. V teku na 60 metrov za dečke je zmagal Leopold Jelenčič z Goriškega območja, Ptujčan Alojz Fideršek je zasedel 8 mesto, med deklicami je bila v isti di- sciplini prva Lojzka Potočnik iz Kranja, Zdenka Zoreč iz Ptuja pa je bila tretja. Sluga Tonček iz Ptuja je bil drugi v skoku v višino. Skočil je 148 cm. Najboljša iz mariborskega območja pa je bila Majda Zaje iz Ptuja, ki je zmagala v crossu na 600 metrov. Med eki- pami so bili najboljši učenci iz Gorenjske, Mariborčani pa so za- sedli drugo mesto. Tudi v malem nogometu so bili najboljši pred- stavniki Gorenjske, učenci mari- borskih posebnih osnovnih šol pa 90 zasedli tretje mesto. Sobota je bila praznična. Učenci so si ogledali vse kulturne in zgo- dovinske spomenike mesta ptuj. Ob 10. uri pa so se tekmovalci zbrali v ptujskem gledališču, kjer so po krajšem kulturnem sporedu sprejeli tudi pokale in priznanja. zk foto: Kosi MDA SLOVENSKE GORICE 1977 Med delom in zabavo tudi politično delo Jutri bo 14 dni odkar so v Dornavi brigadirji 1. izmene MDA SG 77. Prvi, najtežji metri so za njimi, v delu se kalijo že prvi udarniki. Po delu je zabava in počitek, pravijo. V brigadirskem življenju pa je takoj za delom DPO aktivnost v raznih interesnih dejavnostih samoupravno organizirane brigade. V kratkem klepetu vam bomo poskusili predstaviti ta drugi del brigadirskega življenja. Voje Sutar, sekretar aktiva ZK v brigadi: ,,Že od vsega začetka deluje v brigadi tudi aktiv Zveze komunistov, trenutno ima 9 članov. Naša naloga pa je, da spremljamo delo samoupravnih organov in delo marksističnega krožka, ki je že ustanovljen cel teden. Mislim, da komisije dobro delujejo, brigadi se med seboj dobro razumeta, tovarištvo napreduje in to je zelo pomembno." Milan Vidmar, predsednik skupščine 1. izmene na MDA SG 77: ,,V 1. izmeni sodelujeta na mladinski delovni akciji dve brigadi. Prva, Slandrova brigada je iz OK ZSMS Domžale, druga — brigada Prežihovega Voranca p[i je iz Raven na Koroškem. Obe brigadi, ki tvorita prvo izmeno imata skupno 99 brigadirjev. V skupščini izmene ima vsaka brigada 10 brigadir- jev iz te skupščine pa smo izbrali predsedstvo skupščine, ki je zadolženo, da spremlja in nadzira reden potek in delovanje vseh komisij, ki trenutno de- lujejo na MDA." Nada Seferagič, predsednik komisije za informiranje: ,,V naši komisiji smo štirje člani, po dva iz vsake brigade. Naša naloga je ocenje- vanje stenčasov in biltenov, izvirnih karikatur ipd. Redno izdajamo brigad- ni bilten in naša naloga je, da vsakega zase posebej ocenimo. Mislim, da so brigadirji pri pisanju prispevkov zelo aktivni, morda vsak dan aktivnejši, zmeraj boljši." Zvone Turk, predsednik komisije za idejno politično delo v obeh brigadah: ,,Tudi v naši komisiji sta po dva brigadirja iz vsake brigade. Mi ocenjujemo predvsem aktivnost in sodelovanje brigadirjev na raznih Mlade roke so se že utrdile in pridno vihdjo krampe in lopate. Foto: M. Ozmec predavanjih. Morda z aktivnostjo nismo preveč zadovoljni, kajti na^Si programi bivanja in dela so zelo natrpani." Janja Koren, član komisije za kulturo: ,,Delo naše komisije je pa že zares lepo zaživelo. Zavedamo se naše naloge, zato redno pripravljamo kulturne programe, da izpolnimo proste večere, čeprav je teh večerov bore malo. Do sedaj smo v naših programih predstavili že obe brigadi, brigadir- je v njej, vse talente in netalente. Organizirali pa smo tudi razne kvize in šaljiva tekmovanja. Seveda si ob tem prizadevamo za čim tesnejše sodelovanje z domačini in JLA." Rudi Janežič, referent za šport v brigadi: ,,Razen tega, da vodim in evidentiram jutranjo telovadbo, skrbim še za redno organiziranje raznih športnih tekmovanj. Do sedaj smo se že pomerili s predstavniki JLA v malem nogometu, rokometu in šahu, z domačimi tudi. Mislim, da rezultati sploh niso pomembni, ampak to, da tako lepo sodelujemo z vsemi zainte- resiranimi. Sicer pa, važno je sodelovati, ne pa zmagati." Polona Jesenšek, predsednik brigadne konference brigade Slavko Sander: ,,Naši brigadirji so predvsem iz Domžal, Moravč, Zgornje Šiške, Ihana in Radomelj. Predvsem so to srednješolci. Imamo 27 fantov in 20 deklet, tako, da imamo lepo izbiro prijateljev. Sicer se med seboj zelo do- bro razumemo, v brigadi vlada pravo brigadirsko življenje. Do sedaj smo imeli že tri brigadne konference, na katerih obravnavamo vse po vrsti, tudi disciplino." Silvo Plazi, predsednik brigadne konference, brigade Prežihov Voranc: ,,Naša brigada je sestavljena iz brigadirjev, predvsem s koroške regije, točneje iz Prevalj, Mežice, Črne, Radelj, Dravograda in Slovenj Gradca. Struktura naših brigadirjev je precej različna. Po starosti smo res večinoma mladi, po dejavnosti pa so razen srednješolcev tudi študentje in delavci. V brigadi se zares lepo razumemo, do sedaj še težjih problemov nismo imeli." Pripravil: M. Ozmec V tednu od 6. do vključno 13. junija je bilo na območju ptujske občine vsega 7 prometnih nesreč, ki pa so žal terjale visok krvni davek, (^a oseba je zaradi poškodb lanrla, dve osebi sta pri nesrečah bili težje, štiri pa lažje telesno poškodovane. Skupna materialna ^oda znaša 67.800 dinarjev. NENADOMA POD AVTOMO- BIL V ponedeljek, 6. junija, ob 8.05 je prišlo na Mariborski cesti v Ptuju do težje prometne nesreče, ko je 72-letni Ivan Prug nenadoma zapeljal pred avtomobil Viktorja Gojkoviča, ki je vozil osebni avto- mobil v smeri proti Ptuju. Pri hišni številki 32 je dohitel kolesarja Ivana Pruga ob Studenčnici 7 Ptuj. Ko ga je srečeval, je Purg nenado- ma zavil v levo pred osebni avtomobil. Trčenje je bilo neizogibno, Prug pa se zaradi hudih telesnih poškodb zdravi v ptujski bolnišnici. Materialna škoda znaša prek 2.000 dinarjev. NEPREVIDNO ZAVIJANJE V sredo, 8. junija, ob 5.45 je prišlo v Markovcih do hude prometne nesreče, v kateri je bila ena oseba težje, ena pa lažje telesno poškodovana. Jakob Kolednik iz Pristave 12 je vozil motorno kolo iz smeri Bukovcev proti Ptuju. Pred njim je vozil neznan voznik tovor- nega avtomobila, ki je srečeval dva kolesarja. Ko je odpeljal mimo sta kolesarja, ne da bi se prepričala, če to lahko storita, zavila v levo in tako zaprla pot Koledniku. Enemu od kolesarjev se je Kolednik sicer uspel izogniti, v drugega pa je trčil, da sta oba padla po cestišču. Koled- nik je pri tem dobil lažje telesne poškodbe, 9-letni kolesar M. J. iz Borovec pa je pri padcu dobil hude telesne poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. SPET ŽRTEV TRAKTORJA V petek, 10. junija, ob 24. uri se je v Zabovcih, na cesti IV. reda zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala 1 smrtno žrtev. Jože Lipovnik (42) iz Markovec 23, je vozil kmetijski traktor iz smeri Spuhlje proti Markovcem. V Zabovcih, pri hišni številki 16 je iz neznanega vzroka zapeljal na desno v smeri vožnje in se po 2,5 m nasipu prevrnil. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe in je na kraju nesreče umrl. —OM Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Ptuj O BJ A VLJ A prosto delovno mesto za nedoločen čas pravnega referenta Poleg splošnih pogojev za združitev dela se zahteva, da ima kandidat za zasedbo tega delovnega mesta: — visoko strokovno izobrazbo pravne smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj s področja SLO in družbene samozaščite in normativno pravnega urejanja — da ima moralno politične kvalitete Pismene ponudbe ter dokazila o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah in potrdilom o nekaznovanju pošljejo kandidati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Ptuj — kadrovska opravila. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku objave. O razstaviplemenjakov v Ptuju RAZGOVOR Z DOKTORJEM MIHAELOM LEDINEKOM 24. maja je bil na Osemenjeval- nem središču v Ptuju redni letni pregled in ocenjevanje bikov lisaste pasme. Ogledalo si ga je veliko število kmetijskih strokovnjakov, kmetovalcev ter dijakov in študen- tov kmetijskih šol. Bike je javno ocenjevala strokovna komisija republiškega sekretariata za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano. Pregled je bil za živinorejce prava priložnost za ogled plemenskih bikov, katerih zarod redijo v svojih hlevih. O namenu pregleda nam je doktor Mihael Ledinek iz Obdrav- skega zavoda za osemenjevanje po- vedal naslednje: ,,Namen pregleda bikov za osemenjevanje je, da zagotovi za razmnoževanje goveje črede kar se da najbolj kvalitetne bike. Družba, ki zna vr^notiti pomen govedoreje za kmetijstvo in dohodek, ki ga le- ta daje, mora to preverjati in vsako leto kontrolirati. Narfien osemenje- vanja ni samo ta, da se čreda raz- množuje in številčno vzdržuje, temveč, da se s pomočjo osemenje- vanja izboljšuje, da se iz generacije v generacijo genetske lastnosti črede izboljšujejo. To pa je pri sedanjem načinu razmnoževanja možno le z uvrščanjem mladih in kvalitetnih bikov v osemenjeva- nje." — Katere lastnosti bikov je ko- misija ocenjevala? ,,Komisija je bike ocenila s po- močjo treh oziroma celo štirih kriterijev in sicer po zunanjem iz- gjedu, po njegovih prednikih (ka- kovosti prednikov) in seveda po lastnostih zaroda, ki ga predvsem starejši biki že imajo v tem okolišu. kjer osemenjujejo z njihovim seme- nom. Vse te lastnosti sestavljajo potem skupno oceno, ki jo po preverjanju vseh teh kriterijev bik dobi. Pri vsem tem pa komisija vzame močno v obzir tudi plodnost oziroma zabrejitveno sposobnost. To je prej imenovani četrti krite- rij." — Omenili smo ocenjevanje bikov. Po njihovih lastnostih jih je komisija razvrstila v kvalitetne raz- rede. Kateri so ti razredi? ,,Ob tem moram povedati, da je bilo komisiji in prisotnim predstav- ljeno 32 bikov lisaste pasme, s ka- terimi se s tega hleva vsako leto osemeni okrog 72 tisoč krav in telic. Komisija je bike razvrstila v tri kategorije in sicer v starejše in preizkušene, v delno preizkušene in v mlade s katerimi se je osemenje- vanje pričelo šele v preteklem letu. V elitni razred z najvišjo oceno je bil uvrščen eden, v I—A razred trije, v L razred osem in v 11. razred 18 bikov. V prvem razredu je tako dobra tretjina vseh bikov." — Ob koncu še vprašanje o raz- liki med preiskušenimi in nepreiskušenimi biki? ,,Preiskušenim bikom v vsako- dnevnih pogovorih pravimo stari ali starejši in nepreiskušenim mladi ali mlajši biki. Razlika med njimi je bistvena. Preiskušeni biki imajo znane podatke o kakovosti svojega zaroda. Torej so že zbrani in obde- lani podatki o sposobnostih za priraščanje žive teže pri potomcih in tudi podatki o telesnem razvoju in kar je zelo pomembno, podatki o mlečnosti hčera. Kot primer naj navedem podatke za bika BRINA, ki je dobil najvišjo oceno. Njegovi potomci v pitanju izredno hitro pri- raščajo, čez tisoč gramov na dan, njegove hčere so dale po prvem tdetu 3260 litrov mleka s 3,80 odstotka mlečne maščobe, kar je za skoraj 300 litrov več od hčera drugih bikov, ki so telile v istem obdobju. Torej so pri preiskuše- nem biku znane gospodarske last- nosti njegovega zaroda. Za nepreis- kušenega bika teh podatkov še ni. Zato takšnega bika komisija veliko bolj previdno, strogo in kritično oceni." V eni naših prihodnjih številk vam bomo posredovali pot od nepreiskušenega do preiskušenega bika. 1. kotar Pionirji in učitelji na petem tradicionalnem srečanju v Srbiji Letošnji dan mladosti so mladi iz osnovne šole Martiria Koresa v Podlehniku preživeli med svojimi vrstniki v Ugrinovcih v SR Srbiji, kjer je bilo tradicionalno srečanje bratstva in prijateljstva, ki je pred štirimi leti dobilo svoje korenine v Podlehniku. Vsakoletno srečanje predstavlja nekak zaključek celoletnega sode- lovanja med republikami in pokra- jinami in je vsako leto na dan mla- dosti. Pionirji izdelujejo lutke z narodnimi nošami in drugimi mo- tivi, ki so tesno povezani s po- sameznimi kraji in republikami. Med seboj si jih nato izmenjujejo in navezujejo še tesnejše bratske stike. Prvo leto je bilo tako srečanje v Podlehniku, nato v ftvarju, pa v Slivovskih Anovih, Andrijevicih in letos v Ugrinovcih. Prihodnje leto pa se bodo mladi in njihovi učitelji srečali v Vinici na Hrvaškem. Mladim Podlehničanom je bilo letošnje srečanje še posebej prijet- no doživetje. Stanovali so pri dru- žinah učencev v Ugrinovcih s kate- rimi si že dopisujejo, ogledali so si vrsto krajev, kulturnih zanimivosti Srbije, spoznali so se s potekom NOB v tem predelu naše domovi- ne, bili so gostje v tovarnah, sre- čanje je bilo nepozabno... Danes ob 16. uri in 30 minut bomo v oddaii PIONIRJI ZDRAVO govorili prav o tem sre- čanju z mladimi pionirji iz Podlehnika in njihovimi vrstniki iz drugih republik in pokrajin. Predstavili pa nam bodo tudi svoj program s katerim so predstavljali Slovenijo na skupni prireditvi. Odprite radio ob 16.30 uri... mš RODILE SO: Panika Marinič, Bresnica 70 — deklico; Vera Farazin, Gomila 14 — dečka; Marija Vidovič, Pohorje 46 — deklico; Angela Pišek, Sp. Jablane 46 — dečka; Terezija Smenko, Rošnja 60 — dečka; Ida Marčič, Majšperk 94 — Sebasti- jana; Štefanija Ornik, Jiršovci 27 — dečka; Kristina Venta, Rucmanci 4 — Marto; Marija Slavinec, Strma ul. 11 — Alenko; Mimika Lah^Pongerce 8 — dečka; Martina Matjašič, Rucmanci 63 — dečka; Terezija Kokol, Volkmerje- va 22 — deklico; Truda Burjan, Volkmerjeva 5 -— dečka; Irena Fištravec, Cesta Olge Meglič 47 — Minjo; Ana Seruga, Žerovinci 40 — Heleno; Milena Fajfar, Medrib- nik 25 — Darka . POROKA: Stanislav Bezjak, Cvetkovci 44 in Branka Cimerman, Prvenci 31. UMRLI SO: Frančišek Cvetko, Cvetkovci 37/a, roj. 1934, umrl 3. junija 1977; Marija Kolarič, Krčevina 122 pri Vurberku, roj. 1909, umrla 6. junija 1977; Franjo Lenartič, Lackova 6, roj. 1913, umrl 7. juni- ja 1977; Rozalija Gabrovec, Volkmerjeva 10, roj. 1897, umrla 8. junija 1977; Anton Korez, Sitež 40, roj. 1938, umrl 9. junija 1977; Marija Korpar, Vrazov trg 2, roj. 1898, umrla 11. junija 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijiko d«javr>ost RADIO-TED- NIK 62260 Ptuj, Voinjakova 5, poStni predal 99. Urtja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEU GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. UredniStvo ^ in uprava Radio-Tednika telefon ; (062) 77-079 in 77-226. Celoletna j naročnina znaSa 150 dinarjev, zt tujino 250 dinarjev. Žiro račun SOK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. N« podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v promet" spada TEDNIK med proizvode, z', katere se ne plačuje temeljn' davek od prometa proizvodov. Hk Komet, rojen 25.12. 1966, težak 1180 kg vreme do nedelje, 26. junija 1977 Mlaj je danes, 16. junija ob 19.23. NAFOVED: Vreme bo ves čas spremenljivo, nekoliko Idadncje bo. Pogosto bodo nevihte in plohe. Dež je razen ploh v rjeten še v nedeljo in v ponedt 'ek. Tudi prihodnji teden od torka dalje bo spre merajivo. \ soboto 25. in nedeljo 26. junija la;iko računamo na dež. N NeSialiio in oblačno deževno vreme bo držalo do 30.Junija. Alojz (Testnik