Elsribcr, dne 23. aprila 1933, Posamezna števiika stane Din 1.50. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Izhaja vsako sredo. C e n • i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64—. — Poštno-čekornl račun 10.603. Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 3 Telefon int«rurbaa lil Cena i n s s t a t o m ; cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, »/• strani Din 250-, •I» str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Maši moški mladini! Papež Pij XI. Je v svoji znameniti okrožnici o vzgoji krščanske mladine, ki ijo je izdal poslednji dan lanskega leta, med drugim zapisal te-le besede: »Jasna je izredna važnost krščanske vzgoje ne samo za posameznike, ampak tudi za družino in vso človeško družbo; zakaj popolnost človeške družbe se ravna po popolnosti njenih delov. Iz navedenih razlogov je takisto jasna tudi, lahko rečemo, neprekosljiva odličnost krščanskega vzgojnega dela; saj hoče končno dušam gojencev priskrbeti večno srečo v nebesih, človeški družbi pa največjo blaginjo, ki je na tem svetu sploh mogoča, in to na najbolj uspešen način, ki je za človeka splol mogoč, namreč v sodelovanju z Bogom v svrho spopolnitve posameznikov in vse družbe, kolikor vprav vzgoja vtisne duši prvo najbolj živo in najbolj trajno navodilo za življenje po znanih besedah knjige Pregovorov: »Če se mladenič navadi svoje poti, ne bo krenil z nje tudi kadar bo star.« Na temelju navedenih besed sv. Očeta se obračamo ravno do vas, mladeniči. V tistih letih ste, ko je treba, da prejemate v svoje duše, da se posluži-mo besed sv. Očeta, najbolj živo in najbolj trajno navodilo za življenje. Od tega, kakšno je to navodilo, bo odvisna vaša bodočnost in vsa vaša sreča do groba in tudi preko groba. Kakšno življenjsko navodilo prejemate? Ako niste v krščanskih društvih, ako ne Citate krščanskih knjig in časnikov, je jasno, da ne prejemate krščanskega navodila. Navodilo, ki se vam daje, je ali svobodomiselno ali socijalistično ali bogve s kako zunanjo zmernostjo in mepristranostjo pobarvano, samo kr-Bčansko ni. Ker vam je treba krščanskega življenjskega navodila, so za vas potrebna krščanska vgojna in prosvetna društva. Taka društva so vaši pravi prijatelji. Brez prijateljstva mladi človek ne more izhajati. Zato že sv. pismo stare zaveze izjavlja, da tisti, ki najde dobrega prijatelja, najde zlato. In res! V krščanskih prosvetnih organizacijah, najsi Imajo to ali drugo obliko in ime, se vam nudi zlato prave izobrazbe in vzgoje. To, čemur si se v mladih letih priučil, tvori za te zaklad, ki boš iz njega v poznejših letih vedno črpal, pa ga na boš izčrpal, ker ga boš neprestano izobrazba ti bo oskrbela kapital, ki bo za tebe veliko večje vrednosti nego gmotni obratni kapital, ki ti bo na razpolago za tvoje gospodarjenje. Splošna izobrazba te bo usposobila, da boS ravnal, živel in deloval kot omikan ftlan človeške družbe. Krščanska vzgoja, ki gre vzporedno s pravo izobrazbo, pa ti bo nudila to, kar stori požlahtnenje mlademu drevesu. Veliki vzgojitelj Slomšek je v svoji lepi knjižici za mladeniče »Življenja srečen pot« zapisal te pomenljive besede: »Ako se mlado drevesce ne požlahtni in se "divjaku žlahtna mladika ne vcepi, tudi staro drevo žlahtnega sadu rodilo ne bo.« In ravno poslednje se danes bolj zanemarja, kakor kdaj poprej, namreč to, kar Slomšek imenuje požlahtnenje mladega drevesca. Je premalo, veliko premalo samopremagovanja, duha zatajevanja, odpovedi in krotenja strasti, zato pa preveč, veliko preveč jezljivosti, sirovosti, maščevalnosti, divjaštva, pohlepnosti in razuzdanosti. Kako zlo je to za posameznike in za družine, je jasno brez vsakega posebnega povdarja-nja, Vi, mladeniči, ki ste dobri ter bi radi v dobrem napredovali, ste sami o tem globoko prepričani in zato večkrat predlagate iz iskrene želje vzniklo vprašanje, kako bi se tok slabega, ki v povojnem času tako bohotno teče ter naraSča, dal če ne popolnoma ustaviti, pa vsaj krepko zajeziti. Taki jezovi proti toku slabega so krščanske vzgojne in prosvetne organizacije. Pristopije njim! Kjer jih ni, naj se ustanovijo. Pristopite zlasti našim prosvetnim društvom ter ustvarite v njih svoje mladeniške 'veze ali odseke pod katerimkoli naslovom! Naposled še ena beseda. Sv. Oče govori v navedenih besedah svoje okrožnice o »neprekosljivi odličnosti krščanskega vzgojnega dela«. Da, odlično je to delo, odlični pa so tudi tisti, ki ga vršijo. Takih odličnjakov pa žalibog nI dovolj, vsaj toliko jih ni, bolikor bi jih moralo biti. Premalo jih je, danes veliko manj, nego jih je bilo v prejšnjih letih. In vendar je to delo danes še bolj potrebno, nego v pretekli dobi. Zato pa naslovimo na vse prijatelje naše mladine in našega naroda v smislu okrožnice sv. Očeta poziv in prošnjo: Na krščansko vzgojno delo! Na delo krščansko za našo mladino, osobito za moško šoli odraslo mladino, ki je danes pretijo večje nevarnosti nego prej! Seda* nji čas in njegova naloga nujno in brez-odložno zahteva takšno delo. Banovinske davščine 3 Ban dravske banovine je objavil v »Uradnem listu« dne 16. aprila uredbo o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna, za leto 1930/31, potrjeno po naredbi finančnega ministra od svetnika Tošiča. Ta uredba je stopila v veljavo 16. aprila, pobiranje davščin pa se bo vršilo po-čenši s 1. aprilom. Razveljavljene so vse uredbe prejšnje mariborske in ljubljanske oblasti. V dravski banovini se bodo pobirale te davščina, odnosno do-klade: Banovinska doklada na državne neposredne davke. Na vse neposredne državne davke (zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek, rentnino, uslužbenski davek) se pobira 40% banovinska doklada, ki Jo odmerjajo in pobirajo davčne uprave. Te doklade so predvidene 30.8 milijonov v proračunu v znesku ____t , ^ Din, dočim so bile v obeh lanskih pro- dopolnjeval in spopolnjeval. Stanovska j računih ljubljanske in mariborske ob- lasti predvidene skupaj z 9.33 milijoni Din. V mariborski oblasti se je pobiralo 50% na staro občno pridobnino, 50% na rentnino, 25% na družbeni davek in 50 odstotkov na uslužbenski davek, dočim sta bili zemljarina in zgradarina brez oblastne samoupravna doklade. Banovinska davščina na plesne prireditve in veselice. Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih in kopališčih taksa od 300 Din, v trgih 180 Din in v ostalih krajih 80 Din in se more v mestih in kopališčih pavšalirati. Plesne šole so takse oproščene, če se ne točijo alkoholne pijače. Za vsako podaljšavo policijske ure se plačuje v mestih in kopališčih 100 Din, v trgih 60 Din in v ostalih krajih 30 Din tev se lahko pavšalira. Ti dve davščini pobirajo oblastva, ki izdajajo tozadevna dovolila in se dovolilo ne sme izdati, če banovinska taksa ni plačana. Dalje se na vse prireditve, ra katere se plačuje od vstopa 20% državna taksa po tar. post. 99 a pripomba 5-, to je na prireditve varijetejev, kabaretov in sličnih nočnih prireditev, pobira 50% banovinska doklada. Kinematografska podjetja plačujejo 4% bano-vinsko takso od vrednosti vstopnic. V mariborski oblasti je doslej obstojala 60% doklada za varijateje in slične prireditve (kakor sedaj), 50% doklada k državni taksi na potroške v hotelih, gostilnah itd., ki odpade, davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn, barov in kartanje ter na podaljšanje policijske ure in 25% doklada k državni taksi na kinematografsko vstopnice. Banovinska taksa za sečnjo gozdov. To je za naše kraje nova davčna oblika. V proračunu je donos te takse predviden v višini pol milijona Din. Taksa za sečnjo gozdov znaša 2% od-prodajne cene lesa,, odnosno od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo, pri čemer se kot prodajna cena, odnosno vrednost računa vrednost na panju. Ta taksa se ne plačuje za les, ki ga porablja industrijalec iz lastnega gozda kot sirovino za industrijske izdelke in tedaj, če izkupiček na les v koledarskem letu ne'presega 5000 Din. Takso plačuje praviloma kupec, lastnik pa, če predeluje les le zaradi prodaje in ne uživa gornje oprostitve. Vsako sečnjo morata prijaviti prodajalec ln kupec, preden se sečnja začne, in sicer občinskemu uradu, v čigar okolišu je gozd ter morata navesti prodajno, odnosno kupno ceno (na panju) in predložiti v overovljenem prepisu eventuel-no kupno pogodbo. Občinski urad predloži prijavo sreskemu načelstvu, ki odmeri takso in izroči stranki zaradi pla-Cila položnico banske uprave. Irošarina na vino in drnge alkoholne tekočine. Na vino in vinski mošt, ki se proda ali podari za neposredni konsum ali pa ga prodajo na drobno, se plačuje banovinska trošarina, in sicer na vino v višini 1 Din od litra (doslej 50 par) In na vinski mošt v višini 0.60 Din od litra. Na vino, ki ima nad 18 stopinj alkohola, se plačuje banovinska trošarina po postavki za špirit. Glede vin iz lastnih vinogradov veljajo dotični predipisi zakona o državni trošarini. Trošarina se ne pobira, če množina podarjenega vina ne presega 5 litrov naenkrat. Na vse ostale vrste alkoholnih tekočin, ki se potrošijo ali na drobno prodajo v dravski banovini, se pobira banovinska trošarina v nastopni izmeri: na pivo 60 Din od hektolitra (doslej 30 Din); na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg (doslej 400 Din); na liker, rum, konjak In špirit 7 Din od hektoliterske stopnje (doslej 5 Din) in na žganje 5 Din od hektoliterske stopnje (doslej 5 Din). Dohodek od te banovinske trošarine je predviden v proračunu s 35.8 milijonov Din, torej za 3.2 milijona manj kakor je bilo predvideno v proračunih obeh oblasti za preteklo proračunsko leto. Davščina nn šnieraico. Na vsak trs šmamice v območju dravske banovine se pobira banovinska davščina, in sicer za leto 1930 0.05 Din (5 par), za leto 1931 0.10 Din (10 par) in za leto 1932 0.15 Din (15 par) na leto. To davščino plačujejo oni, ki plačujejo zemljarino od zemljišča, zasajenega s šmarnico. Te osebe morajo do 15. septembra vsakega leta prijaviti občinskemu uradu število šmarničnih trsov. Občinski urad overovi prijave in predpiše davščino, ki se mora plačati do 15. decembra. Donos te davščine je predviden v višini 250.000 Din. Snodstotna banovinska taksa cd prenosa nepremičnin. Od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovine se pobira 1% banovinska taksa. To takso pobirajo oblasti in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Taksa je v proračunu predvidena v višini 6.7 milijona Din in predstavlja novo ba-novinsko davščino. Taksa na živinske potna liste. Ob prodaji, odnosno izdaji živinskih potnih listov se pobira banovinska taksa v višini 3 Din za drobnico, odnosno 6 Din za velike živali (za eno glavo živine). Tali so pobirajo sreska načel stva, V KAŠI DRŽAVI. Delniška dražba za izvcz kmetijskih pridelkov. Proglašen je zakon o izrednem kreditu za organizacijo izvoza kmetijskih pridelkov. Tekom leta 1930 — 1931 bo dal finančni minister trgovinskemu na razpolago izredni kredit od 50 milijonov Din. Iz tega denarja se bo osnovala delniška družba za izvoz kmetijskih pridelkov iz naše države. — Družba bo oproščena vseh državnih ter samoupravnih taks, državnih in samoupravnih davkov, doklad in drugih bremen. V DRUGIH DRŽAVAH. Londonska razorožifvena posvetovanja. Zaključna seja londonskih razoro-žitvenih posvetovanj je bila v torek, dne 22. aprila. Ob tej priliki jo bila tudi podpisana pogodba med pomorskimi velesilami. Najvažnejše na pogodbi glede razorožitve na morju je ta-le določba: Ako bi Francija, ki z Italijo vred k angleško-ameriški-japonski pogodbi ni pristopila, hotela svoje bojno bro-dovje povečati proti tozadevnim željam Angležev, bo imela Angleška možnost, na to odgovoriti soglasno z Ameriko in Japonsko. Izključitev vsake možnosti spora med Ameriko in Japonsko daje Angliji svobodno roko zbrati svoje bro-dovje v evropskih, afriških in indijskih vodah. Vsaka od petih velesil, ako bo ogrožena po gradnji novih vojnih ladij od kake druge države, ki se ni pridru- odnosno občinski uradi. Ta taksa predstavlja novo davčno obliko in je v proračunu predvidena z 2,400.000 Din. Druge bancvinske trošarine, davščine in takse. Od premoga, ki se potroši na ozemlju dravske banovine, se plačuje banovinska trošarina, koje iznos je predviden v višini 1.8 milijona Din. V mariborski oblasti doslej ni bilo te davščine. Od uporabe električnega toka se plačuje banovinska trošarina v višini 2% odškodnine, ki jo plača uporabitelj za tok. # Dohodek od te trošarine je predviden v višini 1.4 milijona Din. Ta trošarina je v mariborski oblasti obstojala v predvideni višini 1 milijona Din. Banovin-ski davščini so podvržena vsa motorna vozila: osebni in tovorni avtomobili, traktorji, motocikli. Dohodek te davščine, ki je že obstojala v obeh oblastih, je predviden v višini 800.000 Din. Od poslopij^ oproščenih državnega neposrednega davka, se plačuje letna banovinska davščina, po številu stanovanjskih delov, in sicer za 1 stanovanjski del 10 Din, za dva dela 12 Din, za tri dele 15 Din, za štiri dele 35 Din, za pet delov 40 Din in za vsak nadaljnji stanovanjski del še 20 Din. Donos tega davka je predviden v višini 1.5 milijona Din. Na lovišča, ribolove in na lovske karte je naložena banovinska davščina, koja donos je predviden v višini 300.000 Din. žila pogodbi, bo upravičena po predhodnih posvetovanjih z drugimi v pogodbi navedenimi združenimi državami, povečati pomorski gradbeni program. Združenje poljskih kmetskih strank na Poljskem. Poljske kmečke stranko so sklenile, da bodo nastopale v gospodarskih in političnih vprašanjih, ki se tičejo kmetskih zadev, enotno. Gre za ojačenje strank, ker grozi vlada polkovnika Slaveka, da bodo na jesen volitve. Ghandijeva akcija v Indiji. Ghandl- jev nastop za uničenje solnega monopola, ki (je imel skraja izključno miroljuben značaj, se je prelevil v krvave nemire. Angleške oblasti so bile v začetku mnenja, da bo ostalo Ghandijevo gibanje osamljeno in se razblinilo v nič, ker se mu začetkom niso priključile ljudske množice. Sedaj se je pa polastilo indijsko gibanje za osvoboditev vseh ljudskih slojev. V Indiji ni več nobenega mesta in ne večjega kraja, kjer bi že ne bilo prišlo do krvavega obračuna med prebivalstvom in policijo, oziroma vojaštvom. Ker se je pokazalo, da je policija preslaba, je moralo poseči vmes vojaštvo. Po mestih patrulira z vojaštvom ojačena policija na oklopnih avtomobilih. V velikih mestih kakor Kalkuta, Bombay in Karachi je prišlo do številnih smrtnih žrtev, ker so domačini napadali skladišča monopolske soli. Ghandi poziva vse moške, žene in deco na najodločnejši odpor napram angleškim oblastim. Njegovega sina so aretirali in ga obsodili na tri mesece, istotako je že pod ključem več zelo upiivnih Ghandijevih prijateljev. III. Druga križarska vojna (1147/9,). Leta 1101 so se odpravile na Jutrovo tri armade, pol milijona mož. Tokrat bo bili močno zastopani tudi Nemci. — Cilj je bil: se polastiti mesta Bagdad, ki je bilo središče azijatskih turških mogočnjakov in s padcem te trdnjave bi naj bila zlomljena moč mahomeda-nizma. Lepoštevilne vojske so propadle v puščavah, ker so jih uničevale kužne bolezni, pomanjkanje in sovražnikov meč. Ker so se svetodeželske državice, ki so nastale po prvi križarski vojni, med seboj ravsale, se je polastil sultan Zenici v Mozulu leta 1146 Edesse ter ogrožal Jeruzalem. Papež Evgen III. in francoski kralj Ludvik VII. sta klicala na križarski pohod. S pridigami je podžigal bojevnike eden najboljših tedanjih pridigarjev sv. Bernhard, ki je romal peš iz dežele v deželo. Po dolgem oklevanju se je odločil za križarski pohod tudi nemški kralj Konrad III. — Nemška ter francoska armada sta se odpravili na pot pod vodstvom svojih kraljev po suhem preko Carigrada v Malo Azijo. Vojski sta bili malodane uničeni vsled neprestanih bojev. — Oba kralja sta dospela v Jeruzalem in se postavila na čelo armadam, ki so dosegle svete kraje po morju. Križarji so se nameravali polastiti mesta Damask. Načrt se je razbil na nezvestobi potomcev prvih križarjev, ki so bili podkupljeni od mohamedancev. Druga križarska vojna je končala brez uspeha. Zaključek tretje križarske vojne (11S9/S2.), Radi izjalovljenja druzega križarskega pohoda je zapad nekako pozabil na vedno ogroženo sveto deželo. Egiptovski sultan Saladin se je polastil po zanj zmagoviti bitki ob Genezareškem ¡jezeru kraljestva Jeruzalem leta 1187. Ta udarec in gorečnost papežev Gregorja VIII. in Elementa III. sta navdušila zapad za ponovno križarsko vojno. Nadškof Viljem iz Tyra, ki je opisal križarske pohode, je pridigoval križ in pridobil za oboroženi nastop francoskega in angleškega kralja, ki sta se podala v svete kraje na čelu armadam po morju. Celo starostni Nemec Fride-derik RdeČebradec je peljal nemške vojake, 100.000 po številu v Palestino po suhem. Prehod skozi grško kraljestvo si je moral izvojevati. Premagal je sultana iz Ikonija, a je utonil v valovih reke Kalykadnus. En del nemške vojske se je vrnil v domovino, drugi pa je nadaljeval pod poveljstvom Frideriko-vega sina pohod pred turško trdnjavo Akkon, kjer sta že taborila angleški in francoski kralj. Pri obleganju Akkona so trpeli križarji neizmerno veliko radi kužnih bolezni, ki so posebno kosile Nemce. Trdnjava je padla leta 1191 ter postala odslej središče krščanske posesti in ooorišče vseh podjetij zapada proti Palestini. Angleški kralj je že med vožnjo v sveto deželo osvojil otok Ciper in ustanovil posebno krščansko kraljestvo. Pred trdnjavo Akkon so se sprle med seboj tamkaj zbrane tri narodnosti. Nemci ter Francozi so se vrnili v domovino. Angleški kralj je sklenil po brezuspešnem pohodu proti Jeruzalemu s sultanom Saladinom mir. Zaključek tretjo križarske vojne je bil ta-le: Ustanovitev latinskega kraljestva na otoku Cipru. Mohamedanci so morali odstopiti zapadu palestinsko obal in dovoliti kristjanom, da smejo obiskovati sveti grob brez vsakih ovir. Povrh je še bilo sklenjeno premirje za tri Ss zopet kri in smrt. Iz Gornje Radgone smo prejeli to-le žalostno poročilo. V vinotoču na Plitvičkem vrhu je veseljačil na cvetnb nedeljo zvečer med drugimi tudi dosluženi vojak Simon Tropenauer iz Lešanc s svojo izvoljen-ko. Zašel je med vesele pivce tudi 19 letni posestniški sin Oton Žižek iz Ščav-nice. Začel se je prepir radi dekline, ki je sedela v družbi Tropenauerja. Že v prostorih vinotoča bi bilo prišlo med omenjenima fantoma do dejanskega obračuna, da tega niso preprečili ostali gostje, ki so porinili žižeka skozi vrata. Na sveži zrak postavljeni dečko se je razljutil in sklenil ponočni obračun s tekmecom na povratku domov. Ko sta se pozno v noč sestala na cesti žiželc in Tropenauer, je prišlo takoj do prepira. Tropenauer je zagrabil poleno in udaril z njim žižeka po tilniku s tako silo, da mu je prebil lobanjo in se je zgrudil pri priči mrtev. Ubijalec je ko j uvidel, da njegovi udarci niso bili šala. Odbrzel je po škaf vode, ga zlil po tleh ležečemu, a brez uspeha, ker je bil žiželc že izdahnil. Tropenauer se je javil sam orožnikom, ki so ga pripeljali v zapor mariborskega okrožnega sodišča, kjer bo dajal odgovor za v pijanosti prelito človeško kri. Razmesarjenega so našli. Na cvetno nedeljo zvečer se je vračal proti domu Mlakar iz Sp. Laž pri Poljčanah. Ne daleč od železniškega prelaza v LušeS-ki vasi je zagledal na tiru mrtvo moško truplo z grozno razmesarjenim obrazom. Obvestil je o krvavi najdbi službujočega železničarja, ta je poklical komisijo, ki je ugotovila, da gre za 24 letnega Jerneja Kostelak, ki je bil usluž-ben pri trgovcu Šumru v Poljčanah. Na cvetno nedeljo je bil priden fant v vinotoču na koncu Stare vasi v veseli družbi, iz katere se je vračal proti večeru domov. Nesrečnež se je najbrž radi vinjenosti spodtaknil pri prehodu preko železniškega tira, vsled padca obležal v nezavesti in mimovozeči vlak mu je čisto razmesaril glavo. Strašen opomin. Pred kratkem so dovolili v Carigradu vpogled v harem (stanovanje sultanovih žen) od Kemal paše pregnanega sultana. Radovedne obiskovalce zanima najbolj koža, katero so potegnili z trlave svoiečasnega leta. Ravnokar naštete uspehe tje priboril krščanstvu angleški kralj. * Smrt škofa. Dne 17. aprila je umrl v Senju škof senjsko-modruške škofije dr, Josip Marušič. Pokopan je bil na velikonočni pondeljek. Rajni škof je bil rojen 1869 v Hrvaškem Primorju kot sin priprostih staršev. Svojo škofijo je vodil na občo zadovoljnost duhovščine ter vernikov 15 let. Proglasitev svetnikom. Dne 23. apr. tega leta sta bila v Rimu proglašena svetnikom blaženi Tomas A. Corte in Katarina Tomas. sultanovega strežaja in jo obesili pred vhod v harem kot svarilen opomin vsem rodovednežem. Ta strežaj je živel na dvoru pod sultanom Ahmedom II. koncem 7. stoletja. Ni mogel premagati radovednosti in ga je doletela grozna kazen. Da bi videl lepe sultanove žene v haremu, se je strežaj skril v nezastraženem trenutku pri vhodu v harem. So ga pa le izsledili in takoj obglavili. Iz odsekane glave so potegnili kožo in jo obesili nad vhod. Najdražji poljnb. Najdražji poljub, ki ga pozna svetovna zgodovina, se j« doigral v Londonu v takozvanem »Albert Halu« leta 1917. Vršila se je tamkaj dobrodelna prireditev v prilog ranjencem. Da bi prišli vojni invalidi hitro ter po ceni do večje svote, so naprosili lepo gledališko igralko Maud Lowe, da da svoj poljub na borzo. Igralka je privolila in določila, kdor plača gotovo svoto, ta jo sme poljubiti javno na cesti vpričo zbranih množic, kdor plača dvojno od zgorajne svote, taistega bo poljubila lepotica sama. — Prvi pogoj je' kupil neki bankir za 11 tisoč angleških funtov. Dvojno svoto od tega je ponudil vojvoda iz Saut Al-bana. V dvorani je zavladala tišina. Vojvoda je storil nekaj, česar ni pričakoval nikdo. Kot čednosten zakonski mož se je odrekel poljubu, dvignil svojega devetletnega sinka in mu velel, naj poljubi igralko. Pogreb ciganskega kneza. Pred nekaj dnevi se je vršil v Witten pogreb cigana Tričlerja, ki je bil ciganski knes zapadne Nemčije. Knezovo truplo je bilo na prostem na mrtvaškem odru cel« tri dni in tisoči ter tisoči so prišli gledat umrlega cigana. Sorodniki pokojnega so postavili pred mrtvaški oder nabiralnik in vsak je moral spustiti vanj nekaj okroglega. V pogrebnem sprevodu so našteli 12 tisoč oseb. Pred nekaj leti in danes. Raziskovalec južnega tečaja ameriški admiral Byrd je že na povratku iz Nove Zelandije v Newyork. Ob tej priliki beležijo znanstveniki naslednjo razliko: Byrd je pričel na aeroplanu iz Kitovega zaliva polet proti južnemu tečaju z dvema tovarišema 29. novembra 1929. Preletel je srečno 1606 angleških mjlj (milja 1.609 km) v 19 in pol urah. Pred 18 leti je rabil za isto pot na pasjih saneh norveški raziskovalec pri rešitvi Nobi-love ekspedicije smrtno ponesrečeni Amundsen 97 dni. Angleški raziskovalec kapitan Scott je prehodil 120 mflj daljšo pot nego Amundsen v 139 dneh. Bil je na povratku z južnega tečaja po 159 dnevni poti oddaljen od svojega oporišča 150 milj. Obtičal je vsled pomanjkanja za vedno v sneženem me-težu z dvema spremljevalcema dr. Wil-eonom in lajtnantom Bowersom le 11 milj od že poprej pripravljenega skladišča z živili. Scott je zmrznil, Byrd je Jmel na poletu po pokrajinah južnega ■tečaja tako toplo vreme, da je moral v aeroplanu sleči on in tovariša roka-jvice, ki so sicer neobhodno potrebne ¡letalcem. Grozna lakota na Kitajskem. Z lakoto na Kitajskem smo se že večkrat bavili v našem listu. Po najnovejših poročilih je ugotovljeno, da mori ter ko-ei lakota, ki v zgodovini nima primere, najbolj v severnih kitajskih pokrajinah: Ho-Nan ter Šensi, kjer je umrlo grozne smrti 2 milijona oseb. Radi pomanjkanja dežja je bila že par let vsa letev skoro uničena. Kar ni pobrala suša, to so požrli oblaki kobilic. Komisar takozvane »Chine Internacional Famine Relief Commission« javlja kot očividec, da so ljudje v zgoraj omenjenih pokrajinah poklali ter pojedli radi f>omanjkanja kruha vse domače živa-i. Vozove so pokurili in na obsegu de-eetih vasi je naletel samo na eno sobo, ki je ir^ela streho. Ljuglje, ki so še pri življenju, niso videli skozi mesece kruha in povrh še trpijo kot izstradanci radi mraza. Državne prehranjevalnice nikakor ne zadostujejo, ker je prevoz hrane združen z nepremostljivimi tež-kočami. Ljudje sami ne morejo po živila, ker nimajo uprežne živine in ne vozil. Vsemu opisanemu gorju se je pridružila še neprestana meščanska vojska, ki mori ter pleni, kar sta pustila lakota in mraz. Komisar zagotavlja z •vso resnostjo kulturno javnost celega «veta, ako ne bo prišla za izstradane kitajske pokrajine izdatna pomoč v prehrani, bo pomrlo vse, kar je še živega. Kobilice v Egipta. Vsakemu kristjanu je znano iz svetega pisma deset nadlog, s katerimi je udaril Bog Egipt, ker farao ni hotel izpustiti izraelskega ljudstva. Od staroegipčanskih nadlog pozna Egipt le še osmo in ta so kobilice. Te dni so prišla poročila iz Egipta o opustošenju po kobilicah. Proti raznim kužnim boleznim in vremenskim nezgodam uporablja človek z uspehom razna sredstva moderne vede, a napram kobilicam je še danes prav tako brez pomoči, kakor pred tisočletji stari Egipčani. Opustošujoča prodiranja kobilic po deželah ob Sredozemskem morju nastopajo v gotovih presledkih in povzročajo z uničevanjem rastlinstva lakoto. Na ta način je pomrlo leta 1866 v Alžiriji 20 tisoč ljudi. Tudi v Ameriki poznajo kobilične roje, ki pokrijejo na stotine kvadratnih kilometrov rodne površine in po 1500 do 2000 km na dolgo. Preplezajo vsako zapreko, preplavajo kljub neizmernim izgubam reke in ako se dvignejo v zrak, ratemnijo oblaki iz kobilic senčno »vetlobo. Kaj pač povzroča te noizmerne pohode kobilic in kako hi se bilo mogoče zavarovati napram tej grozni rad-| logi? Na ti dve vprašanji je dal pred dobrim mesecem odgovor profesor Bo-denheiner in njegovi sodelavci v Jeruzalemu, ki so opazovali upostošenja po kobilicah v Palestini ter Prekojor-daniji. Kobilice se naglo množijo. Najbolj ugoden razvoj jajčec je pri 30 stopinjah C, ako je zrak bolj vlažen. Kobilice samice ležejo jajčeca istočasno in iz teh prilezejo po 8 do 14 dneh ličinke, ki se uvrstijo črez 8 dni med starejše živali. Povod za premikanje je iskanje hrane. Značilno za kobilice je to, da se vedno držijo skupaj pri žretju in premikanju. Selitev ali premikanje iz kraja v kraj se dogaja po dnevu in najrajši, ako je toplote 30 do 86 stopinj Celzija. Živijo le eno leto, na koncu potovanja poginejo roji. Nikjer se ne razvije iz kobilic več nego en rod, ali pa izginejo roji brez sledi v puščavi. Pokončavanje kobilic Je združeno z z velikanskim trudom ter stroški. Maščevanje večkratnega milijonarja. Večkratnega milijonarja Arturja Cut-ten v Čikagi v Združenih državah so napadli pred osmimi leti roparji ter ga pošteno oskubili. Lotilo se je devet tolovajev njegove hiše, katero so izropa-11, milijonarja samega so zaprli v klet, kjer bi se bil skoraj zadušil. Cutten je tedaj prisegel, da bo uporabil življenje in premoženje v to, da bo izsledil lopove in jih predal roki pravice. Milijonar je razposlal tajne policiste po celem svetu in je potrošil precej denarja, preden Je spravil pod kjuč osem banditov In je na prostem le še brat tolovajskega poglavarja. Letala — najhitrejša pomoč pri kužnih boleznih. Radi uspehov, katere so dosegli zdravniki pri izvrševanju svojega poklica s pomočjo aeroplanov, je izdala angleška vlada povelje: izdelati gotovo število zdravniških letal, ki bodo začela poslovati v posamenih pokrajinah angleškega svetovnega kraljestva. Novi angleški aeroplani bodo tako veliki, da bo v njih prostor za no-sala, kabina za enega zdravnika in dve strežnici. Povod za graditev zdravniških letal so izkušnje Francozov 1. 1927 v vzhodni Indiji. V zimskem času leta 1927 je izbruhnila v Siamu v oddaljeni pokrajini Ubol kužna bolezen, ki je je grozila na vse strani s smrtjo. V oči-gled nevarnosti je brzojavil guverner v Bangkok. KoJ na ta klic je pripravil zdravstveni urad šest letal, v katerih so bili zdravniki ter strežniki in seve tudi vsa potrebna zdravila. Aeroplani so bili v par urah na mestu bolezni in Jo zajezili. Siamski kralj je bil za to naglo pomoč tako navdušen, da je napravil posebno zbirko za zdravniška letala. V Združenih državah je v krajih krog peterih Jezer vse polno zdravnikov, ki vršijo svojo prakso v aero-planih. Isto Je tudi v Kanadi. V francoskih kolonijah je obstojala organi-nizacija zdravniških letal mnogo prej nego v Siamu. Leta 1928 so pripeljala francoska letala iz krajev krog afriškega mesta Alžir in iz Maroka 239 bolnikov in jih oddala v bolnice. Fako ja mccoča pcmilrstitev na polovico, ako Je hr. "rSelec c'¿se jen na dosmrtno Ječo? Mohamedanci obhajajo! prav slovesno dan, ko bi naj bil vzel Bog Mohameda v nebo. Prazniku pravijo miradž. Ob tej priliki je navada, da izdajo arabski vladarji — kalifi --obširno pomilostitev. Necega leta so obhajali v Arabiji predvečer praznika Mohamedovega vnebovetja na dvoru mogočnega kalifa. Kalif je poklical k sebi dvorjane, paše, vezirje, vojskovodje, zdravnike ter sodnike, Slpvesno jim je oznanil, da je pomilostif na polovico kazni vse obsojence. Moral je na dvor poveljnik ječarjev, da je čital vpričo zbranih dostojanstvenikov imena vseh pomiloščenih in tudi zločin, radi katerega jim Je bila znižana 'kazen. Naenkrat prestane ječar s čita-njem pri imenu Munasir. Ker so silili vsi vanj, naj nadaljuje, jim je zaupal, da je obsojen omenjeni na dosmrtno je-Ječo, ker je do smrti izstradal eno svo« jih žen. Rodilo se je zagonetno vpraša, nje: Kako pomilostiti tega hudodelca na polovico prisojene mu kazni? Vstal je mogočni kalif in pozval navzoče, naj pove vsak svoje mnenje, da obsojenec ne bo trpel krivice. Veliki vezir ni znal odgovora na stavljeno vprašanje. Glav-ni zdravnik Je bil resnega mnenja, d 3 nikdo ne zna, kako dolgo še bo živel kaznjenec. Poveljnik kalifovih evnuhov je svetoval, naj zastrupijo zločinca. Vojskovodja se je skliceval na kalifo-vega sodnika (kadija), ki je najmodrej-ši, on naj pove, kako bi bila mogoča v tem slučaju zagonetna pomilostitev. Pozvani kadi je izrekel to-le salamon-sko razsodbo: Na dosmrtno ječo obsojenega je mogoče pomilostiti na polovico tako-le: En dan ga pusti kalif na svobodo, drugi dan ga zopet zapri. Kadi je svetoval najmodrejše, ker le na ta način je bil mogoč povsem pravičen popust kazni na polovico. Ruski sovjeti so upeljali prisilno delo. Ruski sovjeti razglašajo, da hočejo pospešiti izvoz lesa in radi tega je uvedeno po šumah prisilno delo. Delavstvo, ki je bilo poslano v državne gozdove, dezertira od dela in radi tega ga je treba prisiliti k delu. Po poročilih ruskega lista »Izvestija« je pobegnilo zadnje dni od podiranja ter spravljanja lesa 30 tisoč delavcev. Živ pokopan. V mestu Tampico v Mehiki so pri prekopavanju groba milijonarja Angela Trapaga, da ga pre-neso v družinsko grobnico, našli, da je ležal v krsti obrnjen z obrazom na dno. Zdravniki in drugi, ki so si ga ogledali, izjavljajo, da je moral biti le navidezno mrtev ln kot tak še viž pokopan. Prepir za otok v Ledenem morju. V severnem Ledenem morju leži majhen ! neobljuden otok Jan Mayen, katerega si lasti star mornar. Pravkar se vrši v mestu Oslo sodno postopanje, v katerem toži pomorščak norveško vlado. Tožitelj je dokazal z dokumenti, da je j zasedel otok pred leti. Leta 1917 je hotel zapuščeni otok prodati nemškemu veleindustrijalcu Stinnesu za 1 milijon kron. V zadevo se je tedaj umešala norveška vlada, moral je oddati otok za 10 tisoč kron. Prvotni lastnik otoka hoče potom sodnije dokazati lastninsko pravico. boaHteviSkili iiomisarie? V Rusiji so se od tistega časa, ko so prišli boljševiki do oblasti, v manj obljudenih krajih vedno vršile " praske med manjšimi oddelki rdeče vojske in med nasprotniki, kateri so se tudi združevali v posebne čete. Tem četam so dali razna imena kot »Tovariši Zelenega duba« ali »Bojna družina bratstva ruske pravde«. Te čete so imele konje, da so lahko nenadoma nastopale Skrivale so se po lesovih, pozimi so pa posamezniki odšli na svoje domove. Razni boljševiški komisarji so z manjšimi oddelki vojakov hodili po vaseh, ubijali so nasprotnike boljševiškega režima, ropali njihovo imetje ter uganjali nezaslišana grozodejstva. »Tovariši Zelenega duba« so ob takih prilikah boljše-vike večkrat napadli, jih ujeli ter jih postrelili ali pobesili. Pravico so imeli na svoji strani. Ker so prebivalce večkrat obvarovali boljševiškega nasilja, zato jih je ljudstvo zalagalo s hrano in jih je vsestransko podpiralo. Kaj so uganjali z ljudstvom boljševiški komisarji in njihove čete, nam pripoveduje vojak Petrov, ki je bil dalje časa prisiljen služiti v boljševiškem oddelku, a v srcu ni bil ž njimi, marveč je bil skrit pristaš »Tovarišev Zelenega duba«. Četa teh podlih hudodelcev, pri kateri je moral služiti omenjeni vojak, je ravno pobijala ljudi v neki kmečki hiši, ko so jo presenetili »Tovariši Zelenega duba« ter so vse te divjake obesili. O njihovih strašnih dejanjih poroča vojak Petrov tako-le:1 »Ne bom našteval vseh hudodelstev, ki so jih ti ljudje storili. Toliko jih je, da jih ni mogoče prešteti. Povem samo * Tam, gde ešee bjutsja, Berlin. 1929, stran 93 in 94. to, da ni takih zverstev, katerih bi ti hudiči ne bili delali. Videl sem, kako so ti ljudje posiljevali mladoletne deklice, da niti ne govorim o doraslih de kletih in zakonskih ženah . . . Potem, ko so jih oskrunili, so nesrečnice do golega slekli, ter jim s sabljami odrezali prsa. Naš komisar Mohard je zverski ubil nekega duhovnika. In glejte, kaj je storil komandir voda, Kure (najjbrže oba Juda), z njegovo hčerko, petnajstletno gimnazistko. Najprej jo je posilil, potem jo je zvezal, vzel je križ ubitega očeta in ga pritrdil k njenemu telesu, a vsa ostala kompanija je morala na njegovo povelje zasmehovaje poljubo-vati križ.« Peter je za trenutek obstal, ker mu je bilo težko, potem je nadaljeval: »Opisati vseh zverstev teh podležev ne morem. Poslednje njihovo delo je bilo umor tukajšnjih gospodarjev. Očeta so umorili s sabljami na dvorišču, sina so ubili tukaj v hiši, sinovo ženo in mater so zadušili na vrtu, a sedemnajstletno hčerko so vsi po vrsti posilili, kdor je le hotel. Ko so slišali krik najmlajšega dečka, so mene poslali, da bi ga ubil Deček je bežal v les in jaz sem bežal za njim. A ko sem prišel v les, sem dvakrat ustrelil v zrak, potem sem se prekrižal in pomolil Boga, da bi se deček rešil, ter sem se vrnil nazaj rekoč, da je vse končano.« To naj služi za vzgled, kaj so delali in najbrže še delajo razni komisarji v Rusiji. Ubogi ruski narod! O takih dejanjih redko poroča svetovna zgodovina. Kaj takega more storiti le človek brez vere, brez morale, brez srca in brez vesti. In taki so komunisti, zato so tudi vsa njihova dejanja temu primerna. A. K. EaBBaHB&aaHBfeHaEBsaaaEaanBasnBHHaB&aBBBBBHHEa l najlepše darilo za birmance je lep molitveni!!! S m u Velika izbira molilvenikov v Tiskarni §¥, Cirila ¥ Pfari&ero Koroška cesta 5 Aleksandrova cesta O m H U H LJ B BB9BBBBS339) J ------------- Naslor molitvenika Rdeča obreza Zlata obreia DINARJEV Ključek nebeški 15 20 Moj tovariš 18 20 češčana Marija 14 16, 17, 18, 41, 45 Rajski glasovi — 23, 24, 25, 26, 39, 53, 58 Kvišku srca i 16, 17, 18, 28, 40, 42 Slava Boga 7 14 Za Jezusom 13 26 Pri Jezusa 9 SO, 42 Oče naš — 26 Kam greš 8.50 24, 34 Sv. Pomlad . 7.50 11, 14, 20, 28 Angelček 6 10, 12, 16, 19, 26, 30 Življenje mojega življenja 11 . 16, 20, 28, 35 Marija Pomočnica 11 14, 20 Reši svojo dušo 11 14, 20 ; Družbenik Marijin 16 22, 44 j Besede življenja 22 30 Sv. Anton PadovanskI 24 23, 48 L_ \j j,< Na Italjanskem bodo letos slavili z velikimi slovesnostmi 2000 letnico, odkar je bil rojen veliki in celemu kulturnemu svetu dobro znani rimski pesnik Virgilij. Znameniti mož se je rodil leta 70 pred Kristusom in mi štejemo letos 1930 po Kristusu. Račun z 2000 letnico je ta-le: — 70 + 1930 = 2000. Vir-gilijev pomenljivi jubilej pa v resnici ne pade na letošnje leto, ampak na 1931, ker 70 + 1930 =* 2000, nikakor nI pravilno. To napako so pri tokratnem slavju dobro uvideli italjanski raču-narji, a so k pogreški molčali, dokler ni opozoril na pogreško I. K. Fothe-ringham. Z ravnokar omenjeno nepravilnostjo je tako-le: Pri prestopu i z predkrščanskega štetja let v krščansko manjka leto 0. Na leto 1. pred Kristu-som sledi kar leto 1. po Kristusu. To je računska napaka, ki je prastara in ;jo je zagrešil menih Dionizij, ki je začel prvi z danes navadnim štetjem po Kristusu v 6. stoletju. Pogreško so že skušali večkrat izbrisati, a ne gre, ker je ukoreninjena napačna navada močnejša od pravilnosti. Znanstveniki priznavajo, da je bilo Virgilijevo rojstno leto 70 pred Kristusom prav za prav leta 69, a ne uporekajo, ker navadni svet je uverjen, da je 2000 letnica pravilna. Stari Rimljani so šteli leta od ustanovitve Rima. Po starem rimskem štetju se je rodil Virgilij leta 684, danes imamo 1930 in po tem računu bi pisali od ustanovitve Rima 2683, torej bi tudi za ta slučaj padla proslava na prihodnje leto 1931. Račun z zadnjo primero z rimskim štetjem je ta: 2683 — 684 = 1999 in ne 2000. KrokoiHSshi l§mm. Na polutoku ameriških Združenih držav Florida je posebna velika farma (ograjen prostor), kjer gojijo krokodile, katerim pravijo v Ameriki aligatorji. Farma leži v bližini mesta Jacksonvil-le in je v pravi domovini aligatorje"V. Pred leti je bil lov na ameriške krokodile nekaj posebno opasnega. V poletnih mesecih je po rekah v Združenih državah bolj malo vode in so bili tolmuni natrpano polni aligatorske golazni. Gorije onim, ki so bili v čolnu, ako se je ta prekucnil v reko, kjer je mrgolelo krokodilov! Danes so krokodili v ameriških vodah potom poklicnega ter športnega lova že precej zde-setkovani in ni lov na to golazen ni8 kaj posebno nevaren. Ker skuša danes Amerikanec iz vsake stvari izbiti dobiček, se je lotil tudi reje ter prodaje krokodilov. V okolici zgoraj omenjenega mesta je na celem svetu največja farma za aligatorje in last večkratnega milijonarja Champ-bella. Kakor hitro so odkrili lovci v reki ležišče krokodilov, se podajo v čolnih nad nje. Vsak drži v rokah tri metre dolg lesen drog, ki je opremljen, na koncu z ostrino, ki ima nazaj zavihani uhlji. Z drogi dregajo v rečne podvodne luknje, kamor se tiščijo aligatorji. Golazen se razjezi radi sunkov, pogra- ■ Stran 6. bi z vso silo s čeljustmi za drog in ka-.^15 bo jej zapiči. Prav z lahkoto potegnejo krokodila na suho, mu zvežejo sprednje ter zadnje noge, še radi izredne moči smrtno nevaren rep in zatem mu še le izpulijo previdno iz žrela železni drog. Zvezani krokodil je hitro pripravljen za prevoz v farmo. Na opisani način ulovijo naenkrat po več sto aligatorjev prav različne velikosti. — Lastnik farme kupuje krokodile od 20 cm do 4 m dolžine. Kakor znano, leže samica jajca in to v juniju ali juliju od 40 do 60 komadov. S sprednjimi tacami izkoplje kje blizu vode v zemljo ploskasto udolbino in v njo spravlja jajca, katera skrbno pokrije z mokrim listjem ter peskom. Žival sama ne vali, ampak solnčni žarki. Samica so mudi le kje prav blizu na zunaj prikritega ¡gnezda, da ga čuva pred sovražniki. Po C0 dneh prilezejo iz jajc majhni krokodilčki, ki hitijo takoj v vodo, si iščejo sami hrano, a rastejo ter se razvijajo zelo počasi. Še le po preteku 30 let doseže ameriški aligator dolžino S m. V farmi so opazovali, da se razširi aligatorju vsakih pet let gobec tamkaj, kje? rastejo zobje podočniki, za 1 cm. Doslej najdaljši ameriški aligator je dolg 4 in pol metra in cenijo njegovo starost na 800 let. Zverjad bi naj bila strašila po vodah Severne Amerike že 400 let pred njenim odkritjem, kar pa D i verjetno. Ulovljene aligatorje hranijo z ribami in mesnimi odpadki. 6000 aligatorjev floridske farme pospravi na dan 1000 kg rib. Krokodilova požrešnost je v poletnih mesecih mnogo večja nego v zimskih, če sploh lahko govorimo o pojavih zime na bajnem polutoku Florida. Aligator, ako se podi svobodno, si privošči petmesečno zimsko spanje, v ujetništvu pa ne. Vsakdo bi mislil, da lovijo Ameri-kanci in redijo po farmah aligatorje radi usnja, ki ga daje koža, a to ni res. Koža krokodila tehta 30 do 40 funtov In se lahko proda za 15 do 25 dolarjev. Pomisleka vredno je, koliko let je treba aligatorja hraniti, predno se izkupi omenjena svota za njegovo kožo. Ako bi pretkan! Amerikanci šli le za krokodilovimi kožami, bi tozadevni far-merji ne bili milijonarji. Aligatorje držijo po farmah predvsem radi tega, da jih prodajajo bogato v razne menežarije, vrtove za divje živali in na posamezne radovedne bogatine. Krokodili v drobni razprodaji so dragi in povpraševanje po njih Je veliko. Nadalje so ukročeni aligatorji, posebno samice priljubljena ameriška reklama. Po dve samici uprežejo v lahek voziček in kak majhen deček kotira po mestnih ulicah krokodile. Aligatorje je tudi mogoče naučiti, da lese j o na povelje po 10 in 20 skupaj na vrh lesenega odra in se valjajo na drugi strani na smeh ter zabavo občinstva navzdol. Le one krokodile, ki niso za prodajo in ne za reklamo, pobijejo, jim slečejo kožo, ki je za usnje in povrh je že mogoče iztisniti iz vsacega večjega aligatorja 1 1 olja. Cfcllcil psu Cvetlični paradiž ni kje v Indiji ali Ameriki, ampak na Nizozemskem v mestu Aalsmeer. Po mestu ter v okolici so vrtovi, kjer goijijo na vse mogoče umetne načine vrtnice. Da dobimo nekoliko vpogleda v zgorajno cvetličarno, nam naj pojasnijo nekatere številke: V zadnjih letih je bilo izvoženih iz Aalsmeera po celi Evropi vrtnic za 8 in pol milijona zlatih mark in v celem 55 milijonov komadov. Cvetlice izvažajo po železnici, na avtomobilih in na aeroplanih. S stebel režejo cvete zjutraj od osme do devete ure. Narezano blago prevzamejo takoj razpeče-valci na veliko, ki rože takoj razpošljejo svojim tvrdkam. V Aalsmeeru je posebna borza, ki določa vrtnicam dnevno ceno. Ako odpošljejo cvetlice z letali, jih imajo še isti dan ob štirih popoldne v Berlinu. Poleg vrtnic gojijo še takozvane pritlikave grme in fušbajnovo grmičevje, kojega obrezujejo na umetne načine, da dobi sčasom obliko žar, kraljeve krone, kozlove glave, psa, ptiča itd. V omenjene oblike se razraste grmičevje v 30 do 100 letih in roma nato za ogromne cene v vrtova angleških ter ameri-kanskih milijonarjev. Razven tega je dobiti v Aalsmeeru najnežnejše in najlepše vzgojene: tul-pe, narcise, levkoje, dalije, pelargoni-je, aceleje itd. V teh vrtnarijah imajo neprestane žetve teh ali onih vrst — cvetic. Leta 1928 je bilo v aalsmeerških vrtovih dva milijona raznih cvetličnih lončkov in so pokurili za umetno ogrevanje 10 in pol milijona kg premoga ter koksa. Koliko izkupi jo ti vrtnarji ob priliki ameriških cvetličnih obhodov na avtomobilih, nam naj pojasni primer, da je plačala hčerka ameriškega milijonarja ob priliki cvetličnega korza v Cannesu za okrasitev avtomobila 30.000 holadnskih goldinarjev ali 500.000 zlatih mark. Kakor ta bogatašinja jih dela bogznaj koliko, ker amerikanske-mu milijonarju ni nič predrago, ako gre za dosego prvega darila ob raznih prilikah. Vsi stari pisatelji povdarjajo bajno razkošje ter zapravljivost bogatašev starega Rima, ki niso poznali nobenih mej. Zgodovinsko gotovo je, da je egipčanska kraljica Kleopatra (rojena 66 pred KHstusom) za stavo izpila na vinu enega najdragocenejših biserov. S tem deijanjem je upeljala navado, vinu dati dragocenost s primesjo zdrobljenih biserov. Rimski bogataši so se začeli pri raznih pojedinah med seboj kosati, kateri bo ponudil več uničenih biserov v vinu. Treba še omeniti, da je stala rimska pojedina, pri kateri so pili bisere, neizmerne vsote, ker so bili na primer glavna jed: jeziki papagajev, ušesa flamin^ov itd. Vse te najdražje in redke jedi so nudili povabljenim na dragocenih krožnikih, v skledah ter čašah. ki so imele neverjetno visoke cene. Bolj ko se je stari Rim širil tem bolj je raslo tudi razkošje v namizni opremi. Rimski konzul Kvintua Fabij, ki je živel 150 let pred Kristusom, je imel srebrni zaklad, ki je bil vreden 840 tisoč Din. Ljudski tribun Mark Druzij, ki je bil mlajši Fabijev, tovariš, je posedal srebrnino, ki Je 10 krat presegala pravkar beleženo Fabije-vo vsoto. Četudi so se pozneje oklepali zlatega namiznega orodja, je kljub temu ostalo srebro če glavni materija! za žlice, vilice ter posode, ki so bilo težko srebrne. Za časa Sulle (88 let pred Kristusom) so cenili v Rimu število težkih in umetno izdelanih namiznih skled na 150 komadov, vsaka v teži 100 funtov (funt pol kilograma). Za časa rimskih cesarjev je dosegla razkošnost v Rimu višek. Tedaj je bila navada, da so pustili bogataši pometati od pojedine preostale jedi s srebrnimi posodami vred v reko Tibero, ki teče skozi Rim. S prekomerno potratnimi čini so hoteli pokazati neizčrpnost svojega premoženja. Vendar sta bila zlato in srebro prav za prav nekaj vsakdanjega.; veliko dragocenejše so bile posode, sklede in čaše iz dragocenega kamna: alabastra, ahata, oniksa ali celo iz kristala. — Vrednost ahatovih in oniksovih posod je bila neverjetno visoka. Zgodovina beleži, da je posedal znani cesar Nero in konzul Tit Petronij komade iz omenjenega dragocenega kamenja, ki so bili vredni po 300 tisoč tolarjev. Ko so našli Rimljani v razpokah in ledenikih Alp gorske kristale in so začeli iz teh izdelovati čaše, je presegala njih dragocenost vse druge kovine in žlahtne kamne. Čaša iz gorskega kristala je bila vredna po več tisoč tolarjev in je njeno vrednost v današnji denarni vrednosti sploh nemogoče označiti. Stari Rimljani so bili u ver j eni, da so kristali, ki so jih dobivali iz ledenikov, posebne vrste led, ki je bil izpostavljen tako ostremu mrazu, da se sploh ne stali več. Rimski cesar Neron je bil lastnik zbirke nadvse dragocenih kristalnih posod. Ko je zvedel, da je ob cesarsko čast ter moč, si je domišljal, da bo zadel svoje nasprotnike najbolj v živo s tem, da |je razbil dragocenosti. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha:, kongestijali, bolečinah kolknih živcev, boleči-: nah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, Šumenju v ušesih, omQ-tici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josg« lova« grenšisa izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Joseiovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe t največjim uspehom. «Franz Jossfova« voda «e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Moderen človek se vedno bolj vrača k prirodi. On hoče biti in ostati čvrst, zdrav in prožen. Zato je pravi znak našega časa vse večja razširjenost Fellerjevega prijetno dišečega Elsa-fluida iz rastlinskih esenc, in to za notranjo in zunanjo vporabo. Kot pomoč proti revma-tizmu, nervoznosti, prehlajenju itd. — Elsa-: fluid ni drag! V lekarnah in podobnih trgovinah se dobiva že za 6 in 9 Din ter se ga v. resnici lahko priporoči. — Po pošti is lekarne Feller, Stubica Donia, Elsatrg 341. (Fr. Rudi.) S kako naglimi koraki se bliža Jugoslaviji gojenje sliv popolnemu zastoju, nam dokazuje tozadevna statistika zadnjih štirih let. Izvoz suhih sliv je znašal leta 1923 še 66.392 ton ali 6.639 vagonov v vrednosti 344,582.000 Din. Od omenjenega leta je slivna trgovina v padanju in ¡je dosegla v preteklem letu 1929 le še 13.166 ton v vrednosti 78,530.000 Din. Od leta 1926 pada izvoz stalno na leto za 1000 vagonov in za okroglo 50 mili- jonov Din. Povprečna cena za izvožene suhe slive znaša za 1 kg krog 5 Din. Po statistiki je v Jugoslaviji 47 milijonov slivovih dreves, od sadu se izvozi v posušenem stanju 5 odstotkov, v svežem 10 odstotkov. Za 1 kg suhih sliv je potrebno 5 do 6 kg svežega blaga. Od celotne slivne trgatve izvozimo 45 odstotkov. Sliva odgovarja pri nas sadu, ki ima odločen izvozni značaj. Torej se ne smemo čuditi, ako je storila vlada v Beogradu vse, da bi nazadovanje slivnega izvoza zajezila in ga zopet dvignila. Vzrok propadanja trgovine s slivami tiči v zanemarjenju sadovnjakov sploh in posebno še slivnih nasadov, kjer so se zaredile brez odpora razne vrste uši in listne bolezni. Napram suhim slivam pa raste stalno izvoz našega sadja in posebno še jabolk, kar dokazujejo naslednje številke: leta 1924 leta 1925 leta 1926 leta 1927 leta 1928 leta 1929 11.659 ton 20.881 ton 38.640 ton 41.028 ton 40.884 ton 49.487 ton d kg Din 5.25 a kg Din 3.81 d kg Din 2.76 d kg Din 2.69 d kg Din 2.74 a kg Din 2.56 v vrednosti od Din v vrednosti od Din v vrednosti od Din v vrednosti od Din v vrednosti od Din v vrednosti od Din 61,159.000. 63.181.000. 85,178.000. 110,344.000. 111.947.000. 126,661.000. Če še pomislimo, da odpade skoraj polovica vrednosti za sveže sadje na Slovenijo, potem naj označijo zgorajne številke kulturno vrednost in to predvsem štajerskih žlahtnih dreves, kojih sadje se izvozi le polovica in dvignejo ponos ter samozavest sadjerejcev. Jabolka je bodoči kruh za Slovenijo. Nikakor ne smemo pozabiti izpopolniti še vse ono, kar delajo na tem polju naši največji konkurenti v Ameriki, Avstraliji, Italiji ter v Rusiji, ker sicer borno doživeli tudi pri jabolkah oni nagli padec glede izvoza, kakor so ga Že žalibog Bošnjaki ter Srbi pri slivah. Tako so na primer zasadili leta 1872 v Kaliforniji v Ameriki prvič za poskus sadna drevesa in danes po preteku krog 50 let znaša vrednost kalifomi-Škega sadja na trgih 261,454.000 dolarjev. Še v preteklem letu je zasadila Kalifornija 1800 akrov novih sadnih plantaž in je izvozila 8 milijonov zabojev prvovrstnih jabolk. Mi v Jugoslaviji nismo mogli doslej izvoziti niti enega vagona s 500 zaboji, v katerih bi bile po amerikanskem vzgledu prvovrstne jabolke. Pomislimo le, koliko nai'odnega in državnega premoženja roma v izgubo, ako prejmemo pri nas glasom statistike za sveže sadje le Din 2.56 za 1 kg; Amerikanec pa 3—4 krat več, akoravno je amerikansko sadje, kar se tiče okusa, daleč za štajerskim. Omenjena slednja okoliščina je še trenutno naša rešitev. Toda kako dolgo! Amerikanci vzgajajo za prihodnost jabolka le še na okus in Rusija, posebno na Krimu, je v tem oziru že daleč nadkrilila Amerikance. Vsi naši sadjerejci na odgovornih mestih morajo izrabiti zadnji čas, svojo jo duhovitost ter pridnost za nadaljno kvalifikacijo slovenskega sadjarstva. Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru bo storila glede vnovčenja sadja vse, da bo pospeševala kvalitativne vnovčenje štajerskih jabolk in bo podpirala kmete sadjerejce na kraju produkcije z nasveti ter dejanji. Tozadevni interesenti se naj le obrnejo na zadrugo, ki |jim bo v vsakem oziru in vedno na razpolago. Gospodarska o&vesflla. Kolje za vinograda in 23 sadna drevja, kako* vsake vrste rezau las prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Ra.-la-gova ulica 25. 363 Enodnevni tečaj za zatiranje škc.-.-Ijivcev in bolezni sadnega drevja sa vrši v pondeljek, dne 5. maja tega leta na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Razstai*a perutnine in kuncev. Ob priliki letošnje prireditve velesejma v Ljubljani, to je od 29. maja do 10. junija tega leta se bo vršila skupna razstava perutnine in kuncev, članov »Odseka za rejo kuncev in perutnine Kmetijske družbe v Ljubljani. Raz3ta-va se bo vršila v posebnem paviljonu, ki ga je dala velesejmska uprava na razpolago. Poleg najlepših razstavljenih živali se bo razstavilo tudi razne izdelke, orodje, posode, jajca in druge potrebščine, ki prihajajo pri reji teh živali v poštev. Razstava bo torej vsestransko poučna in zanimiva ter bo nudila občinstvu mnogo koristnega ▼ vseh pogledih. Prvi uvoženi plugi. G. Svetozar G., trgovec z železnino in izvoznik prepoveduje o prvih plugih, uvoženih v južne kraje: »Početkom 90 let, poroča naša beograjska delavnica, je dobila dva Sakova pluga. Danes so ti plugi znatno razširjeni. Bili smo mnenja, da bomo pluga, ki nista bila na ponudbo pod DR. O. ILAUNIG: 18 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Vsled važnega križišča cest, na katerem je stalo to starodavno mesto, je razumljivo, da je bil ta kraj tudi središče prometa z različnim blagom, ki se je prevažalo iz južnih krajev proti severu in nasprotno. Ostanki tega živahnega prometa so sejmi, ki se vršijo letno in mesečno. Najbolj obiskani so letni sejmi na dan sv. Jurija, sv. Ožbalta in sv. Katarine. Posebno zadnji sejni je eden najimenitnejših; kajti toliko ljudi kakor tedaj pač ne pride na nobeden drug sejm. Od hrvatske strani pridejo cigani z vozovi, v katere imajo vprežene konje, kajti to je glavno, kar spravijo na trg. Zagorelega obraza so, temno obleko imajo, kakor so črni tudi lasje, ki se svetijo, kakor da bi bili namazani. Zadaj na suknjah imajo našite rože rdeče barve. Ženske, oblečene v obleko kričeče barve, sedijo na vozovih ter se Živahno razgovarjajo. Črnih las so, v katere ima- jo vpletene srebrne novce, privezane na svetli vrvici. Vsaka ženska ima v ustih pipo ter kadi kakor Turk. Možje živahno tržijo s konji in hvalijo vse vrline, katere baje imajo te živali, a jih navadno nimajo. Marsikateri kupec se pozneje praska za ušesi, ko spozna, da konj ni za rabo. A težko je najti prejšnjega lastnika, da bi se ga moglo prijeti zaradi odškodnine. Odtod izhaja običajen izraz: On me je ociganil. Haložani iz prijaznih vinskih goric so prinesli različno suho robo, škafe, žlice, ničke, lo-parnike, žehtnike, samokolnice, kuhalnike in še mnogo drugih stvari, ki jih rabi slovenska gospodinja. Krojači so tudi tukaj z izgotovljeno obleko, čevljarji so dobro založeni s celo kopo narejenih čevljev vsake velikosti. Vsak ponuja svoje blago, ga hvali, kriči in vabi kupce, ki so po večini prišli iz Slovenskih goric. Živahno je življenje v mestu, po trgu se tere ljudi, še hujše pa je po gostilnah, kjer je taka gnječa_, da se ne moreš ganiti. Tako je bilo na god sv. Katarine leta 1666. Bil je prav prijeten dan, kakor so pogosto še pozno Lepe Mopine za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice r latinici in cirilici izvršuje hitro, solidno ia po najnižjih cenah HorGžka c. S T Telefon interurb.6t.2iij Čekov, račun štev. 10.60* pretirano ceno, prav lahko prodali. Ko pa doznamo, da za pluge ni zanimanja, ter jih nikdo ne kupi, smo ju ponudili v Valjevo, da se vnovčita našim kmetom za delo. A oni ju niso marali sprejeti niti ju preizkusiti. Ponudimo jih ratem brezplačno na poizkušnjo, če pa bosta ugajala, ju lahko pridrže in pla-Cajo s ceno, ki jo priznajo sami. Niti s tem nismo uspeli. Naposled damo olnera nekemu trgovcu v selu blizu Mitrovice kateri je posedal mnogo lastna zemlje. On ju je preizkusil, si iu pridr^al _ tt kakor pa ne plačal. Vrsto let, dvajset In trideset let že zdaj ž njima orje v popolno svojo zadovoljnost. Podeželska društva in kmečke zadruge so se nato jele čimdalje bolj zanimati za železne pluge ter jih naročati kmetom.« Izvcz žita iz Rum unije. Vsled lanske fzborne žetve ima Rumunija velike zaloge odvišnega žita za izvoz: 24.000 vagonov pšenice, 220.000 vagonov ječmena in 250.000 vagonov koruze. Večji del «e še pridržuje za izvoz, to je 400.000 vagonov še ni prodanega. Na spomlad se pričakuje živahna trgovina. Da bi Rumunija napravila z žitom dobre kupič-1e, ga mora prodati najkesneje do maja, kadar se na evropskem tržišču pojavlja amerikanska koruza. dinjska nadaljevalna šola. V nedeljo, dne 13. aprila tega leta je bil za Šmartno lep domači praznik. Fantje kmetske in dekleta gospodinj 3ke nadaljevalne šole so napravili svojo zaključno slovesnost. V zimski dobi so se pridno učili, šivale, kuhale in pospravljale, v nedeljo pa je pokazala mladina, kaj zna. Okusno okrašena šolska dvorana t razstavo kmetijskih predmetov, čebelarskih potrebščin, kuharskih umetnin in lepih ročnih del za preprosto in boljšo kmečko hišo, je vabila ves dan mlado in staro k ogledu. Hvala in priznanje gre g. šolskemu upravitelju in gospej soprogi za njun obilni trud. Starši, uvideli ste uspeh, sedaj pa skrbite, da bo prihodnjo zimo lz vsake hiše, ki kaj drži na sebe, obiskoval fant zimsko kmetijsko nadaljevalno šolo, ki pa prijazno vabi tudi mlade, napredka željne gospodinje. Za dekleta se ni bati, ona hočejo tudi v bodoče fante prekositi. Slatina Radenci. V nedeljo, dne 13. aprila se je vršil v zdraviliški restavraciji zaključek drugega kmetijsko-gospodinjskega tečaja. Kakor prvi, je tudi ta tečaj nad vse pričakovanje uspel. Dekleta so pri skušnji pokazala, da so prav dobro poučena v vseh strokah, ki se tičejo gospodinjstva, tako na primer v hišnem gospodinjstvu, v vrtnarstvu, v sadjastvu, v živinoreji, v vzgojeslovju, v zdravstvu itd. — Tudi razstava okusnih jedil in raznih drugih umetnih izdelkov je pričala, kako dobro so izrabila kratek čas, ki jim je bil odmerjen. Seveda gre pri tem v prvi vrsti zasluga spretni voditeljici g. Elizi Premrou in njeni dobri Preval;s. Na cvetno nedeljo smo obhajali na Prevaljah pomemben dogodek. Dvajset deklet je na ta dan zaključilo svojo trimesečno gospodinjsko izobrazbo. Tečaj je priredila Kr. tanska uprava na inicijativo našega Katol. prosvetnega društva, ki je za tečaj vse potrebno pripravilo. Vršil se je pod vodstvom gč. Frankovič in Mikuš; v tečaju so predavali tudi še g. okrajni ekonom Vernig, g. šolski na-dzornik Močnik, g. šolski upravitelj Do-beršek in g. dr. Flis. Gospodičnama In gg. predavflteljem naj bo na tem mestu Izrečena najpri srčna jša zahvala. Udeleženke so pri Izpitu, ki se je vršil pod predsedstvom odposlanca Kr. banske uprave, kmet. referenta gosp. Okorna, zelo dobro odgovarjale. Zaključno slovesnost so posetili predstavniki tukajšnjih oblasti in nekateri dragi nam gosti, ki so se Eelo laskavo izrazi'! o uspehih. Kakšno razmerje pa je vladalo med gč. učiteljicama in gojenkami, se je videlo ob slovesu — tekle »o obilne solze. Šmartno v Rožni dolini. Kmetska ln gospo- „Domovina" + Citatelji se boste menda čudili temu naslovu. Bili so časi, ko ta dva lista nista hodila roko v roki, temveč sta si bila močno v laseh, kakor bi rekli po domače. Bila pa je tudi doba — od jeseni 1927 — ko sta oba dva lista bren-kala na iste strune. V velikonočni številki pa objavlja »Jutro« vest, da bosta »Domovina« in »Kmetski list« postala ena duša v dveh telesih, z drugimi besedami, da dobita isto skupno vodstvo, ki bo narekovalo duha, ki bo prešinjal oba lista. Torej bo nekaka združitev duha »Domovine« in »Kmetskega lista« v skupni višji duh. Kakšen bo ta duh? Nemara duh »Jutra«, ki prinaša z neprikritim zadovoljstvom to vest. Po- pomočnicl gospodični Mlakarjevi, ki znata res s pravo materinsko ljubenijo in požrtvovalnostjo in ljubeznijo vzgajati njima v ta namen izročena dekleta. Bodi njima tudi na tem mestu izrečena najprisrčnejša zahvala za njuno veliko skrb in pohvalno priznanje za njuno delo. Naša želja sedaj je le še, da bi seme, ki se je na teh dveh tečajih tekom šest mesecev sejalo, tudi obrodilo stoteren sad, da bi naše družine potom takih kmetijsko-gospo-dinjskih in gospodarskih tečajev postale res v vseh panogah gospodarstva in gospodinjstva dobro poučene, gospodarsko napredne, v krščanskem mišljenju in življenju utrjene —« vzorne družine. * Cene tu šefinja poročila. Mariborsko sajmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 18. aprila 1930 je bilo pripeljanih 25 svinj in dva kozliča; cene so bile sledeče. Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad od Din 130 do 150; 7 do 9 tednov stari od Din 180 do 200; 3 do 4 mesece stari od Din 320 do 430; 5 do 7 mesecev stari od Din 450 do 490; 8 do 10 mesecev od Din 550 do 800. En kg živa teže od Din 10 do 12.50; en kg mrtve teže od Din 17 do 18.50. Prodanih je bilo 24 svinj in dva količa. _ Žsna, ki pozna lastnosti pravega terpentino-vega mila Gazela ne bo nikdar varana. Kakovost tega mila namreč ne odpove nikdar. Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu 1 temtakem bi »Jutro« s tistim krogom, ki narekuje duha in načela, odzdaj naprej prevzelo in izvrševalo botrstvo ne samo nad »Domovino«, marveč tudi nad »Kmetskim listom«. Boter — ku-nek moj dragi — skrbi rad za svojega kunčeka, in sicer ne samo za njihovega duha, marveč tudi za prospeh njih telesa. Tako bo tudi »dragi kumek, Jutro« gotovo skrbelo za to, da bosta njegovi kunčeti »Domovino« in »Kmetski list«, ki zanaprej tvorita dve telesi pod enim duhom, uspeli ne samo po duševni strani, ampak tudi po telesni, gmotni plati. Tako bi torej ustanovitev enotnega vodstva za »Domovino« in »Kmetski list« bila nekak velikonočni piruh. f- □ S- p »"cd < S a 5 ^ , ® to * luS® p « £ ' c ® ft w % I «V 3- • »"Fg Nor. o H B C** •• S g 3 ft ® « o C * " Ig 1 8. S? O ffč T -o a 5 ¡o g = ® ftE »g-S 5"» tilU S S1 m. 3 ® S J t » B o ;» i - 1 SE. P .lisi Cft C* « a I v jeseni. Zato pa je bilo tudi ljudi, da jih mesto Ptuj že davno ni videlo. Kupčija je bila živahna, saj je letos vse dobro obrodilo, zato pa je tudi vsak hitel, da se Je preskrbel s potrebnim blagom za zimo. Pred gostilno »Pri zlati kapljici« blizu glavnega trga je bila najhujša gnječa. Zakaj tudi ne, saj gostilničar Gašper je znal postreči gostom. Ker je imel vinograde v Halozah in tudi pri Sv. Urbanu, je lahko točil pristno vino; če ga Je malo krstil, je bilo zaradi lepšega, samo preveč se to ni smelo zgoditi, kajti drugače bi prišel nad njega član mestnega odbora in mu naložil občutno kazen: Stati bi moral v posmeh vseh meščanov na sramotnem kamnu in plačati težke cekine. Tudi za jed je bilo poskrbljeno v njegovi kuhinji in pravili so, da so dobili takšne porcije, da je prišel vsak na svoj račun. Kadar je pretilo zavladati dolgočasje, je prišel njegov nečak Boltažar Ribi ter začel zbijati burke, da so se mu morali vsi smejati. Bil je kakih 20 let star, nosil je sivkast jopič, izpod temnih obrvi je gledalo dvoje malih sivih oči, ki so povedale, da tiči za njimi zvitost in nagajivost. Postave je bil bolj male, toda vse kretnje so kazale izvanredno gibčnost, pri tem pa tudi nekaj nemirnega ter nestanovitnega. Stric Gašper ga je imel zelo rad, ker je hudomušnost, ki jo je kazal nečak, pripravljala vsem gostom zabavo. Včasih je zalotil tudi kje kakega muzikanta, ki je znal igrati na gosli, Boltažar Ribi pa je pel s svojim lepim, prijetnim glasom različne pesmi, včasih tudi vsebine, ki je bila primerna le za goste te gostilne. In tako je bil Boltažar Ribi privlačna sila za gostilno »Pri Sladki kapljici«. Rad je tudi potegnil tega ali onega za nos, najrajši pa se je spravil na kakega Žida, ki so bili takrat tudi v Ptuju. In tudi danes niso izostali. Boltažar Ribi je hotel napraviti danes dobro kupčijo, da bi kaj zaslužil. Ponudila se mu je kmalu ugodna prilika. Bila je zbrana velika množica, ki se je zabavala, kako se je Boltažar Ribi ravnokar pogajal z judovskim konjskim kupčevalcem zaradi prodaje konja. Tudi več plemenitašev je postalo pozornih, ki so se približali Riblu. »Kaj hočete za konja, Boltažar,« vpraša jud. »Kaj bom zahteval.« odvrne ta malomarno, ga koga že? Morda za »Domovino« in ja »Kmetski list«, morda tudi za »Jutro«, za slovenskega kmeta sigurno ne. puh meščanskega liberalizma ne more jjiti velikonočno darilo za našega kr-gSanskega slovenskega kmeta. Takega duha naš kmet odklanja. Odklanjal ga je v preteklosti, zavračal ga tudi bo v bodočnosti. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na belo nedeljo, dne 27. aprila se vprizori zadnjič veli-iastna igra »Trpljenje in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa«. Kdor še je ni videl, naj pohiti ta dan v društveni dom. Naj se nikomur ne smilijo dinarji, kajti vsak bo odnesel s seboj vtise, ki jih ne bo nikdar pozabil. Vabljeni | pa so tudi oni, ki so »Pasijon« že videli, kajti to igro se splača tudi večkrat videti. Sv. Jurij cb Sčavnici. Ne pozabite na tombolo Bralnega društva na Jurjevo, to je na belo nedeljo v prostorih g. Pergerja. Pravijo, da «lati ključ odpre vsaka vrata in z zlatom otovorjen osel pride črez vsaki zid. Potem boste gotovo tudi vi premagali vsake ovire, da si boste lahko prišli po svojo zlato uro (moško in Žensko), ki vam bo ta dan na razpolago za cele 3 Din — seveda, če si niste s srečo navzkriž. Mogoče bi vam bilo celo življenje žal, alco tega ne bi storili. Torej na svidenje! Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi dne 27. aprila v Katoliškem domu krasno igro »Mlini pod zemljo«. Začetek ob pol štirih popoldne. K najobilnejši udeležbi rljudno vabi odbor. Gornja Ponikva pri Žalcu. Vzradoščeni na-inanjamo, da obišče gornjeponkovskega »Slomšeka« gledališka družina katoliškega prosvetnega društva iz Celja ter uprizori na našem odru v župnikov! uti na belo nedeljo dne 27. aprila ob 3. uri popoldne v dno duše »egajočo igro »Trosila bom rože« ali Čudež sv. Terezije Deteta Jezusa. Vljudno vabimo tudi sosede, da posetite prijatelje !z Celja na Gornji Ponikvi. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Cilaif c „Slov.Gospodarla" f Maribor. V večno pomlad se je preselila č. šolska sestra Venceslava Hojnik, sotrudnica pri gospodinjstvu v kn.-šk. rezidenci v Mariboru. Rojena je bila dne 2. septembra 1864 pri Sv. Tomažu blizu Velike Nedelje, na praznik Marijinega Vnebovzetja leta 1893 pa je sprejela redovno obleko kongregacije šolskih sester v Mariboru, kjer je tudi dočakala konec svojega redovnega življenja dne 21, aprila t. 1.; pogreb bo v sredo, dne 23. t. m. ob 16. uri na Magdalensko pokopališče od Slomškovega trga 19. Blaga sestra naj mirno počiva v Gospodu. — Zagreb. Dovoli »Slovenski Gospodar« kotiček svoje izdaje tudi nam slovenskim vojakom, da opišemo letošnje velikonočne praznike med našimi brati Srbi in Hrvati. Tudi naša vojska praznuje velikonočne praznike po pravem cerkvenem pravilu. Na ukaz naših predpostavljenih smo opravili sveto spoved v cerkvi kakor doma in na ta dan smo imeli celi dan prosto. V velikem tednu smo se tudi postili po cerkvenih zapovedih, da ni bilo mesa kakor običajno druge dneve. Na dan velikega praznika nastopi prekrasno spomladansko jutro, kakor osnova za lepe dneve velikonočnih praznikov, dočim je v prvi poloVici aprila stalno deževalo. Dalje smo se udeležili tudi vojaki cerkvenih opravil pod vodstvom naših starešin. Dobili smo priboljšek v hrani s pečenko, vinom itd. A naši dobri predpostavljeni tudi na pisanko niso pozabili. Veliko naših drugov se je veselilo o Veliki noši v krogu svojih domačih, kater! so dobili dopust. Bila je že letos naročito slovesna Velika no5 za našo vojsko, ker smo slavili katoliki in pravoslavne vere na Isti dan. Toliko v vednost našim bralcem Slovenskega Gospodarja, da se tudi naša vojska zaveda ln proslavlja velike praznike. St. Peter pri Mariboru. Na belo nedeljo po rani sveti maši se vrši v samostanski šoli vi-ničarsko zborovanje. Prijazno so vabljeni vsi vlničarji, ravnotako tudi gospodarji. Vsem se bo obrazložil nov viničarski red, pravice in dolžnosti, vlnlčarjem pa tudi pojasnil pomen organizacije, katero premalo poznajo, gospo darji pa večkrat napačno sodijo. Da se pa to nesporazumljenje odpravi in dobi vsak jasen vpogled v viničarsko organizacijo, pridite na zborovanje. — Sedež bodoče velike občine bodi št. Peter. Tako je sklenil občinski odbor ter Zadovoljni ste, ako imate nove čevlje, a Vaše zadovoljstvo je tem več-[ je in trajneje, če so Vaši čevlji res dobri in trpežni. Take Vam nudi samo industrija čevljev — Stermecki v Celju. O tem se lahko uveri-te, če zahtevale takoj novi katalog z več tisoč slikami, katerega prejmete popolnoma brezplačna. Čevlji 'iz kravine Din 149. telečji 170, boks ¡78, ševro 290, gorski 186, lovski 243, gojzerjl 259, iportnl 343, sandali §0, 88, poičevljl 135, 140. Ravnotako velika izbira dečjih, djmskih, platnenih, kopalnih in telovadnih čevljev. Cene nizke in kakovost boljša kakor kjerkoli. 207 Industrija čevljev R.Stermecki, Celje št.24. Dravska banovina. poslal ta svoj sklep višji oblasti. — V ponde-ljek, dne 14. tega meseca je umrla 86 letna Zofija Tischler, vdova po generalštabnern zdravniku. Razvanje pri Mariboru. V zadevi združitv« majhnih občin v večje se je občinski odbor soglasno odločil za to, da ostane Razvanje tudi sedež bodoče razširjene občine ter da bi se naj k občini Razvanje pridružili občini Bohova in Pivola, ter eventuelno del Radvanja, ki meji in gravitira proti Razvanju. Svoj predlog utemeljuje občinski odbor s tem, da je razvanjska občina ena največjih župnije Hoče, da ima lastno šolo, pokopališče in cerkev — podružnico sv. Mihaela, gasilni dom ter večji obseg zemljišča — njiv, travnikov in gozda, javno električno razsvetljavo, dobre ceste, da je občina brez vsakega dolga in pa da ima primeroma z drugimi občinami tudi nizke doklade. Navaja tudi, da se ves promet vrši bolj proti Mariboru, kot proti Hočam in da ima razvanj-ska občina vse predpogoje, ki so potrebni za sedež novih velikih občin. Slov. Bistrica. Na pobudo Vinarskega društva v Mariboru se je sestal pripravljalni odbor, ki si je nadel nalogo., ustanoviti vinarsko podružnico, ki bo obsegala sodni okraj Slov. Bistrica, to je poštne rajone Slov. Bistrica, Zg. Polskava, Pragersko, Laporje, Poljčane in Ma-kole. Po veliki večini je bistriški okraj vinoroden, v katerem se nahaja znano in reno-mirano pohorsko vinogorje. Omeniti je tu Ri-toznoj s svojimi najimenitnejšimi sortnimi vini, Kovačja vas s priznanim Brandnerjem, Vi- »ta krasni belec je pač več vreden, kakor 50 zlatih goldinarjev.« »Pravični Bog me naj kaznuje, 50 zlatih goldinarjev,« vzklikne jud, »konj vendar šepa.« »To je res,« pravi Boltažar, »toda če bi ne žepal, bil bi 400 zlatih goldinarjev vreden.« Bibl je pustil, da je vodil jud konja gor in dol. »Dam ti polovico, torej 25 zlatih goldinarjev,« reče nazadnje Jud, ko si je ogledal konja Se enkrat prav natanko. Ribi premišljuje nekaj časa, nato pa reče: »Kaj naj storim, rabim denar kakor vsakdanji kruh, tu imaš belca, Natan!« Jud potegne takoj mošnjiček iz žepa dolge suknje, vzame 25 zlatih goldinarjev, katere zvesto prešteje ter jih položi kupcu na odprto dlan; nato pa pogleda zvito ter hitro odvede konja. »Neumni jud,« oglasi se eden gledalcev, ki Je sedel na belcu, lep, mlad mož v z zlatimi nitmi obrobljenem španskem plašču, »ti si se dal pre-variti in si dal za šepajočega konja, ki ni niti 10 zlatih goldinarjev vreden, še enkrat toliko.« »Bog me obvari,« odvrne jud ter se lokavo smehlja, »saj nisem ogoljufan, plemeniti gospod. Glejte, visoko spoštovani gospod, ko sem vodil konja, sem zapazil, da ima žebelj v nogi, ki žival boli. No, zaradi tega šepa; če odstranim žebelj, bo konj zopet lepo šel in prodal ga bom za 200 goldinarjev.« Po teh besedah zagrabi Natan prodanega konjička za uzdo in v trenutku zgine med množico, da ga odpelje domov ter proda v kratkem za štirikratno današnjo ceno. Boltažar Ribi je gledal za njim; kakor je bilo videti, je bil s prodajo prav zadovoljen, kajti zvit smehljaj mu je igral okoli usten. »No, ti norček,« zakliče mu mladi plemič, »ali si slišal, kaj mi je rekel jud, konj vendarle šepa, ker ima žebelj na nogi, ki ga je zviti jud takoj zapazil. Zviti kupec bo odstranil žebelj in konjiček bo hodil zopet tako kakor prej; prodal ga bo za veliko višjo ceno. Vidiš, to bi bil ti tudi lahko storil, če bi bil prej zapazil žebelj. Mladenič, kako more vendar jud tako opehariti kristjana!« Tedaj pa spači Ribi porogljivo svoj obraz, zmaje z glavo ter reče: »Gospod, ali res mislite, da bi pustil konja judu, če bi bil ogoljufan? »Ne jaz, ampak on je ogoljufan.« „PO flgyj€ffil KnrdlsfMn" bodo imeli naslov n&daljnl 4 Z¥€ZKI Kari Mag-cviBi spisov. Prvi od teh je že izSel v lisharnl §¥. Cirila Mariboru Slone Din 13. t 1 solc, Gabernik, Tinska gora itd. Omembe vredne pa so tudi gorice v Vrholjah, Klečah, posebno pa v Makolah, kjer je lanski vinski pridelek izboren. Pri vsem tem lepem in dobrem je pa pri nas vinska kriza občutna in položaj vinogradnikov vedno slabši. Treba bo več reklame za naša vina, posebno pažnjo pa obračati potrebni obnovi naših vinogradov. Vinarska podružnico, ki se ustanavlja, čaka veliko vsestranskega dela. Ustanovna skupščina se bo vršila v nedeljo, dne 27. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v tukajšnji meščanski šoli. Na vas, vnetih in naprednih vinogradnikih, ;pa je ležeče, da bo ustanovna skupščina, na kateri predava urednik »Naših goric« gospod 'Žmavc, čimbolj obiskana. Janževski vrh — Orlica. Zdravstveno stanje je v naši obširni župniji zelo pohvalno. Izvan-reden je seznam poslednje odbrane roj. leta 11912, in sicer je bilo rojenih 25 fantov, izmed katerih je samo eden umrl, in. sicer že v otroški dobi, a vsi drugi, to je 24, so zdravi in pridejo leta 1932 k naboru. Vendar je zahtevala bleda smrt že v tekočem letu par žrtev. — Dne 3. marca je imelo Katoliško prosvetno društvo prireditev in se je uprizorila igra — »Mati«. Obisk je bil mnogoštevilen. Med gosti smo tudi opazili posestnika iz Janževskega vrha gospoda Antona Petruna, ki je bil iz-vanredno dobre volje. Pač ni slutil, da posled-njikrat. Na pepelnico se je ponesrečil. Povozila sta ga njegova lastna konjiča, katera sta bila njegovo veselje in njegov ponos. Bila sta pa tudi res lepa, da ne le najlepša v občini, ampak v celem marenberškem okraju. Dne 10. marca je podlegel ranam v lepi moški dobi 58 let. Bil je strogo katoliškega prepričanja in zapušča žalujočo ženo in rejenke. Lahka mu žemljica! — Dne 17. marca smo pa spremili k večnemu počitku 51 letno posestni-co v Janževskem vrhu, Frančiško Krautber-ger. Blaga pokojnica je bila vzorna žena, kršč. mati in vzgledna delavna gospodinja in zapušča 9 otrok, ki so, razen treh, še vsi mladoletni in nepreskrbljeni. Težka je izguba za moža, težka za otročiče, ki jih je tako lepo vodila k službi božji in k sv. zakramentom: božja dekla ne izbira, temveč sploh pobira. V miru počivaj in uživaj zasluženo plačilo! — Na veliko soboto smo pa odnesli 81 letnega posestnika Marka Miheliča iz Orlice k zadnjemu počitku. Dočakal je visoko starost kljub temu, da je bil rahlega zdravja, ali živel je trezno in zmerno. Bil je mož, ki je stal vedno v krščanskih vrstah neomajen, neizprosen in zvest katoliški stvari. Zapušča 9 otrok. Iskreno sožaljel Počivaj v miru I Sv. Križ pri R. Slatini. V tukajšnji vasi Ce-rovec so se že nad tri leta pojavljale pri kmetih vedno tatvine kokoši, domačih golobov, ter zlasti ob večjih praznikih je rad kje izginil kak pitan puran. Zlobna roka, oziroma požrešno grlo je na ta način vedno oviralo gojo perutnine. Perutnistvo je tukaj zelo velikega pomena, ker smo v neposredni bližini zdravilišča, kjer se shajajo inteligentni tujci. Te dni se je zlobneš perutnine zopet pojavil pri neki tukajšnji kmetici. Odnesel ji je tri kokoši. Te kokoši je zamenjal pri drugih kmeticah v drugih vaseh in ravno to je izdalo kurjega vohunca. Kakor smo že zadnjič poročali o vlomu v vinsko klet gospe Frančiške Potočnik, še danes dodamo, da je vlomilec odnesel raznega vinogradskega orodja itd. v vrednosti okoli 2000 Din. Št. Andraž pri Velenju. Dne 9. t. m. smo spremili na njegovi zadnji poti posestnika Janeza Ožir v Dobriču, ki je nad 20 let bil z\*est naročnik »Slov. Gospodarja«. Tudi »Slovenec« je imel v njegovi hiši svoje mesto in drugi katoliški listi. Nepričakovano nagla je bila, sicer pa mirna njegova smrt. V nedeljo zjutraj še poln moči in življenja je veselo hitel k službi božji, zvečer ob 10. uri je že za vedno zatisnil svoje oči. — Od 30. marca do 2. aprila smo imeli dobro obiskovane duhovne vaje, katere je že v drugič z vso vnemo vodil preč. gospod P. VI. Bobek iz Nazarjev. Teh se je pokojni udeleževal, kolikor je mogel. Prejel je pobožno sv. zakramente, in kakor bi slutil da zadnjikrat, je nenavadno dolgo klečal pred oltarjem preSv. Srca Jezusovega. V obilnem številu so ga prihiteli kropit. K pogrebu so v obilnem številu prihiteli tudi iz sosednih župnij, da mu izkažejo zadnjo ljubezen in čast. Sprevod od hiše žalosti je vodil preč. gospod župnik Hiersche iz Polzele. Ob odprtem grobu se je s krasnimi besedami poslovil od njega, pevci pa so mu zapeli v srce segajoče ža-lostinke. Težko smo se ločili od preranega groba. Pa eno nas tolaži, dragi Janez. Svoje otroke si vzgojil vzorno, bil si vnet za vse dobro, dobro si rad storil in pomagal, kolikor in kje si mogel, zato upamo, da si že prejel plačilo v nebesih. — Dobri ostali družini pa naše iskreno sožalje. Dravograd. Dne 4. maja tega leta se bodo blagoslovili tri)e križi tik ob avstrijski meji pod Košenjakom. Blagoslovitev se vrši na svečan način zgoraj imenovanega dno. — Ob 10. uri se vrši sveta maša na licu mesta. Pri sv. maši nastopi pomnožen zbor »Dravogradski zvon«. Za slučaj slabega vremena se blagoslovitev preloži za osem dni pozneje. Poskrbljeno bo tudi za mrzla jedila in pijače. Št, Janž pri Dravogradu. Kupite srečke efektne loterije Št. Janž pri Dravogradu, ki stanejo samo 5 Din. Torej za pet dinarčkov lahko poslušaš radio. Fantje in dekleta, vam pa nudi letošnja Velika noč ugodnost, namreč voziš se lahko z elegantnim moškim ali ženskim kolesom; ali to ni radost in lepa pisan-ka? Gospodinje in matere, ve lahko dobit» vreče po 50 kg kave in sladkorja itd. ter i tem obhajate veselo Veliko noč, da boste morda sedele pri sladki kavi. Kmetje in gospodarji, tudi na vas nismo pozabili. Vas pa čaka štirileten konjiček in železni plug. Tudi sreča in lepa pisanka za vas. Dalje so: ure, čevlji, obleke itd. Vse to lahko dobite, če še danes naročite srečko efektne loterije Št. Janž pri Dravogradu. Žrebanje bo morda že ob velikonočnih praznikih ter boste dobili najlepšo pisanko. Izčrebane številke objavimo v našem časopisju. Srečke se naroča na naslov: Odbor efektne loterije Št. Janž pri Dravogradu, p. Meža. Ojstrica — Pernice. Kam pa gremo kaj letos »v Emavs« — mi Ojstričani in Perničani? Na velikonočni in binkoštni pondeljek gremo k Sv. Duhu pri Ojstrici, na belo nedeljo k Sv. Boštjanu v Dravski dolini, na Urbanovo nedeljo, dne 25. maja, na lepo, dne 22. junija, na Rokovo nedeljo, dne 17. avgusta, na angelsko nedeljo dne 7. septembra in na roženvensko nedeljo, dne 5. oktobra k Sv. Urbanu na Planini, na god Srca Jezusovega pa vsled stare zaobljube k Sv. Križu nad Dravogradom. Nas pa obiščejo na binkoštni pondeljek Dravograd-čani in Perničani v procesiji pri Sv. Duhu, sploh sosedni farani na Kresovo, dne 29. junija in Ožbaltovo nedeljo, dne 3. avgusta na Ojstrici, na Urbanovo, dne 6. julija in na Simonovo nedeljo, dne 26. oktobra pa na Pernicah. V posebno velikem številu v procesiji pridejo na lepo nedeljo, dne 22. junija k Sv. Urbanu na Planini (nevtralni teritorij) naši nemški sosedi !z Labuda, Št. Lovrenca nad La-budom, Ettendorfa, Sobote in Radvanja. Hajboljša < roMama za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe Mogine, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri. porcčilnice ki jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Fisfearcia sy. Sirilo ifMGPEi, Hero^Ho c.0 »Kako to,« vpraša mladi plemič z očividno radovednostjo. »Ha, ha,« nasmeje se Ribi, »žebelj, da, žebelj! Zviti Natan Kohn naj le izdere žebelj; le tega sem jaz sam zabil, da bi jud verjel, da konj vsled | tega žeblja šepa. Jud bo žebelj izdrl, in konj bo še vendar šepal. Kdo je torej ogoljufan?« »Fant,« vzklikne mladi plemič, »ti si res bistra glava in midva se morava bolje spoznati. Take ljudi v teh časih rabimo.« »E, ta potepuh je goljuf, on je goljufal juda,« meni drugi plemič, ki je stal v neposredni bližini. »Mogoče,« odvrne mladi plemič, »saj je samo jud, katerega je prevaril, ker ga je hotel ravno ta goljufati. V tem slučaju je pač Še bolj zvit prebrisanec preslepil manj prebrisanega.« »Slišiš, dečko,« reče plemič ter se obrne do Boltažarja Ribi, »ali hočeš stopiti pri meni v službo? Take ljudi rabim na svojih posestvih, da nadzorujejo mojo služinčad.« Ribi pogleda pozorno plemiču v obraz ter reče po kratkem premišljevanju: »Zakaj pa ne, saj ima Boltažar Ribi že davno željo, da bi prišel v gosposko službo. Kdo pa ste tedaj, če smem vprašati?« 'V,' »Jaz sem državni grof Ivan Erazem Taten-bah,« odvrne mladi plemič, »imam mnogo posestev na Štajerskem. Tebi se res ne bo godilo slabo. Ivan Boltažar Ribi, udari v roko, ti boš moj prvi sluga.« »Dobro,« reče ta in sež« v roko mladega grofa, »jaz sem vaš, kam naj grem?« »V Freihaus v Mariboru, saj veš, kje je to poslopje, tam pri Dravi,« odvrne grof Tatenbah, »tam začasno stanujem.« »Dobro, hočem biti vaš, gospod grof,« reče Boltažar Ribi, »hočem se sapno posloviti pri svojem stricu v gostilni »Pri sladki kapljici«, jutri ob tej uri sem v Freihausu, saj mi je to poslopje tako znano kakor mariborski grad.« »Tu imaš nadatek,« reče mladi grof ter izroči novemu slugi mošnjiček s cekini. »To je dober začetek,« reče Boltažar Ribi ter smehljaje spravi mošnjiček v žep, »z vami se bo dalo izhajati, gospod grof.« »Ta vam še pripelje pravega vraga v vašo hišo,« pripomni eden od treh blizu stoječih ple-mičev. »E, kdo bi vse tako strogo presojeval,« meni mladi grof smehljaje se, »hočem poskusiti & tem mladim dečkom, ki mi tako ugaja.« Si. Peter p?! Maribora. (Župnijska cerkev sv. Petra.) Z lepo hišo Gospodovo se zamore ponašati šentpeterska župnija. Sedanja cerkev je bila sezidana med L 1730—1740, in sicer je stavitelj cerkve župnik dr. Janez Sitich, ki je iupnikoval od leta 1724 pa do svoje smrti leta 1759. Prvotna cerkev je bila že zidana okrog leta 1280. Sedanja cerkev je le nekoliko metrov postavljena bolj proti hribu. Cerkev je vzvišena nad Dravo okrog 40 metrov. Od nove okrajne ceste vodita od jugovzhodne in zapad-ne strani proti cerkvi cesti ter ena pešpot. — Cerkev je z glavnim oltarjem obrnjena proti jugovzhodu ter je dolga 37, široka 10 in visoka istotako 10 metrov. Slog cerkve je romanski. Glavni zid ima v notranjščini cerkve na vsaki strani troja podpornih stebrov, ki so z oboki vzporedno zvezani. Nad njimi ja na levi in desni strani širok kor, pod katerim so majhne kapelice in so oltarji na podporne stebre naslonjeni. Zakristija s prostornim oratorijem je na evangeljski strani glavnega oltarja. Oltarjev ima sedajna cerkev sedem in sicer glavni oltar sv. Petra, katerega je leta 1736 izdelal Mariborčan Matija Leitner. Glavni oltar je zelo podoben glavnemu oltarju v Rušah. Pod oltarjem je v stekleni krsti truplo mučenca sv. Favstina. Svetnikove kosti so umetno z voskom obdane. Na oltarju sta dve podobi in sicer: Kristus daje sv. Petru ključa in spreobrnitev bv. Pavla. Vrh oltarja je sv. Trojica, obdana od nebeških angelov. Na vsaki strani sta dve veliki izrezani podobi in sicer na evangeljski strani sv. Rupert in sv. Valentin, na listni strani pa sv. Miklavž in sv. Janez Nepomu-tan. Šest stranskih oltarjev je bilo postavljenih leta 1764. Na prvem stranskem oltarju na evangeljski strani je Marija Mati božja iz lesa Izrezana. Svojčas je bila na tem mestu Devica Marija z Detetom v pravi obleki. Ker pa so bile za časa cesarja Jožefa II. teke podobe prepovedane, so jo odstranili. Sedaj se nahaja ta podoba in sicer od leta 1819 v kapelici na Metavskem hribu. Zvonik, 53 metrov visok, je na vzhodni strani, ter je brezdvomno eden na-lepših zvonikov daleč naokrog. Zvonovi so Štirje. V vojski odvzeta sta bila po vojni zopet nadomeščena. Za časa župnika Marka Gla-serja je bila cerkev od zunaj in znotraj prenovljena. Slikar Jakob Brollo iz Geraone na Furlanskem je s -svojimi pomočniki leta 1871 cerkev lepo poslikal. Vsa fresco slikarija je stala tedaj 2000 goldinarjev. Dne 5. novembra 1871 pa je bila cerkev in glavni oltar po knc-toškofu Stepišniku posvečena. V glavnem oltarju so vzidani ostanki sv. mučencev Viktorja in Lovrenca. Zupna cerkev je po svoji zunanjosti in notranjosti gotovo ena izmed najlepših starejših cerkva obširne lavantinske Škofije. St. Peter pri Maribora. (Podružnica Matere Božje na Gorci.) Cerkev Matere božje na Gorel nam je priča žive in trdne vere naših prednikov. Ni nam treba zgodovine, ne drugih dokazov; ta in vse druge, zlasti Marijine cerkve po hribih in holmih naše lepe slovenske do-movhie nam pričajo, da je bil slovenski rod veren, bolj veren, globokejšega verskega prepričanja, pa tudi življenja kot Je sedanji. Od lupno cerkve pelje kakšnih 10 minut dolga pešpot na Gorco k lepi cerkvi Matere božje, k! vzvišena približno 200 metrov nad Dravo kraljuje. Iz hribčka je prekrasen razgled tja po Slovenskih goricah, Ptujskem polju, Drav-»ki dolini in vedno zelenem Pohorju. Stavitelj te cerkvice je gotovo moral biti velik prijatelj narave, da je na tem prijaznem kraju postavil cerkvico. Ni zastonj dejal nek tujec, da je razgled z Gorce tako lep, kakor je lepa Haša narodna pesem. Začetek cerkve Matere božje na Gorci ni znan, gotovo pa je bila zidana v 13. stoletju. Cerkev je zidana v gotič-nem slogu, razen dveh stranskih kapelic. Zadnji del cerkve je bil dozidan leta 1517. Cerkev je obrnjena z glavnim oltarjem proti vzhodu tar je 23 metrov dolga in široka 8 kapelicami 18 metrov. Zvonik je bil postavljen leta 1517, SLOVENSKI GOSPODAR ■■.¿Iv..fgs-ogrvjf,i . 1,-rTfi.fTEgTiitmi* i «m.iirniTMijBaaaKPgihijgjA^ajias olepšan pa leta 1677. V zvoniku je starodaven »turški« zvon, o katerem ja Slovenski Gospodar že pisal. Za časa župnika Glaserja je bila cerkev in zvonik prenovljena in sicer leta 1864. Na mali šmaren ali na praznik rojstva Marijinega se vrši večji romarski shod. Zlasti iz Slovenskih goric pride veliko naroda, pa tudf Muropoljci radi prihajajo k Gorski Mariji. — Za časa turikih vpadov so obiskali Turki tudi Št. Peter. Požgali so tudi obe cerkvi, župno cerkev sv. Petra in podružnico Matere božje na Gorci. Bilo je to leta 1532. Cerkev Matere božje na Gorci se po vsej pravici sme prištevati k najlepšim cerkvam Marijinim v lavan-tinski škofiji. Ker se že od časa župnikovanja Marka Glaserja ni ničesar popravljalo, bi bila cerkev, zlasti njena zunanjost potrebna popravila. Poskrbeti bi se morala tudi poprava kapelic križevega potu ter pot od župna cerkve na Gorco in tedaj bo Gorca z lepo cerkvijo Matere božje zares kinč ne le šentpeterske župnije, temveč cele naše slovenske domovine. S sna torij v Marilioiu, Gosposka 49, telefon St. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Biatermija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. 581 LibeHče. (Zbirka.) Za poplavljence na Francoskem je nabrala tukašjnja šolska deca znesek 300.65 Din in en star bankovec za 5 Din. Vse všolane vasi so primerno darovale ter pokazale iskreno sočutje z nesrečniki naše prijateljske države. Vsem darovateljem na tem mestu prisrčna hvala 1 Senik pri Sv. Tomažu. Umrl }e dober kršč. mož, dolga leta naročnik in čitatelj nam priljubljenega »Slovenskega Gospodarja«, Anton Majcen. Bil je vzor moža, zmiraj vnet za dobro stvar, priljubljen pri sosedih in znancih. Bili smo skoraj iznenadeni vsled njegove smrti, ali potekla mu j3 nit življ'enja. Presilil si se tja, kjer ni trpljenja, ne muk in gorja, kakor ga imamo na zemlji. Spominjali se te bomo v molitvah. Blag ti bodi spomin! Sv. Jurij ob Ščavnici, Na cvetni petek je v velikih mukah umrl klobučar Jakob Postruž-nik, ki je nad 12 let bolehal, zadnj'a tri leta niti noge, niti roke ni mogel dvigniti. Pokopali smo ga ob obilni udeležbi ljudstva na cvetno nedeljo po rani sv. maši. Pokojnik je bil v trpljenju vzor. Naj v miru počiva! Marenfeerg. V tihem tednu smo imeli po preteku 30 let zopet sv. misijon, ki so ga vodili in zaključili na cvetno nedeljo oo. jezuiti iz Ljubljane. Po sklepu, je misijonar gospod Pristov ob ogromni udeležbi lepo obrazložil umetniške posnetke skioptičnih slik o trpljenju Gospodovem. — Na cvetno nedeljo popoldne bi se skoro pripetila velika nesreča. Nespreten šofer je svoje vozilo obračal tako, da je podrl gospo soprogo notarja Kolšeka, ki je dobila pod avtomobilom lažje poškodbe. Vsi, ki poznamo dobro in prijazno ter zlasti revnim šolskim otrokom zelo naklonjeno gospo, se veselimo, da se ji ni prepetilo kaj hujšega. — Tombola, ki jo prireja Kolo Jugoslovanskih Sester v prid popravil nujno potrebne farne cerkve, se nikakor ne more vršiti na belo nedeljo, temveč se bo vršila nepreklicno na vnebohod, dne 29. majnika 1930, ker smo prodali Se premalo kart. Vse in vsakogar vljudno naprošamo, naj to tombolo ob prodaji in nakupu kart podpirajo, da bo uspeh popoln. Treba je vedeti, da je tukajšnje prebivalstvo pretežno bolj revno in da so v tej cerkvi skozi 42 let vsa večja popravila malodane popolnoma izostala. Farna in dekanijska cerkev, sezidana v 14. stoletju in prenovljena v 18. stoletju, je dobila za letošnjo velikonočno procesijo nov, prekrasen baldahin. Namreč oni, ki se je uporabljal dosedai. ie bil izposojen od podružnice v Zgor. Vižingi. Od dobre volje is radodarnosti tržanov in faranov ter drugih je zavisno, koliko časa bo še ostal en sam srednje velik zvon v lepem zvoniku farne in dekanijske cerkve kot znamenje prestanih grozot svetovne vojne. Sv, Barbara v Halozah. Čudno se vam zdi, gospod urednik, in tudi drugim, da so od nas tako izostali dopisi v vaš list. Tudi nam naročnikom, ki nas ni tu malo, se nam ne zdi prav. Društveno življenje je zadnji čas, menda samo na videz nekoliko zaspalo. Sliši se, da je v društveni dvorani postavljen nov krasen oder, menda ga je poslikal nek umetnik iz Maribora. Radovedni smo, kdaj bo kaj prva otvoritvena predstava na novem odru? Upamo, da diie-tantov ne manjka. Torej, zganite se, morebiti bo že kmalu kaj, samo tajite menda, da bi na« tembolj presenetili. Sv, Barbara v Halozah. Na veliko 6oboto predpoldne se je ponesrečil hlapec pri Antonu Bratušek, Ferdinand Car v Paradižu pri velikonočnem streljanju. Možnar, ki ni hotel počiti, se je nenadoma sprožil in fantu razmcsaril levo nogo pod kolenom. Ker jo rana nevarna, ga je gospodar spravil v ptujsko bolnico. O nadaljnji usodi se še ne ve. Kriva je neprevidnost fanta. VeEČesi, Preminul je lepo previden s sv. zakramenti invalid Franc Košir za jetiko — posledico krute vojne. Njegovi pogrebci so zložili za cerkvene potrebe 100 Din. ERtnavnaBi m.Aicrc.T«. IIUI iftaa—caM— Sprsjma so kmstski faat, ki ima veselje do drevesničarstva, je zdrav in pošten, star 16 do 19 let. Ponudbe na I. Gradišnik, Dobrna pri Celju. 582 Veržaj. Drugo nedeljo po Veliki noči bomo obhajali v Marijanišču v Veržeju prvič slovesni praznik blaženega Janeza Bosca, našega ustanovnika, ki so ga lansko leto proglasili za blaženega slavno vladajoči sv. oče Pij XI. Ker je to prvi .praznik, ki ga bomo salezijanci ohbajali v čast blaženemu v lavantinski škofiji, zato se vršijo že sedaj velike priprave za ta praznik. V dneh 1., 2. in 3. maja bodo v veržejski župnijski cerkvi izpostavljeni ostanki blaženega Don Bosca v tridnevno češčenje. Vsak dan ob pol šestih bo peta sveta maša, nato govor o blaženem Don Boscu. Pravtako bo govor zvečer, nato pa slovesni blagoslov. V, soboto, dne 3. maja zvečer ob sedmih bo slav-: nosten govor, nato prenos ostankov blaženega v procesiji z lučkami v prenovljeno zavodovo kapelico. V nedeljo, dne 4. maja bo slovesni praznik blaženega Don Bosca in blagoslovitev, novega altarja Matere dobrega sveta. Praznika se bo udeležil celo prevzvišeni g. knezoškof lavantinski dr. Andrej Karlin. Prevzvišeni se pripelje 2e v soboto popoldne in bo imel v nedeljo ob pol 10. uri svečani govor s sveto mašo. Obenem bo blagoslovil novi altar. Z več strani so se že oglasili romarji, da pridejo s procesijo na praznik in počastijo Mater dobrega' sveta in njenega vnetega častilca blaženega; Janeza Bosca. Vabimo tudi vse druge Mariji^ ne častilce in prijatelje salezijanskih naprav,' da se v kar največjem številu udeležijo praz* nika našega ljubljenega Očeta in si od njega;; izprosijo posebnih milosti. Če iz katerega kraja namerava priti še kaka procesija, naj se nam blagovoli naznaniti, da vemo potrebno ukreniti. — Veržejski salezijanci. Sv. Trojica v Slov. Goricah. Ves mesec smo imeli pravcato aprilsko vreme. Bile so plohe, sijalo je solnce, grmelo je in toča je šla. Tako se je lepo vse vrstilo drugo za drugim, kakor se vrste črni in rdeči svetniki v pratiki. — Imeli smo med mladino eden ali dva slučaja škrlatinke. Najbrž se je prenesla, ker se je, kakor smo slišali, tuintam pojavila. Samo iz troUSka občine je bilo letos operiranih že pet , oseb radi obolenja na slepiču in ena oseba iz verjanske občine. Skoro bi moraii misliti na to, da bi si pri Sv. Trojici kmalu postavili lastno bolnico za operiranje slepičev. Sv. Vid pri Ptu]u. V nedeljo, dne 13. aprila je pri nas začela higienska razstava. Zjutraj je bil film o jetiki, ki ga je razlagal g. dr. Vr-tovec, šef zdravstvenega doma v Mariboru. — Popoldne je otvoril razstavo g. sreski načelnik dr. Bratina, navzoč je bil g. sreski zdravstveni referent dr. Vrečko, dalje g. dr. Mrgole in g. šolski nadzornik iz Ptuja. Opazili smo g. šolske vodje in celi učiteljski zbor. — Po otvoritvi smo videli film »Kako si ohranimo tdravje«, nato so gasilci imeli nauk o prvi pomoči. Ljudstvo se pridno udeležuje razstave. V torek so razstavo ogledale šole. Bukovci. Dne 10. marca 1910 se je ustanovilo pri nas gasilno društvo. Že 20 let požrtvovalno deluje in je že pri mnogih požarih dejansko pokazalo, da je vedno pripravljeno pomagati bližnjemu v nesreči. Ker je sedaj ravno preteklo 20 let od ustanovitve, obhajamo dne 27. aprila, v slučaju slabega vremena pa dne 4. maja slovesno proslavo dvajsetletnice. Velika Nedelja. Preminul je skrben gospodar, posestnik, mlinar in tesar Matija Kosi, po domače Mateč, s slavnega vinorodnega Runča, župnije Velika Nedelja. Pokojnika bo pogrešala marsikatera rodbina, ker je vsem šel radevolje na roko. Ni mu bila ovira ne sneg ne zima in tudi ne nevihta, da se ne bi potrudil z daljnjega Runča na svoj mlin na Lešnico. Ni pa bil samo mlinar, tesar in posestnik, temveč tudi dober godbenik trobentač, kojega njegovi tovariši ne bodo pozabili. Po 14 dnevnem mukapolnem trpljenju je previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu izdihnil svojo blago dušo. Ob navzočnosti godbe se je pogreba, ki se je vršil dne 15. aprila, udeležilo veliko ljudstva. Dragi Matjaš, počivaj v miru! Zeni in otrokom pa naše so-žalje. Sv. Križ pri Zavrču v Zagorjn. Dne 14. aprila ob tričetrt na deset se je usula tukaj kot lešniki debela toča ki je pobelila v par sekundah vse. Dober kilometer od nas v Ciglanici je padala v debelosti orehov, v Sekerišču je že bila debela kakor jajca. Napravila je zelo veliko škode po vinogradih na trsnih očeh, ki so se začela razpuščati. Na njivah škode ni poznati. Kapela pri Radencih. V mariborski bolnici Je umrla 25 letna mladenka Marija Vajs za želodčnim rakom, iz Noričkega vrha, Kapela pri Radencih. Rajnka je bila naročena na naš list. Naj ji sveti večna luč, njeni materi pa naše sožalje! Frankolovo. Kmetje in mali posestniki iz okolice Lipa, Selce preko Trnovelj smo za letošnjo velikonočno pisanko prejeli prav lepo darilo, za katerega smo Bogu posebno hvaležni. Poročali smo našemu »Slovenskemu Gospodarju« že predlanskega leta, kako je začela premogokopna družba plamen iz Zagreba v Lipi nad Markom iskati in kopati premog. Prišla je do podzemeljskega rezervoarja, kateri je napajal pri Seničevi peči stalen ln bister studenec, ki ni usahnil ob največji suši. Uporabljali smo ga kot pitno vodo za ljudi in živino ter imeli ob njem perišča. Naši predniki so si ob njegovi strugi postavili domače mline, gonil jih je v najbolj suhih letih; bil jo zares pravi blagoslov v tem tako visoko-dostopnem kraju. Prišla pa je nesreča. Dne 9. maja 1928 so globoko v rovu predrli njegov rezervoar, da se je izlil v nižje ležeči rov in usahnil pod višje ležečim izvirkom 12. maja ter se popolnoma posušil do junija 1928. Nesrečo smo javili celjskemu sreskemu poglavarstvu, katero nam je blagohotno odredilo komisijo, ki je na licu mesta ugotovila usah-nitev studenca. Navzoč je bil tudi podjetnik g. Landikušič. Zahtevali smo od njega, naj nam vodo vrne, in sicer tako, da z močnim betonom vodotok v rudniški rov zadela; obljubil nam Je, da bo storil vse. kar Je v nje- govi moči. Storilo pa se v tem oziru ni nič. Medtem se je začelo v jami vsled slabega jamskega lesa rušiti in razsipavati, tako, da je bil drugi beton v enem in pol leta tako dograjen, da je 20. januarja tekočega leta začel vodo zapirati in jo je temeljito zadelal. Začelo se je ljudsko povpraševanje: kje se bo voda pokazala na dan? Čudno, povsod drugje so jo pričakovali, samo na starem izvirku skoraj nobeden. Mi smo s trdnim upanjem pričakovali njenega prihoda in molčali. Up nas ni varal: 31. marca je začela vidno naraščati pri usahlem izvirku. Iz jame se je nekam jezno grmeče izlivala, kakor bi čutila, da se je s silo njen naravni tok preprečil, ki ga ji je Stvarnik ukazal, da je bila prisiljena se ločiti od starih prijateljev, katerim je od pamtiveka zvesto služila. Nasprotno se je začela na starem izvirku kot sramežljiva devojka prikazovati. Suha struga jo je prvi teden vso željno popila. Ker pa je z vsakim dnem naraščala, se je začela šumeča naprej pomikati in je prišla že do take moči, da goni prazna mlinska kolesa. Veselje je splošno; neka tukajšnja kmečka mati je bila do solz ganjena, ko je zagledala ob suhi strugi star studenec ter rekla: Bog nam je tako dober oče, da nam je vrnil vodo, o kateri so je splošno govorilo, da ne bo nikdar več tukaj tekla. Sreča js bila, da so se nam ob prejšnji strugi stavile take ovire, da nismo svojih mlinov prestavljali. Zadnji čas so se toliko ublažile, da se je mislilo na prestavitev; usahnitev iz rova pa nas je poučila, da se ne prenaglimo. Sklenili smo, kadar bo studenec narastel v prejšnjo množino, da bomo pri Seničevi peči postavili lepo kapelico Bogu v Čast in zahvalo, našim potomcem pa v viden spomin in opomin. Pripomnim še, da smo celo zadevo izročili našemu škofu Slomšeku, opravljali devetdnev-nico ter po naših hišah vneto in vztrajno molili. O tem bomo poročali v nabožnih listih. Kmet z Lipe. Št. Andrsž pri Velenju. Dne 6. aprila je zadela kap kmeta Ivana Ožir, v starosti 64 let, ki zapušča ženo in deset še živečih otrok. Bil je prijazen in darežljiv ljudem. Njegovo priljubljenost je pričal tudi pogreb. Niso šli za krsto samo sorodniki in sosedje, tudi drugih je bilo veliko število. Spremil ga je od doma častiti gospod župnik v. p. iz Polzele, nakar se mu je pridružil tudi g. župnik od Sv. Andraža. Imel je pri odprtem grobu v srce segajoč govor, spregovoril je tudi poslovilne besede njegov sosed Tomaž Leonardi; nato so mu pevci zapeli dve žalostinki. Ker je bil pokojni dolgoletni oskrbnik in lovec graščin Seneka in Novi Klošter, so mu poslale graščine svoje zastopnike z venci. Ohranimo mu blag spomin! Počivaj v miru tam, kjer šum sveta se več ne sliši! Jankova pri Vojniku. Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata! Tako pravi v svoji pesmi naš pesnik Franc Prešern. Prav živo smo se spominjali teh besed, ko smo spremljali k večnemu počitku Štefana Kroflič, bivšega posestnika v Jankovi, kateri je dne 10. tega meseca po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti v 72 letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil pri svojih sosedih obče priljubljen, kakor tudi v krogu svoje družine. Dobro je vzgojil pet sinov in štiri hčere ter jim bil vedno skrben oče. Ločil si se od nas, dragi atek, a mi vemo, da je ta ločitev le za kratko dobo, kajti združili se bomo zopet enkrat v raju in se ne bomo nikoli več ločili. Le sladko snivaj in večno slavo vživaj. Mi pa, tvoji otroci, te bomo ohranili v blagem spominu! Kostrivnlca pri Rogaški Slatini. (Popotni utrinki.) Ako izstopiš na železniški postaji Kostrivnica-Podplat, se ti odpre lep kotiček slovenske zemlje s prijetnimi hribi; nad vsemi pa kraljuje mogočni Boč. Desno od železniške postaje Podplat je z gozdi poraščeno hribovje Korplje. Na Filipovem je bil iz obče- spoštovane rodbine rojen Peter Erjavec, um?l kot župnik v Trbovljah. Na Podplatu je trgovina g. J. Janeža ter gostilna g. Klinarja in g. Kupnika; popotniki radi posečajo gostilne, ker so na križišču cest. Cesta, ki vodi v Kostriv-nico, nas med njivami, travniki ter gozdovi kmalu pripelje do širom Slovenije znanega vrelca slatine »Kraljevega in Ignacijevega«. Lastnik vrelcev je g. Kupnik. Slatina je priljubljena okoličanom, mnogo se je pa razpošilja tudi po svetu. Ko zapustimo veleposestvo g. F. Kupnika se nam odpre krasen razgled na vas Kostrivnica. S prijaznega hribčka se dviga veličastna cerkev Device Marije, posvečena po škofu Slomšeku. Sedaj župnikuje tu vrli gospod župnik J. Slavič. Tik cerkve je i razredna osnovna šola. Ob kapeli pri g. Ogri-zeku je križišče cest, ki vodijo na Poljčane, Rogaško Slatino in na Boč, katerega si bomo ob priložnosti od blizu ogledali. Juikloštsr. Veliko veselje že vlada v naši župniji, ker bomo dobili letos že davno za-željena dva nova zvonova k romarski cerkvi sv. Trojice, ki stoji na 927 metrov visokem hribu nasproti turistom znani 947 metrov visoki Lisci. Zvonova se bosta slišala po vsej župniji in še v nekatere sosednje župnije, do-čim se zvonenje v dolini ležeče župne cerkve komaj sliši do prvega soseda, ki je četrt ure oddaljen od cerkve. Zato so novi zvonovi pri podružni cerkvi sv. Trojice za našo župnijo večjega pomena kakor župni. Odtod izvira veselje, ki že sedaj navdaja vse župljane. Zvona bo vlila zvonarna v Št. Vidu nad Ljubljano za 36.000 Din. Večji bo tehtal približno 500, mali pa 300 kg. Vozil jih bo tukajšnji za vse dobro vneti posestnik g. Martin Pintar iz postaje Št. Jurij ob južni že'eznici. To pa zato, da se vozijo zvonovi skozi večji del naše župnije. Blagoslov zvonov pa bo dne 11. maja, to bo tretjo nedeljo po Veliki noči in prvo po sv. Florjanu. Zato na Florijanovo nedeljo ne bo svetega opravila pri sv. Trojici. Blagoslovit pride zvonove g. kakonik Časi iz Maribora, ki je bil svojčas župnik pri Sv. Lenartu nad Laškem. Če nam Bog da lepo vreme, upamo, da bo ta slovesnost prav lepo izpadla. Za telesne potrebe pa bo preskrbel g. Šramel An'on, ki bo za isti dan prenesel svojo gostilno iz Jur-kloštra k Sv. Trojici. Romarji, pridite v obilnem številu. Darovi za nove zvonove so se nabirali po župniji in bližnji okolici. Sv. Trojica in Marija Devica nam je pomagala, fara-nom in okoličanom srca je užgala, da se je že precejšnja svota nabrala. Pa še nekaj manjša. Zato se še priporoča cerkev sv. Trojice za darove. Sv. Trojica vam stotero povrne, svojih oči od vas nikdar ne obrne! Laško. Novo društvo. Tu se je dne 6. aprila ustanovilo žensko dobrodelno in šolopodporno društvo »Blago srce«, s čimer se je obnovilo — dasi v novi in razširjeni obliki — nekdanje predvojno »Podporno društvo za revne učence laške slovenske šole«. Poslovno področje društva »Blago srce« obsega vse tri všolane občine, to je Laško, Marijagradec in Sv. Krištof. Že ob rojstvu se je pokazalo, da se obeta istemu najlepša bodočnost, kar ne bo težko doseči, ker predvidevajo pravila za članice zelo široke, bogate in idealne udejstvovalne možnosti. Na ustanovnem občnem zboru se je ugotovilo, da šteje društvo 237 članic, med njimi 11 ustanovnic, s čimer se je uvedlo že prvi dan obstoja kot najmočnejše v Laškem. Iz občine Laško jih je pristopilo 154, iz Ma-rijagradca 45 in iz Sv. Krištofa 38. Pri tajnih volitvah je bil izvoljen upravni odbor, katerega vodita Stegenšek Josipina kot načelnica in Szabo Beatrix kot podnačelnica. Pripravljalni odbor je tvorilo sedem učiteljic tukajšnje osnovne šole. Kot predhodna propagandna prireditev je bilo dne 12. januarja beležiti novoletno obdarovanje revnih šolarjev in rev iz občinske ubožnice. S sličnimi in raznimi drugimi dobrodelnimi akcijami misli društvo nastopati vsako leto. Spoštovano ženstvo ii vs« župnije so vabi na prlstoD. 1SIAN6TUINJI LETA 18S1 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost ln izplačuje točno. v lastni hiši Narodni dom Za varnssi Hranilnih vle«| fanio p@lea lastnega aHilvnega premoženja po Din 100,090.009'— — - Se lasina glavnica m rezerve, lil znala Jo shupaj nad Din 14,539.000—. ., P ©«I milnici j Aleksandrova c. št. U Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. (v lastni hiSi) 223 ixrannnaiXDDaomDnaaQn Opekarna direkcije drž. rudnika Velenje ima na razpolago zidno opeko zelo dobre kvalitete, po eenl - DIH 410- za 1000 kom. franko opekarna, ozir. Mil 500- franko vagon Škale (rudnik). 663 KANALIZaCIlE ■-.. -.-V -■ • ^.-Afctsi*»,; V malih oznanilih stane | vsaka beseda Din 1'20. j Najmanjša cena za oglas j je 8 Din. Manjši zneski se j lahko pošljejo v znamkah.' oooooooexx>Joooooocooooooooooooooot C Mala oznanila Mali oglasi se objavljajo samo ako se PLAČAJO NAPREJ! Pošlijte nam takoj Vaš naslov! Dnevno Diu, 200—300 in Se več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za od govor: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 493 .Oskrbnik za vinograd, brez otrok, kateri razume cepiti in bi Imel gostilno, se sprejme. Naslov pod »Vinograd« na upravo lista. 580 Vodovode in strelovode inštalira najsolidneje po jako nizki ceni, kompletni strelovod od 800 Din naprej, dobavlja vodovodne cevi ter ima iste vedno v zalogi po jako ugodni ceni: oblastveno koncesijonirani Inštalater Rihard Jakelj, Slovenjgradec. 419 Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco Mostin. Istotako dober rum z rumovim cvetjem. Oboje dobite le v drogeriji Wolfram, Maribor, Slovenska ulica. 523 V Ptuju kupite cement, apno, deske, late, krajnike, umetna gnojila, semena, galico, žveplo in druge kmetijske in vinogradne potrebščine v najboljši kakovosti in po najnižje mogočih cenah pri KMETIJSKI ZADRUGI. 517 Izjava. Podpisani Franc Hrga, posestnik v Dornavi- obžalujem obdolžitve glede Antona Toplaka, posestnika v Mosteh kot popolnoma neosnovane in prenagljene ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne obtožbe proti meni. Moste, dne 13. aprila 1930. 578 Franjo Hercri. 1. t. XX300(Xre00O0O0O0300000000O00aj0000000c000x>000«x>tx**v*v>« Objava. Podpisana preklicem neresnično trditev, da bi me bila Marija Kalež hodila k županu tožit. Nahujskana po moji materi sem jo napadla s psovkami. Obžalujem vse in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnijske-ga nadaljnega postopanja. Antonija Marguč v Zičah. 573 Krasno posestvo, pet minut od glavne ceste, 10 minut od železniške postaje se radi družinskih razmer proda. Redi se tri do štiri govedi. Naslov v upravi lista. 574 Vabilo na redno občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici, reg. zadr. z neom. zav., kateri se vrši v četrtek, dne 15. maja ob 2. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 8. Odobritev računskega zaključka za leto 1929. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. 575 Načelstvo. Mizarske vajence sprejme s hrano in stano vanjem Jur. Kobale, strojno mizarstvo v Slov. Bistrici. 576 Opeka za streho (First- in Biberschvvanc) Ia kvaliteta oddaja opekarna černiček, Kamni-ca pri Mariboru. 578 Kravarja ln več hlapcev, vsi oženjeni, sprejmemo v stalno službo z dobro plačo. Naslov v upravi Slov. Gospodarja. 577 Priden hlapec se sprejme v trgovini Josip Krempl, Maribor, Meljska cesta 9. — Na pismene ponudbe se ne ozira. 582 Triletna žrebica se proda v Razvanju štev. 28, Hoče. 579 Scdarske pomočnike sprejme pri polni oskrbi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 485 Zahvala. Zahvala. Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega moža g. Jakoba Kram-berger in priporočam to dobrotvorno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Sv. Marjeta ob Pesnici, 17. aprila 1930. 584 Terezija Kramberger. Današnja moda zahteva elegantne čevlje I Tak« «i lahko nabavite v najboljši kvaliteti in po zelo nizki ceni samo pri veletrgovini Ste» mecki v Celja. Ševret Din 115, 128, ševro 175, boks 164, v modnih barvah 141, 157, 181, 198, 250, 260, 270, lak kombinirane 230, 245, 283, sandali 80, platneni Din 87. Veliki ilustrirani cenik z vet tlioC slikami te pošilja za-«tonj. Zahtevajte ga takoj z dopisnico. Naroilla č«z Din 600 poštnine iros.a Neodgovarjajote se zameija «U pa se vrne denar nazaj. Trgovski dom R. Starmecki, Celje št 24. Dravska banovina. 207 AKO ME MUCI ZOB tedaj z nekoliko kapljicami Feller-jevega prijetno dišečega Elsafluida namočimo košček bombaža in dam t piškav zob, a na lice poiožim obkla-dek z Elsaflaidom. Vporabljam ga na zunaj za drgnenje pri revmatizmu, gihtu, prehlajenju, nervcznoiti, za zaščito proti gripi — a pri kašlju, slabostih, krčih L t. d. vzamem nekoliko kapljic na sladkorju. Delajte iudi Vi tako — 532 pomagalo bode tudi Vami Eellerjev Elsaflnid, to že 83 let znauo narodno sredstvo in kozmetikum stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusna steklenička 6 Din. dvojna steklenica 9 Din, speci-jalna steklenica 26 Din. — Po pošti najmanj za 62 Din pri: EUBSH U.FSLLEH, le&PBar, SfB&Ica Sonja, Elsairg Ml žab te vaj te pravočasno zdravljenje pri hiši z Pistyanskim blatom ali gotovim obkl&dkom (kompresom). Brezplačni opi« in informacije: L. SCHREIBER ^ Zagreb, Sirossmayerov trg i. Ii. Vsa vrsta strešne opeke, zidne opeke engros en detail najceneje M. Korošec, Maribor, Aleksandrova c. 23. 569 Dva šivalna stroja proda Roter Ivan, krojač, Sv. Jurij v Slov. gor. 566 Dekle od 16 let dalje z dežele, ki ima vesolje do hišnega dela, sprejme takoj učiteljska družina. Vpraša se ali piše na osnovno šolo v Vojniku pri Celju. 562 razno staro pohištvo po ugodnih cenah. Skladišča Maribor Mcljska c. 29. 491 Halo posestvo štiri orale se proda v Selcih 98. Več se izve v gostilni Klemenčič — Vurberg. 547 Pcseslvo SO oralov prvovrstno v ravnini — okraj Maribor se proda. Čelofiga Štefan, Zg. Gorice 7, Prager-sko. 558 :oiiBSBasaBBiaaaBBEggaBaaaaii JPacijenft Kam naf grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo? ! Hokton v 8 El £ B ■ B B & ogaško latino ! B B a 0 B B a b s ozadevni prospekti se dobe pri ravnateljstvu zdravilišča, kakor tudi v vseh pisarnah »Put-nikat. — V času izven glavne sezone izredni popusti! Igra vojaška godba I Direktne železniške zveze! za šivanje, poštenih stariiev z dobrimi šolskimi izpričevali, katera je nekoliko vajena šivanja sprejme: ŠTEFKA SPES, Maribor, Linhartova, nlica 18. 671 Nemcdema krava. Mala Milica je bila pri stari mami na kmetih na počitnicah. Nekoč je priletela domov, rekoč: »Babica, krava na travniku me je tako neumno gledala. A zakaj?« — »Najbrž zavoljo tvoje rdeče obleke.« — »Oh«, je vzdihnila Milica, »saj vem, da moja obleka ni več moderna, a da se tudi krava na to spozna, pa nisem vedela!« Zakaj ne bo molila. Liziko, ki ni rada molila, so nekoč malo pozneje kot navadno spravili spat. To je bil vzrok, da je mater prosila: »Mama, danes ne bom molila.« — Zakaj pa ne, dete?« — »Ker sem že tako zelo trudna in ljubi Bog gotovo tudi že spi.« Abstinent je imel protialkoholno predavanje, v katerem je orisal kot najhujše zlo pijanost. Za primer vzdržnosti od alkohola je navedel sledeče: »Vzemimo, tu na tleh stojijo dve ročki, ena napolnjena z vodo, druga z vinom. Če bi pripeljal sem osla, katero ročko bi si izvolil?« — Eden od poslušalcev: »Ono z vodo.« — »Dobro!« pripomni govornik, »a zakaj bi raje vodo izvolil, in ne vino?« — »Ker je osel«, je pripomnil nekdo od poslušalcev. Pavleš, ki se je vmil s potovanja, je vprašal soseda: »Kje pa je tvoja žena?« — Sosed: »Ljubi Bog jo je pred par dnevi vzel k sebi.« — V tem se je za-bliskalo in z vso silo treščilo nekam v bližino. — »Slišiš«, je rekel sosed, »ima že prvi prepir z njo.« Morilca vedejo počasi na morišče, ljudje pa tečejo in se pehajo mimo njega, ker hoče vsak prej priti in dobiti boljši prostor. Obsojenec gleda vrvenje in pravi ponosno: »Ljudje božji, kam hitite, saj brez mene tako nič ne Sto!« Mož je pozno ponoči prišel iz gostilne, sezul pred vrati čevlje ter se splazil v sobo. — »Koliko pa je ura?« je jezno zarežala žena. — »Ena«, ji je odvrnil. — Tedaj je spodrknila stenska ura in udarila trikrat: »Bim, bim, bim.« — »No, vidiš«, je menil mož, »ura jo celo trikrat povedala, da je ena . . .« Kako bo prišel jud v nebesa. Dva ju- da sta se pogovarjala, če bi mogla priti v nebesa. Eden je popolnoma obupal, a drugi je rekel: »Jaz pa pridem v nebesa.« — »Pa kako boš to naredil?« ga je vprašal tovariš. — »Takole«, mu je ta odgovoril, »ko bom prišel pred nebeška vrata, jih bom malo odprl, pogledal notri in zopet zaprl. In potem spet tako — velikokrat. Sv. Peter bo pa hud postal, bo pa zavpil: Ven ali noter! In poidem noter!« Emei in sin dijak. Kmeta je skrbelo, če je fant napravil izpit. Ker ni bilo nobenega glasu od nikoder, je brzoja-vil sinu: »Ali si zdelal?« — Za odgovor je plačal vnaprej in ga še tisti dan dobil, namreč: »Zdelalo me je!« Pred sodiščem. Mlada žena s pet let starim otrokom stopi pred glavno razpravo obtožena nekega prestopka. Odvetnik jo brani, držeč njenega otroka v naročju. Otrok kriči: »Mama, mama!« — Odvetnik: »Gospodje porotniki, usmilite se, če že ne nje, pa vsaj njenega otroka. Prizanesite ji! Ali vas niti joč nedolžnega otroka ne more ganiti več?« — Otrok močno joče: »Mama, mama!« — Sodniku se otrok zasmili pa pride k njemu in ga vpraša: »Dete, zakaj jočeš?« — Otrok: »Ker me odvetnik ščiplje.« Odvetnikov sin. Katehet razlaga nauk o nebesih in ga zaključi z besedami: »Kdor torej dobro dela, pride v nebesa. Stanko, kaj se pa zgodi s takim človekom, ki dela slabo?« — »Takega pa moj oče zagovarja«, se odreže odvetnikov sinček. Stari Prikeržnik je bil povabljen k trgovcu Čifteku, ki je slavil rojstvo prvega fanta. Ko je prišel domov, je pravil ženi, kako nobel so jedli in pili. »Toda 13 nas je bilo.« — Prikeržnica, ki je bila sama praznoverna, a je vedela, da je mož še bolj praznoveren, je udarila z rokami: »Joj, 13. Pa si le o-stal in se ne bojiš nesreče?« — »Ostal sem. Lepo sem molčal in se vsedel ter zato za dva jedel!« Vedoželjen, Peter, bogat posestnikov sin, se še nikoli ni peljal na avtu. Ko je bil nekoč v mestu in sklenil dobro kupčijo, obrnil se je do nekega šoferja, ki je pripravljen za dobro plačilo ga domov peljati. Med vožnjo se je zgodila nesreča. Zavora je odrekla in avto je z veliko silo treščil v neko drevo. Peter je zletel z avta, se trikrat prekobicnil in padel na ravnokar pognojeno njivo. Ko pride k sebi, reče: »Liibi gesped ša-fer, jest bih samo rad vedu, keku vi to čudno reč vstavite, če ni nikjer nobe-niga drevesa!« Cn: »Ta klobuk je pa grozen, kaj pomenijo češnje na njem?« — Ona: »Ko imam pa češnje tako rada!« — On: »Neumnost, saj imam vendar tudi jaz arenke rad, pa si jih le ne zataknem za klobuk!« f a pri nakupu blaga ma- 35[< nnfaktnrna trgovina IS. Š S P S C Maribor, Grajski trg. štev. 2 Kupuj premišljano, da kupiš po ceni a vkljub temu dobro! Najprijetneje je, ko se doma lepo ugodno sedi pred veliko ilustrirano knjigo svetovne razpošiljalne tvrdke Suttner in premišljeno izbira vse, kar se potrebuje. Tu je na tisoče predmetov za vse svrhe, katere se lahko nabavi brez vsakega rizika, ker to, kar ne ugaja, se zamenja ali pa se vrne denar. Tudi naši čitatelji lahko dobe to praktično knjigo popolnoma brezplačno, ako jo zahtevajo od svetovne razpošiljalne tvrdke H. 8ttt-bot v Ljubljani St. 992. T3® I Centrala: nmmm, Irs| §v®&&£€ 3. P6M!c&: cmi, CanK@rj€wa 11, a&sprofi poSfe. (Preje: jffia«H3i cm, z 10 gubami na mehu, v lepi izdelavi stane samo !>in po povzetju aH če se denar vpošlje naprej, brez vsakega rizika, ker tc, kar ne ugaja se zamenja ali pa se vrne denai. Glazbila p ašče za dame iepne no?a, gospoda in otroke, b ivske potrebšč n , perilo, j-kl^no robo, čevlje, obleke, kuh njske predmete, nogavice, igrače in tisoče raznih predmptov za vse namene v veliki novi ilustrirani domači knjigi. 1466 Tudi vi dobile biezpiaEno to knjigo, ako ,k> z dopisnico zahtevate od svetovne razpošiljaine tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠT. S02. «■SKMJlLUMUBaHIH iilil!!!lll!!!il!i!!Iillllll!!l!l!lliyi!l!!!ii!!!!!lllilllli eproge posteljnina, vložki, njo d me i, zastori, posteljne odejo, pohištvena tkanina i. t. d. najboljše in 291 najceneje pri J3eezplaeni ceniki! JFJnvibor, (gosposka ulica SO Najvarnejše in najboljše naložite denar pri a e s i e s registrovani zadrugi z neomejeno zavezo u noni lostoi paloci m uogalu Hrelja Petra ceste in Vodnita ulice rtll!!!ni!l!!!llinill!inillllinill!l!!!lllllllllllllinilllllllll!lllinh Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 35,000.000 -, Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. 'liilllll!l!ii;illlll!l!illllllllllll!!!!llll!llillilll!lllll!lilll!l!:ill^ 2a hranilne vloge jamži poleg rezerv in hiš nad 3000 anov-posesinikov z vsem svojim premoženjem. 193 ll!:!llllllllllllllllllllllllll!lll!ll!llllt[imtnK Rentni davek plaCuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. "^iniiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiF Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar t Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.