Izhaja vsako sredo. Centi Letno Din 32«—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64—. — Poštno-čekovni račun 10.603,
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban-113.
Cena inseratoms cela stran Din 2000.—, poi stra. ni Din 1000.—, četrt štreni Din 500.-, »/. strani Din 250-, >/t. str. Din 125-, Mali ogla* si vsaka beseda Din 1.20, I
Novi zakon o osnovnih šolali.
Večkrat napovedani in dolgo časa
i>retresani zakon o ljudskih šolah je zšel. Pri njegovi sestavi je sodelovala Široka komisija strokovnjakov iz profesorskih in učiteljskih vrst. Njegovo Veličanstvo kralj je 5. decembra ta zakon podpisal in »Službene Novine kraljevine Jugoslavije« so ga objavile v pondeljek, 9. decembra. S tem dnem je stopil v veljavo ter je prenehala veljava dosedanjih zakonov, zakonskih na-redb, uredb in predpisov, ki so se nanašali na narodne šole.
Iz zakona, ki obsega 183 členov, povzemamo najvažnejše odredbe.
- *
Namen, vrsta in otvarjanje narodnih šol.
Narodne šole so državne ustanove, katerih naloga je:
da s poukom in vzgojo v duhu državnega in narodnega edinstva ter verske strpnosti pripravljajo učence za nravstvene, udane in aktivne člane državne, narodne in družabne skupnosti:
da razširjajo prosveto v narodu neposredno in posredno s sodelovanjem s kulturnimi institucijami za narodno prosveto.
Pouk je v narodnih šolah splošen in obvezen v vsej kraljevini Jugoslaviji.
Država skrbi za ustanavljanje narodnih šol, nastavlja in plačuje učitelje po odredbah tega zakona.
Pouk je v narodnih šolah brezplačen v mejah tega zakona. Učenci ne plačujejo niti vpisnine niti šolnine niti kakšnih drugih davkov.
Narodne šole so: osnovne in višje narodne šole.
Narodne šole so tudi zabavišča, šole za nezadostno razvito in pohabljeno deco ter ustanove, ki služijo splošni narodni prosveti, tako analfabetski tečaji, gospodinjske šole in tečaji, kmetijski tečaji, higijenski in slično.
Osnovna šola traja štiri leta (prvi do četrti razred), višja narodna šola za otroke, ki so dovršili osnovno šolo, pa traja tudi štiri leta (1. do 4. razred) do izvršenega 14. leta. Za vseh teh 8 razredov je šolski obisk obvezen.
Otroci, ki po dovršenem četrtem razredu osnovne šole nadaljujejo študij v meščanski, srednji ali strokovni šoli, se oproščajo od nadaljnega obiska na narodnih šolah. To velja tudi za učen-«•, ki pred dovršitvijo 14. leta odidejo
v obrt ali trgovino, ali obiskujejo obrtno aH trgovsko šolo. Kdor Izstopi Iz omenjenih šol ali obrtov pred dovršitvijo obveznega šolskega roka v narodni šoli, se mora vrniti v njo, da dovrši predpisano šolsko dobo.
V osnovni šoli se vrši samo redni pouk, na višji narodni šoli pa redni ali skrajšani pouk. Kjer so staršem neobhodno potrebni otroci iz višjih narodnih šol za pomoč za časa poljskih del, more prosvetni minister ni predlog krajevn. šolskega odbora uvesti reden pouk v petih zimskih mesecih od novembra do marca in skrajšan pouk v ostali dobi šolskega leta.
Ljudska šola se ustanovi tam, kjer je v okolici z radijem 4 km najmanj 30 šoloobveznih otrok. Kjer vladajo zelo slabe prometne razmere v sosedne šole, zadostuje 20 otrok. Zakon predvideva tudi takozvane šolske postaje (stanice), kjer traja pouk od 1. septembra do konca januarja.
Dolžnosti šolskih in upravnih občin.
Šolska občina je upravna edinica, ki jo tvorijo ena ali več upravnih občin ali njenih delov. Dolžnost šolske občine je, da vzdržuje eno ali več šol. Vsaka vas mora biti v sestavi ene šolske občine. Vsaka šolska občina ima svoj krajevni šolski odbor.
Kjer mora biti v smislu tega zakona v eni upravni občini več šol, določa občinski odbor kraj in področje za posamezne šole. Določitev zemljišča in dodelitev področja določa končnoveljav-no ban. Dolžnosti upravne občine za šolo so te: Dati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrišče, zemljišče za praktičen kmetijski pouk, učiteljski vrt (v vaseh obvezno, v mestih po možnosti), za učiteljska stanovanja, po možnosti v bližini šole, skrbeti, da bodo vsa pota, ki vodijo v šolo, dobra.
Dolžnosti šolske občine so te: 1. Zgraditi in v dobrem stanju vzdrževati šolska poslopja, kjer morajo biti: potrebne učilnice in delavnice, opremljene po higijenskih in pedagoških pravilih, po možnosti dvorana za šolske svečanosti, ki služi tudi za sobno gimnastiko, potrebne pisarne in posvetovalnica, stanovanja za učitelje in sluge. 2. Nabaviti pohištvo, in učila za šolo, siromašnim otrokoA pa knjige in šolske potrebščine. 3. Dajati kurjavo
za šolo, upravitelja in šolskega sluga če stanujejo v šolskem poslopju. 4 Skrbeti za otvarjanje novih šol, oddel« kov in tečajev v zmislu določb tega ža-kona. 5. Skrbeti po možnosti za šolski kuhinje, kakor tudi za deška oskrbo?! vališča. 6. Kjer je le mogoče, ustanovi* ti in urediti šolska kopališča in otre^ ške poliklinike za specijalno zdravlje" nje. 7. Plačati vse dejanske potrebe vzdrževanje šol (oprava šolskih posle pij, plačanje sluge, razsvetljava, oroc ja za zabavišča in drugo). 8. Pomagati podpirati prosvetne ustanove, s kateri" ml se širi prosveta v narodu.
Industrijska podjetja so dolžna po« magati šolski občini pri zgradbi šol-j skih poslopij ln učiteljskih stanovanj,' če ne plačujejo v razmerju z velikostjo podjetja v tem kraju občinskih bre-J men, ali Če nimajo lastnih šolskih poJ slopij. Vsaka šola mora poleg stanove^ nja upravitelja imeti v bližini šole toliko predpisanih stanovanj za učitelje^ kolikor ima šola posebnih oddelkov* Brez predpisanega števila takih stano-! vanj se ne more otvoriti ljudska šola« V mestih in trgih lahko občine plačajo stanarino, na mesto, da bi dale stano-l vanje. Ta stanarina znaša za vsacegei učitelja mesečno v Beogradu in ZagreJ bu 500 Din, v mestih preko 50.000 prM bivalcev 400 Din, v mestih od 30.000 do 50.000 prebivalcev 350 Din, v mestlli pod 30.000 prebivalcev 3"50 Din, v trgih 200 Din.
Verouk in veroučitelji.
Verouk je obvezen za vse priznani veroizpovedi. Verouk predavajo duJ hovniki ali učitelji dotične veroizpovedi po želji staršev. Duhovnik-verow>< čitelj mora biti državljan kraljevine Jugoslavije.
Kjer se starši odločijo, da predava verouk učitelj, pa ni učitelja iste veroizpovedi, kakršne so učenci, predava verouk duhovnik, kjer pa ni niti enega niti druzega, predavajo verouk druge primerne osebe.
Veroučitelje-duhovnike postavlja minister prosvete iz vrst kandidatov, predlaganih od pristojne oblasti dotične veroizpovedi, nagrade pa jim odrejajo in plačujejo krajevne verske obči* ne ali starši sami. Isto velja tudi za druge osebe, ki v pomanjkanju duhovnikov in učiteljev predavajo verouk.
Veroučitelji-duhovniki polagajo radi pridobitve potrebne usposobljenosti poseben veroučiteljski izpit.
Veroučitelje-duhovnike in druge osebe izven učiteljskih in duhovniških krogov, ki predavajo verouk, bo minister prosvete na predlog banske uprave razrešil dolžnosti, ako njihovo delo šoli ne odgovarja pedagoškim nače-om in ako njihovo zadržanje v šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji narodnih šol.
Učni načrt in program verouka predpisuje minister prosvete po zaslišanju ministrstva pravde.
Učenci.
Vsi vpisani učenci morajo redno obiskovati šolo, za kar so odgovorni starši ali varuhi. Izostanek opravičujejo ti slučaji: bolezen otroka, smrt v družini, elementarne nezgode (povoden, nevihta, vihar, snežni zameti). O neupravičenih izostankih vodi učitelj pregled ter poročilo o tem pošilja vsakega 1. in 15. dne v mescu preko šolskega upravitelja krajevnemu šolske-
gu odboru. Ta odbor pokliče preko ob-nslcega poglavarstva starše naj dalje
I roku 14 dni ter izreče kazen ,in sicer: , opomin, 2. denarno kazen od 10 do 0 Din za eden izostali dan. Denarne azni gredo v državni šolski fond. Te-isna kazen učencev je prepovedana. >ruga kazni se morejo uporabljati sa-Bao v toliko, kolikor ne ubijajo volje ali famozavesti učencev. Učenci ne morejo biti člani društva na verski podlagi fciti društva, ki bi v kakršnemkoli ozi-g-u oviralo versko strpnost ali bilo proti narodnemu edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Šolski odbori.
Krajevni šolski odbor tvorijo predsednik upravne občine, upravitelj narodne Bole, ki Je obenem poslovodja odbora, upravitelj meščanske šole, občinski okoliški zdravnik, pet uglednih oseb naših državljanov, ki Jih za vsako lolsko občino izvoli občinski odbor. Kjer šolska občina obsega več upravnih občin, voli vsaka enega člana v krajevni šolski odbor. Po možnosti naj bodo šolski odborniki oni, ki imajo de-co v šolah in so obenem občinski odborniki, in ki so iz raznih krajev, če dvorijo šolsko občino razni kraji.
Dolžnosti njegove bo med drugim: Itrigati se mora, da upravna občina natančno izpolnjuje vse dolžnosti, ki so t zakonu predpisane; vsako lato se-jjfcavlja proračun za vzdrževanje Sole; žiti mora, da se vsa Soli dorasla de-vpiSe v šolo ter da redno zahaja v lolo; brigati se mora za obleko, «dražila in hr^ino ubogih otrok, za izlete kčencev ter pomagati šolskemu upra-JTitelju o priliki šolskih prireditev.
Vsaka banska uprava ima svoj bano-•inski Šolski odbor, kojega predsednik le banov pomočnik in ki se deli na Sir-fl in ožji odbor.	t,.«<
Manjšinske ln zasebne šole.
t V krajih, kjer v znatni meri stanujejo državljani drugega jezika, se otvo-rijo posebni oddelki osnovne šole za njihovo deco. V teh oddelkih ne sme
biti manj kakor po 30 učencev. Izjemoma se more otvoriti tak oddelek tudi s 25 učenci, o čemer odloča minister prosvete.
Program in učni načrt je isti kakor v ostalih osnovnih šolah v državi. Pouk v teh odelkih se izvaja v materinskem jeziku učenca, državni jezik pa se predava kot obvezen predmet.
Kjer je v kraju več oddelkov iste narodne manjšine, morejo imeti svojega posebnega upravitelja.
V NAŠI DRŽAVI.
Novi zakoni. Izdan je zakon o organizaciji finančne uprave. Finančna ravnateljstva so razdeljena po banovinah. Nadalje je podpisal kralj zakon o upravi vojaškega gospodarstva. Za kmeta sta važna naslednja zakona:
Zakon o z »tiren ju rastlinskih bolsz-ai in škodljivcev. Zakon ima 24 členov. Predvsem predpisuje, da je vsak lastnik ali zakupnik zemlje dolžan obvarovati rastline pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci in se ravnati po predpisih vladnih organov in ustanov. Dalje govori zakon o dolžnosti državnih strokovnjaških organov in državnih poljedelskih oglednih in kontrolnih postaj, glede uničevanja rastlinskih bolezni in škodljiveev. Občinska oblastva so dolžna ukreniti vse potrebno za pobijanje bolezni na rastlinah. — Za zbiranje gotovih Škodljivcev se smejo deliti nagrade iz občinskega poljedelskega zaklada. Ban je dolžan za pobijanje rastlinskih škodljivcev in bolezni predpisati načine in potrebne ukrepe. V dolžnost bana spada tudi zatiranje kobilic. Stroške nosi polovico država, četrtino banovina, četrtino pa zainteresirana občina.
Vinski zakon je že objavljen. Poleg zakona je sestavljen tudi obsežen pravilnik, ki tolmači in dopolnjuje razne določbe zakona samega. Ni dvoma, da se bo vpliv novega zakona čutil že v najbližnji bodočnosti in to v raznih smereh. Zakon ima namen, da pospefii in dvigne naše vinogradništvo, da pobija ponarejanje vina in da se dvigne izvoz našega vinskega pridelka v inozemstvo. Zakon dovoljuje uporabo raznih sredstev za zboljšanje kvalitete in trpežnosti vin, ki se dajo doseči s modernimi tehničnimi pripomočki. Istočasno, ko regulira uporabo teh sredstev, tudi najstrožje zabranjuje njihovo zlorabo, ki bi bila škodljiva zdravju in slovesu naših vin. Določbe zakona so tako stroge, da se lahko pričakuje, da bo v bodoče ponarejanje vin docela izključeno. S tem pa bo tudi podano jamstvo, da bomo imeli izkjlučno — zdrava in dobra vina, ki si bodo lažje krčila pot v inozemstvo kakor doslej. Na producentih in vinskih trgov.cih samih pa je največ ležeče, da bo novi zakon rodil uspehe, ki jih pričakujemo. Novi zakon jim nudi pota in sredstva, da se dvigne naše vinarstvo na ono stopnjo, ki ga po kvaliteti svojih
Kar se tiče zasebnih šol, določa člen 164 v prehodnih določbah, da tiste zasebne šole, ki obstojajo na dan, ko je ta zakon stopil v veljavo, morejo dalje obstojati, ako se najdalje v teku 4 mesecev popolnoma prilagodijo predpisom tega zakona. Postavljanje učiteljev zasebnih narodnih šol je podvrženo odobrenju prosvetnega ministra. Nove .zasebne šole se ne morejo otvoriti niti obstoječe premestiti iz kraja v kraj.
vin zasluži in ki bo zares lahko postalo vir narodnega blagostanja.
Banovhiska denarna zavoda v Sloveniji. Oblastna hranilnica v Mariboru s podružnico v Celju in Kranjska hranilnica v Ljubljani sta postali last Dravske banovine in jamči banovina za vse uloge in obveznosti teh denarnih zavodov. Zavoda poslujeta do na-daljne odredbe kot samostojna naprej.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Prvo sklicanje čehoslovaške zbornice. Dne 12. decembra sta se sestali novoizvoljena čehoslovaška zbornica in senat. Šlo je pri tokratni seji le za prisego poslancev in vendar so porabili komunisti to priliko, da so zahtevali izpustitev dveh aretiranih komunističnih poslancev. Prišlo je do hrupnih nastopov med socijalnimi demokrati ki so v vladi, in komunisti. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen ag-rarec Malypetr, za senatnega predsednika socijalni demokrat dr. Soukup.
Dr? ;«a vojno-odškodninska posvetovanja V Haagu bodo pričela 3. Januar-lja 1930. Priprave za konferenco so v Parizu, Londonu, Rimu in Bruslju v polnem teku. Države male atante bodo ob tej priliki obnovile pogajanja o vprašanju vzhodnih vojnih odškodnin. Upati je, da bodo na drugi haaški konferenci tudi Bolgarija in Madžarska se odločili za odplačilo vojne odškodnine državam, kojim jo dolgujeta.
Francoska zbornica obravnava vojni proračun, ki je zmanjšan od lanskega za 10 odstotkov in istotako je znižana vojaška službena doba.
Predsednik grške republike odstopil. Predsednik grške republike admiral Konduriotis je odstopil iz zdravstvenih vzrokov. Novim predsednikom Je bil izvoljen 74 letni Zaimis.
Rusi in Kitajci. Pogajnja med ruskimi sovjeti in Kitajci radi vojne za železnico v Mandžuriji niso prav uspela. Vzrok tiči v tem, ker je Kitajska zapletena v nevarno državljansko vojno. Kitajski generali so se zopet pobunili, se koljejo med seboj in rešujejo vsak po svoje domovino. Kitajske severne čete se bojujejo proti južnim in narodna vlada v Nankingu je obkoljena in skrajno ogrožena. K upornikom proti nankinški vladi je prestopilo pet pokrajin. Uporniki plenijo ter požigajo, roparske tolpe so se strahovito pomnožile na suhem in na morju. Amerika in Angleška sta že poslali v Kitajska morja vojne ladje. Za divjanjem z ognjem in mečem po Kitajskem so bolj-ševiki, ki kujejo iz državljanske vojne kapital zase in sovjetsko politiko.
temi MoHcrt d€ lamenais.
Rodil se je Janez Robert 8. septembra leta 1780 v kraju Saint-Malo na Francoskem iz ugledne rodbine. Po Egodnji materini smrti je prišel nadarjeni deček v hišo škofa svojega rojstnega kraja in ko je moral škof radi francoske revolucije bežati, je vodil vzgojo Janeza Roberta nek pobožen duhovnik. Nepokvarjenega mladeniča je njegovo srce vodilo v duhovni poklic. Še ko je bil bogoslovec, je otvoril v Saint-Malo z dvema duhovnikoma šolo za uboge otroke. Ko je postal duhovnik, je ustanovil še tudi srednjo šolo, da bi v njej vzgajal za domaSo škofijo zadostno število duhovnikov, ki jih je takrat zelo primanjkovalo. — Eden najlepših sadov njegove duhovniške gorečnosti pa je bil, da je spreobrnil svojega mlajšega brata Felicita, ki je že z 12 letom izgubil vero in zašel v razuzdano življenje. Mlademu duhovniku se je posrečilo, da je iztrgal brata iz tega življenja in da je ta, star že 22 let, prejel prvo sveto obhajilo.
Z vso vnemo je vodil Janez Robert srednjo šolo v Saint-Malo. A bolehnost ga je prisilila, da je moral pustiti pod-učevanje. S svojim bratom se je odtegnil na neko posestvo na deželi. Tam se je v samoti zdravil, zraven pa še tudi nadaljeval svoje študije. Ko je zopet ozdravel, je ponovno prevzel vodstvo svoje šole v Sain-Malo. Leta 1812 pa je cesar Napoleon to šolo zaprl, ker mu je delovala preveč v cerkvenem duhu. — Nato je postal Janez Robert pomočnik škofov in je po njegovi smrti v zelo težki dobi vodil kot kapiteljski vikar, škofijo. Radi svojega cerkvenega mišljenja in neustrašenosti, s katero je to mišljenje zastopal, je bil večkrat celo v smrtni nevarnosti. Kljub prepovedi cesarja Napoleona, ki je imel tedanjega papeža Pija VII. na Francoskem zaprtega, je odredil kapiteljski vikar molitve za papeževo osvoboditev, se je trudil, da bi se vrnilo med revolucijo oropano cerkveno premoženje, da bi se obhajali misijoni in da bi se rešila do cela podivjana mladina.
Ko je škofija dobila novega škofa, se je Janez Robert vrgel predvsem na delo za mladino. Čisto dobro je spoznal, da je treba mladino že od zgodnje mladosti vzgajati po verskih načelih. — Otroci na deželi pa so bili skoro brez vsakega poduka. Za te otroke je Janez Robert potreboval krščansko mislečih učiteljev. Zato je ustanovil leta 1817 posebno družbo šolskih bratov. So sicer delovali na Francoskem šolski bratje, ki jih je ustanovil Janez de la Solle, a ti so imeli šole le v večjih krajih, ven na posamezne župnije pa radi svojih redovnih pravil niti iti niso mogli. Družba šolskih bratov, ki jo je ustanovil de Lamenais, se je hitro razširila po vsej Franciji in je storila neizmerno veliko dobrega. Protiverski zakoni so tudi njo zadeli. Ko so bili teta 1904 bratje zbrani v glavnem zavodu pri duhovnih vajah, je francoska policija g silo razgnala družbo, ki je
skoro 100 let požrtvovalno delala za izobrazbo in pošteno vzgojo francoske mladine. Sedaj ima svoj glavni sedež na Angleškem.
Poleg te družbe šolskih bratov je Janez Robert de Lamenais ustanovil Se družbo duhovnikov, ki je vodila bogoslovje in skrbela za misijone po deželi. Leta 1822 pa so mu poverili zelo važno službp. Postal je pomočnik in namestnik visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je pri francoski vladi predlagal nove škofe za izpraznjene škofije, škofje, ki jih je predlagal de Lamenais, so sicer bili izvrstni, a ker je Janez Robert povsod povdarjal pravice Cerkve in se potegoval za njeno prostost, ga je minister za verstvo črez dve leti odstavil od njegove službe. Od tedaj pa do svoje smrti je pa Čisto živel za svojo družbo šolskih bratov. Je imel radi te svoje ustanove veliko težav in bridkosti, razne bune na Francoskem so jo hotele uničiti, a njegovo srce je bilo vedno moško in neustrašeno in tako je svojo družbo rešil.
Največ žalosti in bridkosti pa je imel pretrpeti radi svojega brata Felicita. Po njegovi spreobrnitvi je ta postal tudi duhovnik in eden najvnetej-ših zagovornikov krščanstva na Francoskem. A polagoma je prišel do tega, da se je preveč zanesel na svoje talente in je začel trditi In učiti stvari, ki se niso več skladale z naukom Cerkve. Prišlo je nazadnje do popolnega razdora. Nihče ni tega težje nosil, ko njegov brat Janez Robert. Prepovedal je v svojih hišah čitati spise svojega brata, a do njega samega je ohranil bra-tovsko ljubezen in usmiljenje. Nekemu svojemu prijatelju je pisal: »Moliti in jokati je sedaj moja naloga. Pripraviti se moram na bridkosti, velike kakor morje.« Bratu je velikokrat pisal In ga skušal pripraviti, da se zopet spravi s Cerkvijo. A zaman. Niti odgovoril mu ni. Še le, ko ie Janeza Roberta po osmih letih zadela kap in je bratu ctal pisati, da je v trenutku, o katerem j® mislil, da je zadnji v njegovem življenju, mislil na njega, se Je brat omehčal in mu je odgovoril. Ko je brat leta 1854 nevarno obolel, le zopet pismeno rotil, naj vendar jpokllffe duhovnika. Ko ni bilo odgovora, se je sam, čeravno ves bolan, napravil na pot. Prišel pa je prepozno; fcrat je umrl nespravljen s Cerkvijo. Njega samega pa je Bog poklical v večnost meseca decembra leta 1860. Leta 1911 je Rim dal dovoljenje, da se preiskuje njegovo življenje, da bi bil prištet blaženim.
Janež Robert de Lamenais je dobro umel, kaj je krščanska vera ¿a Človeka. Zato se je tako trudil, da bi ubogemu narodu na Francoskem, ki je bil oropan v revoluciji krščanske vere, to dobroto zopet vrnil. Posebno se je trudil, da je to dobroto zopet pridobil svojemu bratu in je vse storil, da bi mu jo vnovič vrnil, ko se je ločil od Cerkve Kristusove.
Skrbimo tudi mi, da skušamo med nami utrditi živo versko prepričanje in življenje. Posebno veliko dolžnost imajo v tem oziru danes naše družine. V družinah in po družinah naj se ohrani krščanska vera. Zato v družine j
lepe, stare krščanske navade. Predvsem skupno vsakdanjo molitev. — V družine dosti krščanskega berila, ki bo v današnjih časih učilo, svarilo in kazalo pravo pot.
Srebrn! jubilej Marijinih drnžb v Zagrebu. Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja so slavile Marijine družbe v Zagrebu petindvajsedlet-nico svojega obstoja. So to kongrega» cije učiteljic, gospa, visokošolcev in delavcev. Zjutraj je bila v jezuitski cerkvi skupna pobožnost, pri kateri je pristopilo k mizi Gospodovi 2000 ob-hajancev. Ob 11. uri je bila izven cefv kvena proslava, zvečer pa je igrala da-lavska kongregacija igro »Grešil sen), oče« po priliki o izgubljenem sinu. Naj nadaljnje delo blagoslovi Mati Marija*!
Učeča se mladina okoli BrezmadeC ne. Praznik Marijinega brezmadežni ga spočetja je praznik krščansko pro* pričane mladine, posebno učeče. S cei*< kvenimi pobožnostmi, pa tudi izveg cerkvenimi prireditvami je obhajal^ svoj praznik učeča se mladina v Ms* riboru, v Ljubljani, Zagrebu, Splitu ift drugod.
Pasijonske igre v Oberamergau. V? malem mestecu na Bavarskem že skoro 300 let predstavljajo trpljenje Kristusovo. Prva predstava je bila leta 1634. Prebivalci so so k tem predstavam z obljubo zavezali za 10 let, č§ preneha kuga. Ker nobeden človek ns kugi ni več umrl, so takoj začeli 8 predstavo Kristusovega trpljenja. Ker, se je v teku obljubljenih 10 let pasi-? jonska igra zelo priljubila in je bilo vedno veliko gledalcev iz drugih kra* jev, so tudi po preteku desetih let igre nadaljevali. Sedaj so te pasijonske igre nekaj svetovno znanega. Igralci so preblvaLci mesteca Oberamergau. Nastopa IDO oseb. Najvažnejša in najčast-nejŠa je vloga Kristusova. »Kristus« se od prebivalcev voli za gotovo dobo», Za prihodnjo dobo je izvoljen x\loj| Lang. Je eden najpobožnejših mešča^j nov, star 38 let in tudi po svoji zunanjosti primeren za igranje Kristusov« vloge.
Brezplačna dragocena darove je uvedla ras-pošiljalna tvrdka ur H. Suttner za svoje od jen malce. Natančneje o tem pove nova velika ilu< strirana domaČa knjiga, katero dobe popolno* ma brezplačno tudi naši čitatelji, ako jo enostavno t dopisnico zahtevajo od strokovne urarako tvrdke tt. Suttner v Ljubljani št. 992. Ta domaČa knjiga vsebuje v ostalem brezšte* vilne Slike, moških in ženskih ur, verižic«, prstanov, okrasnih predmetov in darov vseh' vrat.
Nikakega dolgega postopkal Enostavno zju« traj ln zVečer krepko namazati, čez dan vefl» krat nekoliko kapljic na sladkorju, v mlek« ali v čaju — to je dovolj, da ostanemo zdravi ln odporni, ter da se obvarujemo prehlajenja» Govor je o Fellerjevem prijetno dišečem Elsa-t fluidu, ki je že skozi 33 let preizkušen ko| prijatelj zdravih in tolažnik bolnih. Dobiva sS v vseh lekarnah in podobnih trgovinah že zs 6 in 9 Din. Po pošti iz lekarne Feller, Stu« bica Donja, Elsatrg 341.
Dr. Štefana Žuukovič, zobozdravnica v Slov. Bistrici, no ordiniia od 20. decembra do 6. j a« ; nsarja 1933.	1334
delo za dobro in koristno Ctivo!
»Naš dom«, list za kmetsko mladino, Btopa z novim letom v 22. letnik. Ostal bo zvest svojemu namenu: izobrazbi, pouku in vzgoji kmetske mladine, ter se bo pod novim urednikom dr. Vatov-cem trudil, da ta namen izpolni v polnem obsegu. Opozarjamo našo mladino, da ji bo list potreben bolj kakor kedaj poprej. Naj si torej naši fantje in dekleta prizadevajo, da se število naročnikov ne samo ohrani na sedanji višini, marveč da se pomnoži. Kdor je bil dosedaj naročnik, naj naročnino čim prej obnovi. Potrudite se, da pridobite v vsaki župniji novih naročnikov. Naročnina 12 dinarjev je tako nizka, da ji v Sloveniji ni zlahka primera. V vsaki župniji naj prevzame kakšen mladenič nalogo in skrb, da poagitira med svojimi tovariši za to, da si po možnosti vsak naroči list, ki je namenjen njegovi izobrazbi. Isto naj stori kakšna mladenka v krogu svojih so-vrstnic. Fantje in dekleta, skrbite za to, da bo »Naš Dom« rastel po številu naročnikovi S tem mu bo tudi njegova notranja porast zagotovljena.
Koledar Kmetske zveze za 1930 je pravkar Izšel in se razpošilja krajevnim Kmetskim zvezam. Koledar šteje 208 strani besedila in precej praznili listov za notes. Vsebina je zelo bogata: 1. Poštne določbe. 2. Kolkovne pristojbine. 3. Seznam knjig za kmetijstvo in gospodinjstvo. 4. Nova razdelitev države na banovine. 5. Pomen Radia za kmeta. 6. Kmet kot trgovec. 7. Dve nujni nalogi našega sadjarstva. 8. Pet najhujših živalskih zajedavesv našega sadnega drevja. 9. Zasajanje novih sadovnjakov. 10. Naši kmetski mladini. 11. Kakor z gnojem ravnaš, tako gospodarstvo i*naš. 12. Oskrba in prehrana svinje-matere in pujskov. 13. O vzreji telet. 14. Bodočnost slovenskega hmeljarstva. 15. O pridelovanju ajde. 16. O čebelarstvu. 17. Zakaj ne v kmetijsko čolo? 18. Tabela za preračunavanje oralov in kvadratnih sežnjev v hektare, are in kvadratne metre. 19. Preračunanje pesti v metrsko mero. 20. Koliko Časa traja pojatev pri domačih živalih? 21. Koledar brejosti. 22. Koliko dobimo pri zaklani živini v odstotkih k živi teži? 23. Kako se zračuna kubična mera okroglih debel ali klad? 24. Kako velika naj bodo gnojišča in gnojnične jame? 25. Razpredelnice, s kojimi se zamore na podlagi dol-tine in srednjega premera debel določiti vsebina debel in parobkov (hlodov). 26. Izkaz sejmov v Dravski banovini.
Koledarje Kmetske zveze za 1930 smo te dni razposlali vsem krajevnim Kmetskim zvezam. Koledar stane: za člane Kmetske zveze 12 Din, a" je s tem tudi že plačana letna članarina (Din 5), tako da člane stane koledar prav-taprav le Din 7. Za nečlane pa stane koledar Din 15.—.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom koza-rez naravne »FRANZ JOSEFOVE« grenčice.
Zdravniška priporočila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »FRANZ JOSEFOVO« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. Dobi se v vseh lekarnah, 'drogerijah in Špecerijskih trgovinah. 1116
USTNICA UPRAVE.
Naročnikil Preberite si tol
Od mnogih" strani se pretožujejo naročniki, da dobijo list še le v nedeljo in večkrat še v nedeljo ne. Naročniki zahtevajo od nas, da jim naj pošljemo list pravočasno. Na te pritožbe odgovarjamo vsem naročnikom: Mi pošljemo list vsako sredo ob šestih zvečer na pošto In sicer za vse naročnike. List bi torej moral biti najpozneje v petek že na vsaki pošti. Kje se za posamezne pošte list zamudi, ne vemo. Nobene take zamude nismo krivi mi, Zato naj naročniki vprašajo vedno na pošti in sc ne smejo hudovati nad nami.
Upravništvo Slov. Gospodarja
Naročnina za Slovenskega Gospodarja:
a)	V Jugoslaviji:
Celoletno........32 Din
Polletno ........18 Din
Četrtletno .......9 Din,
b)	V inozemstvu.
Celoletno........64 Bin-
Polletno ........32 Din
Četrtletno .......18 Din.
Ko boste voščili sosedu in prijatelju: »Srečen božič«, povejte mu, da naj si nareči »Slcvep.skega Gospodarja«, če ga še nima. Položnice dobite pri župnijskih uradih in pri vsaki peštil
Našim senjenim narcČEikom, čitate-Ijem in prijateljem izven Slovenije. — Tudi za letošnje božične praznike je prejelo uredništvo »Slov. Gospodarja« vse polno častitk in pozdravov od naših vrlih slovenskih vojakov, orožnikov, finančnih stražnikov, da je nemogoče objaviti imena vseh. Hvala prisrčna za vsa razna voščila! »Slovenski Gospodar« želi vsem gratulantom, naročnikom, čitateljem in prijateljem izven Slovenije blagoslovljeni Božič in jim kliče: Ostanite mu zvesti glede naročnine in čitanja v Novem letu 1930!
Predavec, voditelj bivše Radičeve stranke, aretiran. Kraljevski sodni stol v Zagrebu je izdal 10. decembra zaporno povelje proti Josipu Predavcu, ker je na škodo upnikov Glavne zadruge osumljen zločina prevare. Istega dne zvečer je bil Predavec aretiran in odveden v zapore kraljevskega sodnega stola. Ta aretacija je nujna posledica kazenske preiskave za dejanja prevare, ker je Predavec kot upravnik Glavne seljaške zadruge koncem meseca decembra 1928, ko je bila ta zadruga prezadolžena, izvedel fingirano (navidezno) združitev s Seliačko banko. Na podlagi lažnega imovinskega stanja je dal vpisati v knjige Glavne seljačke zadruge izmišljene upnike in dolžnike. Dal je tudi odstraniti, odnos-no uničiti trgovske knjige te zadruge, da hi s tem prikril stanje bla^ijne. — Upravitelj konkurzne maso lirvn;;:ke
seljačke banke dr. Radoševič je glede krivde Predavca izjavil to-le: Predavec, ki. je bil glavni voditelj Hrvatske seljačke banke, pravi sedaj, da je vstopil v banko, ko je bila že pasivna. Iz te propadle banke pa si je dal nakazati .tekom let na račun posojil znesek 832.100 Din. Tega svojega dolga pa ni osigural z vknjižbo. Banka je docela proti svojim pravilom financirala tudi neko fino gosposko trgovino v Zagrebu, ki prodaja samo svilo in druge luksuzne predmete. V to trgovino je vtaknila banka 580.000 Din. Neki trgovini v Beogradu je bil prav tako proti pravilom dovoljen kredit v znesku 188.771 Din. Ta trgovina je sedaj v kon-kurzu in je ta denar popolnoma izgubljen.
Uradne ure pri sodiščih v Mariboru. Počen-
ši s 15. decembrom 1929 se uvedejo pri okrožnem in okrajnem sodišču v Mariboru naslednje uradne ure. Ob delavnikih izvzemši sobote od 8. do pol 12. ure in od pol 15. do 18, ure. Ob sobotah od 8. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih delajo samo dežurni uradniki od 9. do 1. ure. Vložišče je odprto ob delavnikih izvzemši sobote od 8. do 12. ure in od pol 15. do pol 16. ure; ob sobotah od 8. do 13. ure; ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure.
Prijet vlomilec. V Bistrici pri Mariboru je bilo vlomljeno v tamošnjo trgovino in izmaknjinih v gotovini 4835 Din. Vlom je izvršil Ivan Hude na ta le način: Vzel je sosedovo lestvo in po tej splezal na podstrešje. Od tam je vlomil v vežo in v trgovino. Blagajna je bila zaprta, zato jo je razbil in pobral iz nje ves denar v omenjenem znesku. Vlom je bil javljen orožnikom, ki so šli hitro na delo ter izvršili pri omenjenem delavcu, na katerega je takoj padel sum, preiskavo, ki je ostala brezuspešna. Orožniki pa so zvedeli, da se •je peljal Hude s kolesom v Maribor, zato so ga šli čakat na glavno cesto. V Loznici, ko se je baš pripeljal, so ga aretirali. Ivan Hude je priznal svoj čin. Pri sebi je imel še 2659 Din. Orožniki so mu denar odvzeli, njega pa uklenjenega odvedli v Maribor v jet-nišnico. Kolo, na katerem se je pripeljal so mu zapelnili.
Živa baklja. Iz Dolnje Lendave v Prekmurju je došlo 11. decembra poročilo, da se je tamkaj sama sežgala v duševni zmedenosti vdova Ermengi. Obleko si je polila z neko tekočino in se nato zaprla v stranišče. Tukaj si je užgala obleko in gorela takoj v plamenih. Dim iz stranišča so zapazili sosedje in opozorili nanj domače. Ko s® šiloma udrli v stranišče, je bila nesrečna že živa baklja. Pomagali so jej, kolikor se je dalo, a kljub pomoči je izdahnila radi prehudih opeklin.
Smrt in pogreb vzornega orlovskega mladeniča. V torek, dne 10. decembra smo spremili na celjsko okoliško pokopališče vzornega orlovskega mladeniča Lojzeta Muleja iz Babnega pri Celju. Nad 12 let je zvesto služil orlovski ideji ter si s svojim prikupnim obnašanjem in vzorno orlovsko disciplino navezal srca vse orlovske družine. — Pred sedmimi tedni ga je napadla bolezen — vnetje trebušne mrene — v soboto, dno 7. decembra, na preddan praznika Brezmadežne, je z globoko poboSnosf jo in vdanostio nreiel svete
zakramente in na god Najčistejše je splavala njegova orlovska duša v brezkončne dalje sreče in blaženosti. Ko je njegovo zemeljsko oko že izgubilo zmi-sel za svojo okolico ter je njegov duh že zapuščal mlado, komaj 20 letno telo, se je še vedno in vedno povračal med svoje orlovske brate, v telovadnico in na sestanke. Čeprav mlad, je vendar že s srcem zajel vso svojo okolico, kar je nazorno pokazal njegov pogreb. Ob 3. uri popoldne se je pred hišo žalosti na Babnem zbrala velika množica njegovih prijateljev. Z orlovsko besedo se je poslovil od njega v imenu celjske Orlovske podzveze in družine brat dr. Alojzij Voršič, pevski zbor orglarske šole, pomnožen z nekaterimi drugimi pevci, pa je zapel ganljivo žalostinko. Nato se je razvil dolg sprevod, v katerem so korakali 4 duhovniki (celjski mestni kaplan g. Granfola, gimnaz. katehet g. Kovačič, lazarist g. Al. Mav ter eden izmed g g. kapucinov), dalje dve orlovski zastavi in več bratov v kroju. Na pokopališču je po končanih, molitvah zopet zapel pevski zbor. S tu-go v srcu, ki je v teh dneh večja kot kedaj, se je razšla orlovska družina od groba brata, ki mu je življenje tako lepo okrasila baš orlovska vzgoja.
Ne veste ne ure ne dneva ... V soboto, dne 14. decembra ob 8. uri zjutraj Je bil v Vojniku pri Celju pogreb po umrli Mariji Rauter. Med drugimi se je udeležil pogreba tudi tukajšnji upokojeni orožnik Adolf Dedič in na čelu sprevoda nosil križ z vencem. Ko se je sprevod pomikal mimo gostilne Stan-te, se je Dedič naenkrat zgrudil s kri-Eem vred. Pogrebci so takoj položili krsto na tla in mu priskočili na pomoč, da bi ga dvignilL G. dekan Toman, ki je vodil pogreb, mu je dal v sili sveto Ddvezo, eden izmed gg. kaplanov pa je takoj tekel po sveto poslednje olje. Med tem so rajnega Dediča prenesli v gostilno Stante in hitro poklicali domačega zdravnika dr. Mikuša. Toda bilo je vse zaman. G. kaplan Ocvirk mu je hitro podelil sveto poslednje olje, nakar je g. Dedič izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Sprevod se je nato pomikal dalje proti cerkvi. Ta nagla smrt med pogrebom je naredila tako na navzoče kot na tržane silen vtis. Pokojni Dedič je bil mirne narave in povsod priljubljen. Bil je odločno krščanski mož, član Apostolstva in je pogosto prejemal svete zakramente. Zapušča ženo In tri otroke. Dosegel je starost 60 let. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik!
Kmetskih kuharskih bukvic nimamo več na razpolago. — Tiskarna sv. Cirila.
Trikrat zlata gostija. Višek zakonskega življenja je doživel te dni zakonski par na Madžarskem. Mož in žena sta živela skupaj 147 let v najbolj srečnem zakonu in bi bila skoraj lahko obhajala tretjo zlato poroko. Oba starca sta umrla istega dne. Jubilant je dosegel starost 172 let, njegova žena 164. Njun 116 let stari sin je jokal ob njunem grobu.
Molk vzrok za razporoko. Angležinja Je zahtevala te dni ločitev zakona, ker ni spregovoril njen mož celi dve leti niti ene besede. Na razpravi je izpove-
dala, da je ni nikdar poklical po imenu, nikoli je ni peljal v družbo, obnašal se jt3 v hiši kakor bi bil gluhonem. Ako je prišel k obedu domov, je sedel molče k mizi in ni odgovoril, ako mu je želela žena dober tek. Zvečer je šel spat, zjutraj je ustal in se podal na delo. Zakon, ki je bil prepleten z vednim molkom, ni bil nič kaj veselega. Sodniki so dali ženi psa v in so pristali na ločitev.
Odkod js priromal k nam puran? — Najbolj priljubljena jed za božične praznike je puran, oni ptič, kateremu pripisujejo v življenju tako malo razuma, zato se pa veseli tem večje pohvale, ako se kadi pečen na mizi. Malo onih, ki hvalijo puranovo pečenko, zna, odkod je perutnina, ki nam daje tako okusno meso. Mi živimo danes v dobi, ko se pišejo in objavljajo življenjepisi. Opisuje se vse in zakaj bi se ne spomnili za letošnji Božič zgodovine purana. Prvotna domovina purana je južni del Severne Amerike. Starejši pisatelj, ki je rad dobro jedel, je zapisal te-le besede: »Čokolada, puran in ananas (vrtni sad) so tri reči, za koje je dolžan Človek dobrega teka zahvalo odkritelju Amerike.« V Italijo je pri-romal puran leta 1516 kot dragoceno darilo nekega škofa papežu Leonu X. Dolgo časa je ostala pečenka redkost, še le leta 1570 je puran zabeležen v kuharski knjigi papeževega kuharja Bar-tolomeja Scappi. V Španiji se je ptič kmalu udomačil in se razširil po celi Evropi. Danes ga gojijo po vseh državah in ravno Jugoslavija je ona pokrajina, ki izvaža purane v velikih množinah na Angleško.
Zvonik iz aluminija. V najbolj mirnem mestu Združenih držav v Pitts-burgu je stolp protestantovske cerkve iz aluminija. Aluminijasti vrh stolpa je 27 metrov visok in postavljen na 60 metrov visoki betonski podstavek. Teža aluminija, ki je v stolpu, znaša 3300 kg.
Cerkev molčanja. V Čikagu je cerkev, kjer ni nikdar slišati človeškega glasu. Celo pridiga se vrši molče. Verniki ne pojejo nobenih pesmi, molitve opravljajo po tihem. To je anglikanska cerkev, ki je posvečena vsem angelom in določena za gluhoneme. Cerkvena občina gluhonemih obstoji v Či-kagi že 52 let in je bila dolgo brez duhovnika. Sedaj imajo svečenika, kateri do 150 zbranim oznanja blagovest z rokami.
Deset (tolarjev za vsako besedo. Kandidat za predsednika Združenih držav pri zadnjih volitvah Smith je napisal za amerikanski list članke, v katerih obravnava svoje lastno življenje. Uprava lista mu je izplačala za napisano 80 tisoč dolarjev. Članki obsegajo 8000 besed in je bilo izplačanih za vsako besedo 10 dolarjev.
Železnica, ki vozi samo ob deževnem vremenu. Ena najbolj čudnih železnic na celem svetu je takozvana proga Kashequa, ki vodi po daljnih krajih severoameriške Pennsylvanije in veže obe mesti: Smethport in Baekus. Železnica je, kar se tiče denarnih sredstev, v velikih škripcih. Lastnik je neki Kane. Ako se na progi kaj pripeti,
mora plačati in povrniti lastnik iz lastnega žepa. Pred leti so povzročile iskre iz lokomotiv toliko gozdnih požarov, da je sklenil Kane, to-le: Njegovi vlaki smejo voziti v poletnem času le ob deževnih dnevih. Tega sklepa se Kane tudi drži in meščani zgoraj omenjenih mest morajo čakati na dež, ako se hočejo kam peljati z železnico. Kljub temu pa obratuje ta železnica tudi v deževju s takim primanjkljajem, da bo prišla kmalu na boben.
Osircieli otrok podedoval 200 milijonov Din. Vdova obersta na Švedskem je zapustila štiriletnemu dečku siroti, katerega je posinovila, 200 milijonov Din.
Polome! dezertezjev Aleksandra Ve» litega. Že dolgo so si belili glave učenjaki s plemenom Marias v Indiji. Živi v sredini džungle in se zelo razlikuje na zunaj in po načinu življenja od drugih indijskih jaarode?» Lase imajo ti ljudje bolj svetle, njihova postava je večja in močnejša, njih obleka in nakit se razlikujeta od sosedov. Ne poznajo zakonske zveze, med deco, ki je med Indijci v navadi. Tudi njihova bivališča kažejo, da so potomci mestja-nov. Vsa ta opazovanja so vzbudila v ruskem učenjaku dr. Jaroslavu trditev, da izhaja pleme Marias od dezer-terjev (ubežnikov) Aleksandra Velike, ga. Ko je uničil Aleksander, macedon-ski kralj (356—323 pred Kristusom) perzijsko kraljestvo, je hitel vedno naprej proti Vzhodu skozi pokrajine da* našnjega Afganistana in Belučistana v čudovito deželo ob reki Indus. Prodiral je vedno dalje in dalje. Njegovim vojakom se je dozdevalo, da svet nima konca in da jih bo odvedel njihov kralj tako daleč, da ne bodo videli nikdar več svoje domovine. Najprej so vojskovodjo svarili, naj jih ne pelje dalje in konečno so se uprli nadaljnemu prodiranju. Na ladjah se je peljal Aleksander z delom zveste vojske po reki Indus do njenega iztoka v morje, medtem ko so drugi oddelki nadaljevali pot peš ob obeh bregovih. Radi prejšnjega upora je ostalo zelo mnogo Aleksandrovih vojakov v Indiji, ker so znali, da njihov kralj zna sicer pozabiti, a ne odpustiti. Ker se je vojskovodja peljal po reki, je gotovo trpel strogi red med vojaštvom na suhem in je lahko verjeti, da so se nekateri oddelki trajno naselili ob Indusu in niso tvegali dolgega — dolgega povratka v domovino. Iz potomcev teh Aleksandrovih dezer-terjev je nastalo pleme Marias. Marsikaj med njimi spominja še danes na makedonske in egipčanske običaje.. — Vojska Aleksandra Velikega je obstojala po večini iz Egipčanov.
Amerika gradi največje potniško letalo. Amerika gradi potniško letalo za 260 oseb, ki bo široko 87 m in kojega hitrost bo znašala 250 km na uro.
Severni polet zrakoplova »Zeppell-na«. Veliko se je že pisalo, da bo izvršil zrakoplov »Zeppelin« na spomlad raziskovalne vožnje preko severnega tečaja. Predno se bo pa lotil zrakoplov te nevarne vožnje, bo preplul pot it izhodišča v Friedrichshafnu ob Boden-skem jezeru do Moskve in nazaj. Pri tej vožnji bodo natančno proučili vr«-
menske prilike na Ruskem, ki so enake z onimi krog severnega tečaja. Se-vernotečajno ekspedicijo zrakoplova bo vodil celemu svetu znani raziskovalec severa — Fritjof Nansen.
Lov hijen v Algirn v Afriki. V pokrajini, ki se razprostira na severoza-padu od Konstantina in Mige proti morju, se je ohranil poseben običaj, čigar izvir sega v poganske čase. Je to lov hijen, ki ga priredijo domačini vsako leto na določen pomladanski praznik. Čim ta dan nastopi, se zberejo mladeniči v skupine ter gredo poiskat brloge hijen. Ko skrivališče iztak-nejo in se prepričajo, da je hijena res notri, sleče najsrčnejši obleko, v sami srajci vzame nato prižgano bakljo ter ep polagoma plazi v brlog. Vhod (rov) j?e običajno znatno dolg in zelo ozek, itikopan v zemljo. Prvemu sledijo nato šžh ostali fantje in se plazijo drug za 'drugim po teh tesnih prostorih. Sle-hsrni pa drži v roki plamtečo bakljo ili je brez orožja. Čim hijena v brlogu usre luč in čuje prihajati lovce, se po-U>gne v najskrajnejši kot, se upre ob steno ter mirno čaka svoje preganjalci. Prvi izmed predrznežev se približa k zveri in ji porine bakljo pod nos in jo z izredno svetlobo nekako preslepi. Nato se pomičejo lovci po rovu nazaj, držeč neprestano bakljo hijeni pred ofjni in žival sledi luči. Naposled pri-dijjo na konec rova. Eden izmed družbe pripravi zanjko in čim hijena plani) iz rova ter za hip obstane pod upli-vtoi solnčne svetlobe, ji vrže zanjko na vi-.at, a oster nož ji prestreže spopad, ki bi se neizogibno vnel med hijeno in lovcem. Pisatelj označenih vrstic do-ds£ja: Lovil sem samo enkrat na naveden način, a v drugič tega ne bi storil Solina ob Jordanu v Palestini je na divjih živalih bogatejša kakor si jo običajno predstavljamo. Prepelice je najti povsod, kjerkoli se nahaja setev. Divji golobi, izrecno številni na Libanonu, priletijo k Jordanu čez Geneza-re§ko jezero ter oživljajo pogozdene in duplinaste ravani, katere se razprostirajo proti Samariji in Galileji. Tukaj j & videti čaplje, žerjave in sloke. Izmed r<iparic so zastopani orli in jastrebi. Vrane je videti poedine. Ptic pevk pa malo, le palestinskih slavcev je mnogo. V zimsikem času je opažati ptice selivke, med njimi celo kukavico, katera se tu in tam oglaša. Ta čas se pojavljajo tudi gazele v dokaj velikem številu. Ta žival je zelo vitkega telesa ii! jo pridno lovijo. Beduini in okoličani jih gonijo žive vjete na prodaj v tfiesto. Divji marjasci se držijo v travnatih legah ob reki Jordan v dokaj ferojnih tolpah. V južni Palestini na Hribovitih črtah proti Mrtvemu morju se je zaredil sinajski kozorog. Obrežja reke pa so si izvolili šakali za Ivoja kritja. Kar pa je apnenčastega Ikalovja, tega pa so se polastili netopirji in znatna vrsta raznih glodalcev, med njimi štiri vrste zajcev. Od krvoločnih rnačk je najti samo leoparda in Jeva, a še te bolj redko. Dalje proti puščavi živi ris, ježevec in še druge v vzhodne kraje spadajoče živali.
Setev in Setev nikoli ne prekine. — Bedimo nri topli peči. Zunaj brije bur-
ja — sneženi meteži plešejo po ravninah. In v teh pustih dnevih nam stopajo v spomin oni lepi, solnčni in prijetni poletni dnevi, ki so tudi ta čas zeleni in cvetoči.. In prišli smo do zanimivega zaključka: setev in žetev nikoli ne prekine na svetu. Meseca prosinca, ko pri nas prasketa ogenj v peči, imajo žetev v Avstraliji, Novi Zelandiji in v Argentiniji; svečana In sušca v Vzhodni Indiji in v Gornjem Egiptu; v mesecu travnu na egiptovskih pobrežjih, na otoku Cipru, v Siriji, Mali Aziji, Perziji, Mehiki in na Kubi; velikega travna v Algiru, srednji Aziji, srednji Kini, na Japonskem, Texasu in v Floridi; rožnika v Turčiji, na Reki, Italiji, Španiji, na Portugalskem, južni Franciji, Kaliforniji,
■ , Priobčil A. K.
Iz Rusije navadno ne dobivamo veselih poročil. Tam teče še vedno kri, slovanska kri ... V zadnjem času prihajajo krvave vesti iz Daljnega vzhoda, iz Mandžurije. Ko so prišli boljše-viki do oblasti, je tam mnogo ljudi, zlasti zabajkalskih kozakov, zapustilo rusko ozemlje ter so se izselili v Mandžurijo, na kitajsko ozemlje, da bi tara živeli v miru. Kitajci so ruske begunce gostoljubno sprejeli, nakazali so jim zemljo in tako so nastale v Mandžuriji nove ruske vasi.
V sedanji vojni s Kitajci so se pa deli ruske rdeče armade približali dotičnim naselbinam in so opravili pravo zverinsko delo, kakor znajo le bolj še viki. Po listih »Z ari p« v Ilarblnu in »Šan-
Oregonu ter v južnem delu Združenih držav, tudi v mestih Lonisiana, Missi« sippi, Alabama, Georgija, Carolina, Te-nessee, Virginija, Kentucki, Kansas, Arkansas, Utah, Kolorado in Missouri? mes. srpana v podonavskih ozemljih, v Jugoslaviji, Ogrski, Nemčiji, Švici/ Franciji, južni Angliji, potem v mestih: Nebraska, Minnesotta, Xisconsin, Java, Illinois, Indiana, Michigan, Ohio, New-york, Nova Anglija in gornja Kanada; velikega srpana v Belgiji, Holandiji, Angliji,, na Danskem, Poljskem, V ozemljili okrog zaliva Hudsovskega, v doljni Kanadi, Kolumbiji in Maritobi; kimovca in vinotoka na Škotskem, Švedskem, Norveškem in v severni Rusiji; listopada v Peru In Južni Afriki, a grudna v Birnu.
gajskaja Zarja« ponatiskujejo naSi ru« ski listi žalostna poročila iz Daljnega
vzhoda.
V noči na 1. oktobra so boljševiškf oddelki napadli selo zabajkalskih kozakov v Tenihe, kjer so postrelili vse moške z desetletnimi otroci vred, 62 oseb po številu. V selu Čankir so ustre* lili 26 oseb. Sploh so v šestih selih tiste okolice postrelili okrog 150 oseb. Moške so ubijali pred očmi njihovih žen, mater in otrok. Prizanašali pa niso niti ženskam in otrokom: otroke mlajše od 5 let so metali v vodnjake. Ženske so oskrunili in onečastili.
Selo Ust-Urovsk so zažgali, prebivalce pa postrelili. Ženske so metali v vodo in jih v vodi streljali. Otroke so lovili in ravno tnko metali v bližnjo re-
Mmm lsliilerj&
»Slovenski Gospodar« je objavil v številki z dne 27. novembra 1929 članek o slavnem škofu Frančišku Rudigier-ju, ki je na slovesu svetnika.
Na težke boje, ki jih je moral voje-vati blagi škof, spominjajo tudi zapiski, ki sem jih našel v kroniki šenile-nartske župnije v Slovenskih goricah.
Naj jih izve tudi širje občinstvo.
Dne 28. julija 1869 so bili zbrani v župnišču v Št. Lenartu duhovniki cele dekanije na pastoralni konferenci. Na predlog tedanjega dekana Jurija Tu-tek, poznejšega častnega kanonika, so poslali zbrani duhovniki škofu Rudi-gierju pismo, v katerem izražajo svoje občudovanje nad neustrašenim nastopom za Kristusovo vero in njegovo Cerkev ter mu izrekajo globoko spoštovanje, zahvalo in iskreno sočutje.
Podpisani so dekan Tutek, vsi župniki in kaplani šentlenartske dekanije.
Dne 5. avgusta 1869 je prejel dekan Tutek lastnoročno pisano pismo škofa Rudigierja sledeče vsebine:
»Velečastiti, velespoštovani gospod
dekan!
Sprejmite, Velečastiti, mojo najpri-srčnejšo zahvalo za prijazno sočutje, ki ste ga izrazili v pismu z dne 28. julija, in mi dovolite prošnjo, da sporočite isto zahvalo vsem gospodom, ki so se na pismu podpisali.
O, kako dobro, kako prijetno je, da so si bratje enih misli, kako smo vsi edini v katoliški Cerkvi, četudi živimo daleč drug od drugega in drug od drugega ničesar ne vemo.
Mi hočemo biti zvesti sinovi in vsak po svojem stanu zvesti pastirji naš6 Cerkve, in sicer tem bolj zvesti, čitp hujši so napadi, ki jih je pričakovati. V veri je edina zmaga, ki premaga ves svet.
Ponavljajoč svojo zahvalo, priporočam. Vas, Velečastiti in vse sopodpisa-ne gospode varstvu Našega Gospoda In priprošnji njegove brezmadežne Matere.
Line, dne 4. avgusta 1869.
Frančišek Jožef, škof.
Izvirno pismo se hrani v arhivu župnijskega urada pri Sv. Lenartu.
Besede, ki jih je zapisal plemeniti škof, so pač vredne, da se zabeležijo y trajen spomin. Spominjajo me popisa tega blagega škofa v Muller-Gutenbru-novem krasnem romanu »Bil je nekdaj škof«.
Vredno je, da ga vsak čita, spoznal bo, da je to bil res škof nadvse plemenitega mišljenja in vzglednega življenja.	Dr. O. I.
ko Argun. Tam so pomorili okrog 200 ruskih in kitajskih prebivalcev.
Iz Treh reč j a poročajo, da so rdeči neko selo ob Argunu zajeli in zažgali, prebivalce pa pobilL Nikomur niso prizanesli. Komsomolei (člani boljševiške mladinske organizacije) so metali otroke v vodo, dvema so s kamnom glave razbili.
Na pristavi Damasova so rdeči vojaki požgali vsa poslopja ruskih in kitajskih prebivalcev. Ko so vse moške pomorili, so ostali Se starčki, ženske in otroci. Te so zbrali v četo in jim zapo-vedali, da gredo na drugo stran potoka, ki teče tam mimo, rekoč: pojdite proč iz pristave, mi vas več ne potrebujemo. Medtem ko so ti siromaki bredli čez vodo, so začeli streljati na nje. Ko so hoteli ranjenci zopet iz vode zlezti na suho, so jih boljševiki metali nazaj v vodo. Vseh oseb na pristavi Damasova je bilo umorjenih 63. Živino in konje so boljševiki ugrabili in odpeljali.
List »Nova Vrenuja« piše, da so takrat, ko so boljševiki streljali ali morili rusko inteligenco, govorili in pisali po Evropi: to je notranja ruska zadeva. Ali bodo zdaj tudi govorili, da je to notranja kitajska zadeva? Velika je razlika med rusko dušo in dušo Evropejca. Ko so Turki klali kristjane, Rusi niso govorili: to je notranja turška zadeva, marveč so posegli vmes in so z orožjem branili kristjane. Zato ne služi v čast evropejskim omikancem, da dopuščajo podobne stvari, ki jih uganjajo boljševiki.
Besede ruskega lista so resnične. Evropske velesile hočejo imeti dobre odnošaje s boljševiki in angleška delavska stranka se je požurila, da je prišla v stik i njimi. Kaj je evropejskim diplomatom za nedolžno prelito slovansko kri?
Ko so Turki svoj čas klali Armence, ko so v Mehiki zatirali vero in so Arabci pomorili nekaj Judov, so listi mnogo pisali o tem in so protestirali proti takim grozovitostim. Sklicevali so zborovanja in so sklepali protestne izjave. Kdo pa je protestiral proti boljševiške-mu zverstvu? Nihče! Saj gre za slovansko kri! Evropa je to grozovitost komaj na znanje vzela. Kje pa je slovansko prepričanje? Bodimo odkriti! Tudi v slovenskih listih se premalo piše o
boljševiškem zverstvu.
*
Silili - §in&
Najbolj proslulo poslopje Združenih držav bo t kratkem nadomeščeno z novo stavbo. 6re namreč za 100 let staro kaznilnico, ki je celemu svetu znana pod imenom »Sing-Sing« Koliko ža-loiger se je doigralo v tem zavodu!
Kaznilnica Je oddaljena od Newyor-ka 45 km in leži tik ob slikoviti obali reke Hudson. Leta 1914 je bil izdan v Združenih "državah nov kazenski zakon in pri tej priliki je bilo modernizirano postopanje s kaznjenci v Sing-Šing. Od tedaj smejo obsojenci že zjutraj iz svojih celic in se gibljejo za zidovjem prosto. Ako je bilo deževno ln hladno, so skrbele opevani? naj-
boljše električne peči. V zadnjih letih so povečali zavod s prizidavo in ustvarili: čitalnice, igralnice, gledališče in vsemogoče delavnice. Kar je bil kaznjenec poprej po poklicu, je svobodno v kaznilnici nadaljeval. Za dnevno delo mu je plačalo ravnateljstvo 3 dolarje in s tem denarjem Je svobodno razpolagal po svoji volji. Celo časopisje so imeli jetniki na razpolago, po radiju so zvedeli najnovejše dogodke
Na ta način je hotelo vodstvo preprečiti, da bi se kaznjenec moralno še bolj pogreznil, nego je bil pred obsodbo. Izobraženi kaznjenci so morali poduče-vati priproste. Z milim postopanjem so nameravali oblažiti stremljenje po pobegu in preprečiti nepotrebno prelivanje krvi. Pazniki, ki se navidez niso brigali za kaznjence, so imeli povelje, ustreliti vsacega, ki bi hotel uteči.
Ako je restant končal dnevno opravilo, jo imel še vedno toliko prostega časa, da je lahko igral na kak inštrument, pisal, se učil ali pa igral z drugimi kako igro. Po večerji so morali kaznjenci v zaporne celice, ki so bile 2.5 m dolge, 2 m visoke in 1.2 m široke. Nobenega okna ni bilo na zunanjo stran, svetloba je prihajala le skozi omrežje Jeklenih vrat. Kot postelje so služile lesene priče. Do leta 1914 so morali tlCatl restanti noč in dan v celicah ln so jih zapustili le v toliko, da so se prezračile, še le po omenjenem letu je zasijalo obsojenim pravkar opisano Bolnce prostega gibanja-
Kaznilnice se je oprijelo ime Sing-Sing radi tega-le: Kmalu, ko je bil zavod otvorjen, Je bil obsojen na dosmrtno ječo časnikar, ki Je ubil moža pri dnevnem pretepu. V Ječo je prinesel seboj ptiča, katerega Je obesil v kletki na steno zaporne celice. Dovolili so mu, da fe ptička obdržal in pozneje so mu poslali razni znanci še več ptičev in Iz tega se Je rodilo ime: Sing-Sing od tičkov pevcev, ki so bili zaprtemu Časnikarju edina zabava in razvedrilo.
Pri kratkem opisu Sing-Sing zavoda ne smemo pozabiti na stavbo smrti, ki je bila zgrajena na vrtu in obdana od dreves. V paviljonu smrti je bila soba brez oken, svetloba je prihajala od zgoraj In tukaj so izvrševali smrtne obsodbe. Na stenah je bil napis: »Tiho«. V sobi je bila priprava za kurjavo, umivalnik in gumb za zvezo z visoko električno napetostjo. V enem kotu je bila lesena klop za priče usmrtitve: ravnatelja kaznilnice, sodnike In zdravnika.
Na sredi sobe smrti Je bil ameriški »električni stol«. Izgledal Je obrabljeno in bil opremljen z naslonjali za obe roki. Od stola so visele gurte in žice. Na smrt obsojene so morali na stol privezati, ker so se branili iz strahu pred smrtjo. Samo v tej sobi so ubili z električnim tokom na leto približno 10 oseb. Od začetka zavoda do danes Je bilo usmrčenih 250 obsojencev. Znani krvnik v Sing-Sing, Janez Hulbert, Je usmrtil tekom 12 letnega službovanja 40 oseb. Za vsako usmrtitev so mu izplačali 150 dolarjev. Leta 1926 Je dal slovo krvavi službi in februarja 1029 so ga našli ustreljenega v kleti svoje hiše. Skraja so sumili, da' ga je ustrelil kateri od bivših restantov, pozneje pa so
le dognali, da si je končal življenje radi duševne potrtosti.
Na smrt obsojene so pred usmrtitvi*, jo mučili na uprav ameriški način. Ako je bila nad kom izrečena smrtnik obsodba, so ga vtaknili v celico paviljona smrti. Nikdo razven paznika nI smel k njemu. Ne duhovnik, ne sodnik in nobeden sorodnik ni imel pravice, da bi videl obsojenega. V noši pred izvršitvijo obsodbe so ga prepeljali v drugo celico, ki je bila tik pole« one z električnim stolom. Tukaj so mi| obrili glavo, da se ga je električni tolč bolj prijel.
Ako je elektrika obsojenega ubila, so ga prenesli v sosedno sobo, kjer so mu vzeli zdravniki možgane. Še le tedaj so lahko odpeljali sorodniki truplo in ga pokopali po svoji volji.
Ne mestu starega — stoletnega Sing-Singa stavijo novega — modernega, a tudi v tem bo ostal za izvršitev smrtne obsodbe stari — električni stol.
Pefirsi pri Japendh.
Japonci poznajo dva načina pogreba. Privrženci Šintog vere pokopavajo mrliče v štirioglatih lesenih krstah na pokopališčih; budisti pa svoje mrtva sežigajo.
V	dobi, ko je bil na Japonskem budizem ni vrhunci, so tudi budisti umrle pokopavali. Ko Je bilo pozneje upeljano sežiganje posamič, je duhovščina kmalu pogruntala, da je sežiganje za njo veliko bolj dobičkanosno nego pokopavanje. Ako so mrliča pokopali, so mu dali seboj belo mrtvaško obleko} pred sežiganjem jo Je prejel v dar duhovnik. Ravno radi te obleke so priporočali budistični svečeniki sežiganje, dokler ni bilo splošno upeljano.
Tudi budistične mrtve denejo naj* prej v male lesene omare. V tak zaboj mrliča stlačijo, da kleči in mu je glava čisto pri kplenif). y. krsti je mrli8 nekako tako, kakor bi opravljal molitev.
V	prejšnjih letih so Ž&boje z mrliči sežigali kar na odprtem ognju, mnogo pozneje so začeli zidati posebne sežigalnice. Sežiganje se vrli navadno r noči. še le drugo jutro lahko odnesejo sorodniki pepel in ostanke kosti. Vse to spravijo v lončene posode, katere nesejo v tempelj blagoslovit in po preteku 7 dni spravilo posodo na posebno mesto, VČasin ločijo zobe od ostankov kosti in jih pošljejo v oni kraj, kjer j« bil sežgani rojen.
Ako umrje privrženec stare Šintog vere, smatrajo hišo in njegove domače kot nečiste. Hišni oltar se mora zapreti. Vsakega dotika mrtvega se je treba strogo ogibati, Radi tega umrlega niti ne umijejo, niti ga ne počešejo. Predno ga položijo v krsto, pokrijejo truplo tako od daleč z obleko. Obstoja vera, da biva duša po smrti 49 dni v telesu in nato se še le preseli v nebo.
Zabito krsto položijo pred mizo, na kateri so najljubše jedi pokojnega. — Japonski grobovi so zelo globoki in to radi tega, da ne morejo trupel izkopati psi. V hiši, kjer Je bil mrlič, ostanejo prej omenjene jedi na mizi do 51. dne-
va. Ker je do tedaj duša že v paradižu, vržejo jestvine v reko, da jih ponese v morje. Enainpetdeseti dan se moli očiščevalna molitev in odprejo domači oltar. Omenjenega dne postavijo ob desno stran groba nagrobni kamen. Na spomeniku je zapisano: ime, stan in kratka zgodovina umrlega.
Pokopališča šintoistov so daleč proč od človeških bivališč po gozdovih in na hribih.
Po celi Štajerski so razneseni plakati z razglasom »Slovenskega Gospodarja«. Vsem, ki so jih dali razvesiti, Iskrena hvala. One, ki jih še imajo, prosimo, da jih razvesijo za praznike. V trgovinah in gostilnah ter trafikah naj visi razglas »Slovenskega Gospodarja«. — Ako jih še kje potrebujete, ali jih niste prejeli, vas prosimo, da nam sporočite, jih lahko še dobite!
Čedne orgffliiziciic.
V	naslednjem hočemo pokazati, v kake organizacije (takozvane klube) se v novejšem času družijo razni posebneži.
Kljub debeluharjev. V Ameriki, v Lisaboni na Portugalskem in v Mona-kovem obstojajo organizacije, ki se imenujejo »Klub debeluharjev«. Pogoj za sprejem je telesna teža 100 do 120 kilogramov. Namen članov je, znižati debelost s pomočjo športa in rastlinske prehrane.
V	Parizu obstoja klub enookih, v Newyorku klub enonogih. V mesr.u Marseile na Francoskem so organizirani pobiralci cigaretnih in smodkinih odpadkov.
Znan je klub zanemarjenih zakonskih mož na Dunaju. V Londonu obstoja klub starih očetov.
V	kraju Lussex Dows v bližini mesta Stortington na Angleškem poznajo kljub priprostih. Pred kratkem je kupila bogata Angležinja, ki se je naveličala vsega mogočega uživanja ter rajžanja po svetu, blizu mesteca Stortington posest, kateri pravi: »Svetišče«. Organiziran je na tem svetišču poseben klub, ki šteje 40 članov. Prebivajo v priprostih kočah, ali na vozovih ter se preživljajo kar najbolj pri-prosto. Radovednežem pripovedujejo, da jih ziblje priprosto življenje v rajska blaženem miru. Zelo razširjen je po mestih Združenih držav klub rde-čelascev.
Že v zadnji številki našega lista smo omenili klub trinajstih, ki obstoja v francoskem mestu Bordeaux in kojega namen je: pobijati praznoverje, ki se oprijemlje že stoletja številke 13. Klub trinajstih obstoja tudi v Londonu in je njegov namen isti, kakor ga zasleduje njegov francoski tovariš.
Omenjeni angleški klub je imel pred kratkem 13 občni zbor v petek 13. v mesecu. Vsak od trinajstih članov je pripeljal seboj v sejno dvorano po dva gosta. Klub trinajstih je stopal ob tej priliki pod dvojno lestvo, kar pomenja gotovo nesrečo. Na mizah kluba so bili čevlji, kar znači razno škodo.
Po seji je bil slovesen obed, na katerem je bilo na razpolago 13 raznih jedi. Kot predjed je bila na jedilnem listu zmes iz 13 ostrig. -Žganje ter vino sta bila iz leta 1913. Razno pecivo in slad-
karije so bile zložene po mizi tako, da so tvorile številko 13. Odkar obstoja ta klub, ni umrl nobeden od članov nagle smrti, tudi se ni pripetila nobenemu kaka izredna nesreča.
^SEO5PODM5IVO Cene m scf m$M poročilu.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 14. decembra so pripeljali špeharji na 68 vozeh 218 zaklanih svinj, kmetje 6 voz sadja, 32 vozov krompirja, 14 vozov čebule, 16 voz zelja, 24 vozov sena in 8 voz slame. Svinjsko meso so prodajali po 15—30 Din, slanino po 18—22 Din, krompir 0.75—1.25, čebulo 2.50 do 3, zelje 0.50—2.50, seno 80—110, slamo 65—70 Din. Pšenica 2.50, ječmen 2, oves 1.50. koruza 2.25—2.50, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 3 do 3.50, fižol 3—4 Din. Kokoš 30—35, piščanci 25 do 60, gos 60—80, puran 70—140, domači zajec 15—40, divji zajec 40—50. Česen 18—20, kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4—3, hruške 6—10, suhe slive 12 Din za kg. Mleko 3, smetana 12—14, surovo maslo 40—44 Din. Jajca 1.75—2, med 16—18 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 21 konj, 15 bikov, 160 volov, 553 krav in 10 telet: skupaj 759 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. decembra 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 9.25—9.50; poldebeli voli od Din 8.50—9; plemenski voli od Din 8—8.25; biki za klanje od Din 7.25—9; klavne krave debele od Din 7.50—8.50; plemenske krave od Din 5—6; krave za klobasarie od Din 4—4.75: molzne krave od Din 7—9; breje krave od Din 7—9; mlada živina od Din 7—9.50; teleta Din 12. Prodanih je bilo 349 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 84, v Italijo 12 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. decembra tega leta je bilo pripeljanih 135 svinj in ena koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari od Din 100—125; 7—9 tednov stari od Din 150—200; 3—4 mesece stari od Din 350—400; 7—5 mesecev stari 450—500 ; 8—10 mesecev stari 550 do 850; 1 leto od Din 1000—1500. 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže od Din 17 do 18. — Prodanih je bilo 115 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 1 kg od Din 12—20; telečje meso 1 kg od Din
20—25; svinjsko meso 1 kg od Din 15—30. *
Kolje za vinograde in za sadno drevje, kakor vsake vrste rezan les prodaja ali zaraenia za dobro vino Franio Gnilšek, Maribor, Razlogov a ulica štev. 25.	1376
Pozor kmetovalci v celjski okolici. Vcjniku in Petrovčah! Gnojenje je či-nitelj, s katerim večina kmetovalcev vse premalo računa. Zlasti zemlja v vaših občinah je vsled stalnih nasadov hmelja izčrpana, in za dosego boljše kvalitete ter večje kvantitete pridelka morate segati po umetnih gnojilih, ki pa jih največkrat vporabljate ne-smotreno in ne tako, da bi dosegli nai-večii uspeh. Radi tega se bodo v teh občinah vršila strokovna predavanja o načinu gnojenja s posebnim ozirom na umetna gnojila. Predaval bo poljedelski in hmeljarski nadzornik g. inž. Janko Dolinar, za ponazoritev preda-
vanja pa mu bodo služile žive filmske slike, ki jih za to priliko dobi iz Zagreba. V Vojniku se vrši predavanje pod okriljem tamkajšnjega Katoliškega izobraževalnega društva v soboto, dne 21. decembra tega leta ob 7. uri zvečer v posojilniški dvorani. V Celju priredi predavanje celjsko Katoliško prosvetno društvo v nedeljo, dne 22. decembra ob 8. uri zjutraj v telovadnici Orlovskega doma v Samostanski ulici v Celju. Tega predavanja naj bi se poleg onih iz celjske okolice udeležili tudi Trnoveljčani in Teharčani. V Petrovčah organizira predavanje društvo »Gospodar« za nedeljo, dne 22 decembra ob 3. uri popoldne v društveni dvorani pri g. županu Jelovšeku. Tudi predavanja v Petrovčah naj bi se udeležili ljudje iz okoliških občin. Vstop k predavanjem je prost. Pridejo naj ne le gospodarji, temveč tudi gospodinje ter fantje in dekleta.
Laporje. To leto smo imeli zelo dobro letino, le vinska trta je vsled izvanredno hude zime manj obrodila. Sicer se pa tudi v napredku gospodarstva precej gibljemo. Ustanovili smo kmetijsko podružnico in je že z majhno agitacijo imela prvo leto 45 članov. To število se bo to leto še podvojilo, za kar pa se naj kmetovalci brez agitacije sami pobrigajo. —' Odbor je imel to leto že 5 sej, nadalje smo imeli tri poučna predavanja sledečih kmetijskih strokovnjakov: Zidanšek, kmetijski referent o poljedelstvu in umetnih gnojilih; Zupane, živinorejski nadzornik, o napredku v živinoreji; Muri, inžener in pomožni referent, o uporabi umetnih gnojil v vseh panogah. Naročili smo že prvo leto 49 meterskih stotov umetnih gnojil in 19 ton apna. Že prvo leto smo kupili velik čistilni stroj za žito za 5.500 Din in bo do 20. decembra 1929 s prispevki popolnoma plačan. Galice smo naročili 600 kil ter tudi za naprej se naj vsak kmetovalec kot član po-služi teh ugodnosti, ki jih kmetijska podružnica nudi. Vsi stanovi so se že združili, tedaj tudi nam je skrajna potreba, da se združimo v svojo stanovsko organizacijo, v Kmetijske podružnice. Ker je sedaj ravno taisti čas, torej združimo vse sile in na noge vsi! Predstavljali bodemo združeni ogromno moč in gospodarska zbornica nam je zagotovljena.
Dramlje. Na Štefanovo, to je dne 26. decembra tega leta ob 8. uri dopoldne v lokalu društva »Detelja« v Dramljah sklicuje sadjarska in vrtnarska podružnica svoj tretji redni občni zbor. Ker so letos na programu izredno važne točke, se vabite vsi člani in nečlani k čim mogoče največji udeležbi. Za isti dan se je zaprosilo tudi predavatelje, kakor g. Levstika iz Celja in g. Nardjana iz Št. Jurja iz kmetijske šole, ki nam bosta predavala o pomenu sadjerejstva in sploh o napredku gospodarstva. Po končanem zborovanju se bodo vsem odlikovancem in nagradalcem, ki so bili priznani na letošnji sadni razstavi, razdelile diplome in nagrade, radi tega naj nobeden ne izostane.
Sv. Jurij ob juž, železnici. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva naznanja, da se vrši njen občni zbor prihodnjo nedeljo, to je dne 22. decembra. Poleg običajnega sporeda bo tudi predavanje o krajevnem sadnem izboru in o zatiranju škodljivcev sadnega drevja. Člani in vsi prijatelji sadjarstva, pridite v obilnem številu!
*
Ifmefie, več za sebe!
Ako prideš kaj po svetu in imaš priložnost opazovati mestne ljudi, opaziš takoj, da imajo vsi posamezniki svoja strokovna in stanovska glasila in organizacije. Preprosti delavci v tovarnah imajo za obrambo svojih interesov svoja strokovna glasila, obrtniki svoje, trgovci svoje, gostilničarji svoje, hišni posestniki svoje, učitelji, profesorji, advokati, duhovniki, zdravniki: vsi imajo posebej liste za svoj pouk in posebej liste za obrambo svojih stanovskih interesov.
Nasprotno pa je pri naših kmetovalcih. Pri njih malokje najdeš časopise, ki bi zastopali njihove interese, še manj pa liste, ki bi strokovno poučevali v raznih panogah kmetskega gospodarstva. Pretežna večina živi staro-kopitno življenje in starokopitno gospodari in kmetuje, pa noče videti novega časa in novih razmer ter novih potreb in sredstev.
Rekli boste: Pretiravaš! Prosim primer iz vašega življenja: Vsi vemo, kako so krojači hodili na štero in preprosto šivali s šivanko. Danes ni v naj-oddaljenejši vasi krojača brez šivalnega stroja. Kateri bi še šival samo z roko, bi umrl v revščini od gladu. V kmetijstvu pa smo Slovenci v glavnem še zelo, zelo vzadaj. Posamezni kmetovalci ali sploh ne čitajo, ali pa ne uporabljajo, kar čitajo. Tudi za svoje organizacije se ne brigajo. Še celo mislijo, da napravijo prijaznost in dobro delo tistemu, ki se žrtvuje in jih poučuje ter jim odpira oči! Kmetovalci, slabo bo, ako ostane med vami staro-kopitnost in neorganiziranost.
Kaj je brezpogojno potrebno?
Brezpogojno potrebno za vsacega najpreprostejšega kmetovalca pri nas je, da ima »Kmetovalca« in »Slovenskega Gospodarja«, ali z drugimi besedami: vsak naš, tudi najmanjši posestnik mora biti član naše »Kmetijske družbe v Ljubljani« in član »Kmet-ske zveze« v Mariboru. Kot član »Kmetijske družbe« ima vsakovrstne ugodnosti za naročevanje pri svojem kmetijskem gospodarstvu in strokovni izobrazbi. Kot član »Kmetske zveze« pa ima organizacijo, ki v javnem življenju zastopa v državi, v banovini in v občini, pa tudi v zunanjem gospodarskem svetu njegove stanovske interese.
Vsaka reč pa je tem več vredna in prinaša tem več koristi, čim popolnejša je. Tako je tudi s kmetijskimi organizacijami. Če hočete, da bo »kmetijska družba« v polni meri za naše slovensko kmetijstvo storila svojo dolžnost, potem morate skrbeti, da bo močna in mogočna: vsi kmetovalci morate postati njeni člani!
Kmetijska družba se preosnnje!
Do sedaj Kmetijska družba ni imela toliko pomena za naše kmetijstvo, kakor ga bo imela v bodoče. Po zamisli našega bana g. inž. Serneca bo postala kmalu »Kmetijska družba« tudi stanovska in strokovna zbornica za kme-
tovalce. To je izrednega pomena in zato je potrebno, da že sedaj obstoječe podružnice podvojijo in potrojijo svoje članstvo, povsod pa se ustanovijo še nove podružnice, kjer jih do sedaj ni. Obstoj in napredek kmetijstva to zahteva. Se vedno velja Vodnikova beseda:
»Slovenec, tvoja zemlja je zdrava,
za pridne nje lega najprava.
Sreča te išče, um ti je dan;
našel jo bodeš, če nisi zaspan!« *
Prevesita farna.
Ko so poljski pridelki spravljeni, začne marljivi kmetovalec z zimsko pra-ho. Mnogokrat sem slišal govoriti stare gospodarje, da je praha toliko vredna ko srednje močno gnojenje. Temu pravilu moramo dati kolikor toliko prav. Vsi vemo, da se posebno težka zemlja čez zimo zrahlja, postane bolj zračna, kar zelo ugodno vpliva na razvoj rastlin.
Drevo ima še večje zahteve kot poljski sadeži, tudi njemu je potrebna praha. Izvajamo jo s tem, da pustimo izkopane jame do spomladi odprte, s čimer se zemlja znatno izboljša.
Preden začnemo z izkopavanjem drevesnih jam, si moramo biti na jasnem, kakšno jamo naj napravimo. Veliko se greši ravno pri tem poslu. Često tiči napaka v tem, da je jama premajhna ali pregloboka. Kupljeno ali doma vzgojeno drevesce je imelo v drevesnici rahlo obdelano zemljo. Korenine so ja-ko nežne in niso v stanu prodreti v trde zemske plasti na stalnem mestu. Pre-mala jama je vzrok, da drevesce po treh do štirih letih zaostane, se ne razvija in hira tako dolgo, dokler ga škodljivci docela ne uničijo.
Druga stvar je velika jama. Tukaj se drevo v prvi mladosti lahko razvija. Korenine postanejo močne, da morejo prodreti tudi skozi trde stene ne-zrahljane zemlje, ne da bi to opazili na drevesu. Ravno tako tudi pregloboka jama vabi korenine v zemljo, kjer jim manjka zraka za dihanje in razkrajanje snovi. Vsled tega drevo jedva životari in ne dela sadjarju nikakega veselja in dobička.
Pravilna jama naj bo vsaj 1.5 m široka ter 50—60 cm globoka. Obliko ima lahko kvadratno, pravokotno, okroglo, to je za končni uspeh podrejenega pomena. Zemljo pri izkopavanju točno ločimo v dve skupini: živo plast ali rušo in spodnjo mrtvo plast. Spomladi, ko zasujemo jamo 10 do 14 dni pred sajenjem, pride živa plast na dno, mrtva pa na vrh. Na ta način bodo imele rastline na razpolago dobro zemljo, slaba pa se bo Izboljšala fizikalno in biološko. Če naletimo pri kopanju na ogrce, jih uničimo. Ravno tako Iz-birajmo morebitne korenine, ki nam lahko pozneje okužijo drevo s koreninsko plesnijo.
Včasih se prigodi, da imamo zemljišče, kjer stoji podtalna voda previsoko. Tu si lahko pomagamo s sejanjem na grič ali kup. V to svrho se napelje toliko zemlje, da nastane 3 m širok ter 1 m visok prič. Zemljo moramo r>re1e
vsaj globoko prekopati. Rušo za oblaganje griča dobimo tam, kjer hočemo napraviti grič. Oblaganje ali obsejanje griča je vsekakor potrebno, da varuje trava zemljo pred izpiranjem. Tako vsajeno drevesce se lepo razvija ter dvigne ceno zemljišča.
Sedaj, ko nas zapušča za kratek" čas obilica poljskega dela, mislimo na spomladansko sajenje, čigar predpriprava je pravilna drevesna jama.
Martin Potočni^
Naročajte celoletnol Na vsa različna vprašanja sporočamo, da morejo 1« celoletni naročniki imeti pravico do podpore v slučaju nesreče. Kajti pregled teh je mogoče voditi v ta namen, za ostale pa ne. — Celoletna naročnina stane Din 32. — Pomagajte si med seboj, če nima kdo denarja ravno sedaj!
Ugodna prilika za pouk v glasbi. V Maribo« ru že deluje osem let glasbeno društvo Omla< dina, ki ima svoje društvene prostore v Cvet« lični ulici 28. Odbor vabi vse one čez 14 lef stare mladeniče iz mesta, Krčevine in Laj-tersbarga, ki imajo muzikalni posluh in veselje; do godbe, naj se v nedeljo, dne 22. decembra od 9.—12. ure dopoldne z dovoljenjem staršev prijavijo v društvenih prostorih za vpis. Iz« volijo si lahko katerikoli godbeni instrument, bodisi pihala ali godbo na lok. Pouk se b<i vršil pod spretnim vodstvom izbornega mladinskega kapelnika g. Frančiška Germ, ki j« omladinsko godbo dvignil do častne višine. Društveni odbor bo istega dne sprejemal tudi dobro izvežbane godbenike ki bi želeli pristopiti kot izvršujoči člani Omladine. Sprejmejo: se tudi mladeniči v odsek godbe na lok, k tam« buraškemu, dramatskemu in pevskemu odseku. Razen tega se sprejmejo dečki v kouk na gosli in klavir ter v pevsko šolo. Najnižja ukovina se bo določila po dogovoru. Porabite ugodno priliko ter napravite starši otrokom veselje za božič. Odbor.
Izobraževalno društvo v Krčevini pri Mariboru priredi v nedeljo dne 22. decembra tega leta ob 3. uri popoldne v Društvenem domu božičnico in obdarovanje revnih otrok in igro »Cvetlični venček božjemu Detetu«. Godba Katoliške omladine. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naša mladina se zopet pripravlja za Božič, da razveseli lju-: bitelje lepih iger. Na Štefanovo se bo vpri-: zorila krasna ljudska igra s petjem v petih1 dejanjih »Deseti brat«. Mnogim bo znan »Deseti brat« iz istoimenske povesti, ki jo je spi« sal Josip Jurčič in jo je izdala pred leti druž«. ba sv. Mohorja. Poiščite si doma »Desetega brata« ali pa ga dobite v društveni knjižnici ter ga prečitajte. Na Štefanovo pa po večerni« cah vsi, stari in mladi, v dvorano, kjer boste videli živo povest »Desetega brata«, Krjavlja in druge zanimive osebe na odru. Opozorite svoje znance in jih privedite seboj!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Sosedje, domačini I Marsikak nastop telovadne družine vam je Se v spominu, ki ga je priredila v poletju na travniku, pozimi pa v dvorani. Ta družina vas vabi, da pridete prijatelji in prijateljice na Štefanovo v dvorano k igri »Iz smrti v življenje«. — Vsi fantje se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali v letih z najmanjšim, da so mogli izvrševati to kulturno delo v vseh panogah, katero je ostalo neizbrisno v srcih fantov, ki vam kličejo: Bog živi one, katerim Je bila U jo pri	\?<?oja mlndinel
Hoče. Katoliško bralno društvo se vsem, ki bo pripomogli, da se je Miklavževa slavnost tako lepo obnesla, najlepše zahvaljuje. Obenem naznanja, da uprizori na Štefanovo ob treh popoldne in ob pol osmih zvečer v društveni dvorani gledališko predstavo »Stari in mladi«. Pridite!
Velika Nedelja. Dramatični odsek Katoliškega bralnega društva »Mir« priredi na Štefanovo, dne 26. tega meseca v svoji društveni fivorani krasno zgodovinsko igro v petih dejanjih »Miklova Zala«. Začetek po večernicah ob 15. uri. V nedeljo, dne 29. decembra se igra ob istem času in na istem kraju ponovi. Vse prijatelje lepih predstav vljudno vabi k obilni udeležbi odbor.
Krizsvci pri Ljutomeru. Bralno društvo pri-.omeru priredi na Štefanovo, dne 26. decembra 1929 v Slomšekovi drorani pretresljivo dramo, vzeto iz zadnje svetovne vojne »Župan stilmondski« v treh dejanjih. Vrši se v Belgiji meseca avgusta leta 1914 ter bo posebno zanimala predvsem one, ki so bili v '.ej vojni prizadeti. Jasno pa tudi kaže, kakšno napeto nadvladje so hoteli Nemci nad manjšimi narodi na svetu, ter jim ni bila tudi nobena nedolžna žrtev mila. Zato pridite vsi in si oglejte !o prekrasno delo. Začetek popoldne ob pol
4.	uri.
Središče ob Dravi. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 22. decembra tega leta v Društvenem domu bo-ličnico revnim otrokom. Na sporedu je otro-Ika igrica štiridejanka »Božična noč«, dekla-macije in nazadnje obdarovaje otrok. Vstopnine ni, zato se prostovoljni prispevki v ta Bamen hvaležno sprejmejo. Pričetek točno ob i. (15.) uri. Stari in mladi, vsi ste vljudno Vabljeni. — Odbor.
Zy. Polsknv.a. Naše izobraževalno društvo »Skala« uprizori na Štefanovo, dne 28. decembra po večernicah na društvenem odru pri g. Rečniku pretresljivo žaloigro »Požigalka v 5 dejanjih. Pridite vsi!
Konjice. Na Štefanovo, dne 26. decembra ob
5.	uri popoldne se vrši v tukajšnjem društvenem domu zanimiva ljudska igra »Graniear-ji«. Igra je polna tragičnih in šaljivih scen ter nudi nebroj notranjega užitka, za kar vabimo vse bližnje okoličane k številni udeležbi!
Sv. Jurij ob južni želsznici. Prosvetno dru štvo priredi v nedeljo dne 22. decembra po večernicah v Katoliškem domu proslavo papeževega jubileja. Na sporedu so igrice, petje, govor itd. Pridite vsi!
Kepela pri Radencih. Kdor se hoče na Štefanovo, dne 26. decembra malo razvedriti in pošteno nasmejati, naj pride popoldne ob petih v restavracijo g. Maršika v Radencih, kjer se bo uprizorila šaloigra »Ubogi samci«.
Vojnik. Marijina kongregacija v Vojniku Uprizori na Štefanovo, dne 26. decembra 1929 ob 15. uri v posojilniški dvorani igro v petih dejanjih »Žrtev spovedne molčečnosti«. Igra Je izhajala skozi celo leto v »Našem Domu« in vzbuja pozornost. K predstavi vsi vljudno vabljeni!
Pozor mladeniška društva! Zavod sv. Ivana Nepomuka v Raskrižju pri Ljutomeru ima na prodaj skoro nov tam-buraški zbor: Berd, bisernico, I. brač, I. in II. bugarija. Cene zelo nizke!
Zanimiwosfl.
91 tisoč vržink popuSil. Zelo skrbi za državno blagajno znani koroški gostilničar iz Voitsberga Janez Wagner. Tekom 42 let je popušil 91 tisoč vižink. Od 20 leta naprej je kadil izključno le vržinke. Danes je star 66 let, 4 medvojna leta je kadil malo in torej 42 let neprestano puha to najmočnejšo smodko. 42 let = 15.120 dni = 6 komadov dnevno in je skupaj 90.7°0 komadov.
Zlata dežela Ophir odkrita. Učenjaki so se že mnogo trudili, da bi odkrili deželo Ophir, kjer je kraljevala prijateljica kralja Salamona — kraljica iz Sabe. Angleški raziskovalec Crawford je objavil po 20 letnem raziskovanju sledečo trditev: 700 km vzhodno od arabskega mesta Aden — današnja Makalla je nekdanji Ophir, mesto pravljic. Anglež dokazuje svojo trditev z izkopinami, ki jih je našel v bližini Makalle in pričajo o nekdanji visoki kulturi.
Znamenit park. Ameriški milijonar Clark je dal svojčas okrog svojega novega gradu nasaditi ograjo iz dreves (iz doraslih) na daljavo 10 km. Podjetnik, kateremu je bilo delo poverjeno, si je zgradil za dovoz drevja lastno železnico. Med drevjem so se nahajali tudi stoletni dobi.
Živ pokopan. V Šleziji je bilo te dni prodano posestvo Rybnar v okrožju Tarnowitz. Ob tej priliki so bile prepeljane na novo posest v Wroninu krste družino Koschytzky, ki so bile poprej v grobnici na Rvbnarju. Ko so odprli grobnico ob navzočnosti komisije, so ugotovili, da sta bili stranski steni krste pred 9 leti na srčni kapi umrlega ritmojstra Pavla Koschytzky razkle-njeni in razdrti. Mrlič je ležal na obrazu in tiščal obe roki stegnjeni proti levi in desni. Pregrinjalo, s katerim je bilo pokrito njegovo truplo, je ležalo vso strgano pri nogah. Ker grobnica ni bila izropana, je podan dokaz, da je bil ritmojster le navidezno mrtev in bil živ pokopan.
Počastitev papeževega ziatomašniš-kega jubileja. Število vernikov, ki so počastili zlatomašniški jubilej Pija XI. z romanjem v Rim, cenijo v prvih desetih mesecih leta 1929 na 100 tisoč. V celem se je pripeljalo v Rim 439 romarskih vlakov in med temi samo iz Italije 295, 124 jih je dospelo iz raznih krajev Evrope, 1 iz Azije (iz Armenije), 4 iz Afrike, 11 iz ameriških Združenih držav, 4 iz Južne Ameriker. Francija prednjači s 34 romarskimi vlaki celi Evropi. Za Francijo pride Belgija s 17 vlaki, Nemčija 11, Švica 8, Holandija in Španija 7, Bavarska in Poljska 6, Madžarska 5, Avstrija in Čehoslovaš-ka 4, Grčija in Angleška 2, Bulgarija, Jugoslavija, Portugalska, Litavska, Turčija in Ukrajina vsaka po eden romarski vlak. Francoski spomladni romarski vlak je štel 5000 oseb. francoski delavski romarski vlak s 1000 delodajalci in 500 delavci. Ko je bil Don Bosco proglašen blaženim, se je zbralo v Rimu 5000 salezijancev. Prav posebno so počastili papeža španski preiati, ki so se pripeljali v Rim v aeroplanu.
Knjige za kmetske Gospodinje. Kmet-
ske kuharske bukvice 5 Din. — Sadje v gospodinjstvu 24 Din. — Domači vrt 33 Din, vez. 40 Din. — Slovenska kuharica (velika izdaja) vez. 160 Din. — Spretna kuharica 32 Din. — Nasveti za hišo in dom 20 Din, vez. 30 Din. — Gospodinjstvo 40 Din. — Mati vzgojiteljica 10 Din. — Domači zdravnik 35 Din, vez. 44 Din. Knjige kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
(Iz ruščine prevedel A. K.)
Bilo je o polnoči.
Dimitrij Kuldarov je razburjen prišel v stanovanje svojih staršev in je obhodil vse sob». Starši so bili že odšli spat. Sestra je ležala T postelji in je čitala zadnjo stran romana. Bratje gimnazisti so spali.
»Odkod si prišel, kaj ti je,« so začudene vprašali starši.
»Oh, nikar no vprašujte! Tega nisem pričakoval! Ne, tega nisem pričakoval. To je neverjetno . . .«
Dimitrij se je zasmejal in je sedel v naslonjač, ker od veselja ni mogel stati na nogah.
»To je neverjetno, tega si ne morete predstavljati. Poglejte!«
Sestra ja skočila s postelje, se je oblekla in je šla k bratu. Gimnazisti so se zbudili.
»Kaj ti je? Ti nisi človek!«
»Oh, kako sem vesel, mamica! Veste, zdaj me pozna vsa Rusija! Vsa! Do zdaj ste samo vi znali, da živi na svetu uradnik Dimitrij Kudarov, a zdaj ve vsa Rusija. Mamica! O Gospod!«
Dimitrij je poskočil, poletel po vseh sobah in zopet sedel.
»Kaj se je zgodilo? Govori pametno!«
»Vi živite kakor divje zveri, časopisov ne čitate, nimate nobenega zanimanja za javnost, a v časopisih je toliko zanimivega. Ako se kaj zgodi, je naglo vse znano, nič se ne prikrije. Kako sem srečen! O Gospod! Veste, le o znamenitih ljudeh pišejo časopisi, a tu so še o meni napisali.«
»Kaj, o tebi? Kje?«
Oče je prebledel. Mati mu je pogledala v obraz in se prekrižala. Gimnazisti so poskočili in kakor so bili le v kratkih nočnih srajcah, so šli k svojemu starejšemu bratu.
»Da! O meni so napisali! Zdaj me pozna vsa Rusija. Mama, hranite to-le številko v spomin. Bodem jo vam včasih čifal. — Poglejte!«
Dimitrij je izvlekel iz žepa številko časopisa, jo podal očetu in pokazal s prstom na mesto, podčrtano z modrim svinčnikom.
»Čitajte! «
Oče si je nadel očala.
»Čitajte vendar!«
Mamica mu je pogledala v obraz in se J» prekrižala. Oče je pokašljal in je začel čitati:
»Dne 29. decembra ob enajstih zvečer je uradnik Dimitrij Kuldarov . . .«
»Vidite, vidite; Dalje!
». . . uradnik Dimitrij Kuldarov prišel Ji vinske kleti na Mali Broni v hiši Kozihina v netreznem stanju . . .«
«To sem jaz s Semenom Petrovičem . . . Vs« je natančno opisano. Nadaljujte! Dalje! Poslušajte!«
». . . v netreznem stanju, se je spodtaknil in pal pod konja tam stoječega voznika, nekega kmeta iz vasi Durikina, Juhnovskega ujezda, po imenu Ivana Drotova. Prestrašeni konj J« stopil čez Kuldarova in je vlekel po njem sani, v katerih je sedel moskovski kupec Stepan Lukov, bežal je po ulici in so ga ustavili hlapci. Kuldarova, ki se v začetku ni zavedal, so odpeljali na policijo, kjer ga je preiskal zdravnik. Udarec, katerega je dobil na tilnik . . .«
»Od ojesa. oče. Dalje! čitajte dalje!«
». . . je dobil na tilnik, je lahkega značaja. O dogodku se je sestavil zapisnik. Ponesrečencu je bila dana zdravniška pomoč.«
»Veleli so mi tilnik umivati s hladno vodo. Ste čitali zdaj? Glejte! Zdaj je znano po vsej Rusiji. Dajte sem!«
Dimitrij fe zagrabil časopis, ga je zložil in vtaknil v žep.
»Grem k Mnlcarovim in jim pokažem . . Treba je šc pokazati Ivanickim, Nataliji Iva-novni in Anisimu Vasiljiču . . . Grem! Ostanite zdravi!«
Dimitrij je dal čepico na glavo ter je dobri volfe In vesel odšel na ulico.
Agitatorji so zelo agllni. Žal, da ne povsod. Posebno Pcsavje, Savinjska dolina, pa še nekateri okraji pričakujejo agitatorjev, ki bodo tu lahko uspe-1L Preberite si nagrade za delavne agitatorje in idiie na delo!
Št. Peter pri Mariboru. Prenovljena kapelica v Nebovi je bila blagoslovljena. Posestvo g. Durjave v Celestrini je prešlo v last mariborskega trgovca g. Laha na Glavnem trgu. V Trčovi je umrla posestnica Straus Julija-na. Rajna je bila več let navezana na bolniško postelj. — Priziv proti od župana sestavljenemu proračunu je vložen in sicer radi postavke iz šolskega proračuna, določene za stvarne 6)lske potrebščine zasebne dekliške osnovne š>le šolskih Pester. — Gospodinjski tečaj, ki ga vodijo šolske sestre, obiskuje precej šent-peterskih deklet. — Božičnica, ki jo prircde fitentepeterska katoliška društva v pred revnim šolskim otrokom, se vrši v nedeljo, dne 22. decembra, po večernicah v samostanski »oli.
Ceršak ob Mnri. Bela žena silno ko3i po naši občini. V zadnjih 14 dneh sta umrla dva odlična naša občana in sicer Ivan Stani, posestnik in dolgoletni občinski svetovalec naše občine. Kmalu za njim pa mu je sledila v večnost posestnica Jožefa Hernah. Oba sta bila stara nad 70 let. Pri obeh hišah je »Slovenski Gospodar« že desetletja stalni gost. — Obema naj sveti nebeška luč!
Pivola pri Močan. Dne 27. novembra tega leta je bila pri nas vesela gostija. Poročil se Je naš sosed in posestnik Jakob Toličič z gdč. Josipino Elšnik, hčerko g. Jurija Elšnik, veleposestnika v Sulztalu v Avstriji. Bog daj novoporočencema obilno blagoslova in sreče! Na pobudo ženinovega starešine ali priče, g. Petra Trinko, gostilničarja v Razvanju, so darovali veseli gostje 220 Din za Dijaško kuhinjo v Mariboru; nevestin oče pa je prvi položil v ta preblag namen 100 Din. Da bi tako lep vzgled le povsod posnemali v prid učeči mladini!
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. (Zahvala.) Za vse izraze prisrčnega sočustvovanja vsem, ki so našega nepozabnega, nad vse ljubljenega, prerano umrlega soproga, očeta, brata, svaka in strička Vinka Dvoršaka' spremljali k zadnjemu počitku, dne 2. decembra t. 1., izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno nam je bila v tolažbo udeležba pre-častite duhovščine, pretresljiv nagrobni govor domačega gospoda župnika, ganljivo slovo celokupnega cerkvenega pevskega zbora, vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so pokojnikovo gomilo posuli s cvetjem.
Sv. Vid pri Ptuju. Za nedeljo, dne 22. decembra vabimo vse gospodarje in gospodinjo, kmete, viničarje, sploh vse, da se udeleže — ustanovitve nove hranilnice in posojilnice. Ta dan začne hranilnica poslovati v novem Slomškovem domu. Govorila bosta g. Vlado Pušenjak, nadrevizor Zadružne Zveze in g. I. Vesenjak, min. v pokoju. Pridite v obilnem številu. — Otroška igra je obakrat sijajno izpadla. Nismo mislili, da se tudi naši otroci lahko tako težkih in lepih reči nauče. Posebna hvala gre še gospodu organistu za tako lepo petje.
Ljutomer. Nova damska moda. Opaža se že, da so elegantne dame začele nositi fino lakirane črne škornje. Baš za zimski čas bodo ti škornji damam ne samo v okras, ampak bodo nežno čuteče ženske noge očuvale pozebe. Ker pa so sedaj v modi fzredno kratka krila, ki po večini ne dosegajo niti kolen, bi bilo priporočati, da še si dame radi prihajajoče zime podaljšajo krila, da se eventuelno ne gode slučaji amputacij nog, kakor se je to Klasom
poročil v listih dogodilo na Francoskem v pretečeni hudi zimi.
Ljutomer. Ogenj. Žalosten glas trombe je naše vrle gasilce opozoril, da bo treba bliž-nemu na pomoč. Ob pol 14. uri dne 13. decembra tega leta je na nepojasnjen način začela goreti viničarija Marije Peklar v Rinčetovi grabi pri Ljutomeru; ker je bila hiša precej stara in s slamo krita, je pogorelo vse do tal. Škoda je občutna, kakor za viničarja, ki se je moral vse leto mučiti, da si je nanosil na plečah hrane za zimo, tako jo čuti tudi stara gospodinja Peklarova, ki hiše ni imela zavarovane vsaj za visoko svoto. Ker v neposredni bližini ni nobene hiše, ter ni pihal veter, se je požar omejil le na omenjeno hišo.
Vogričevci pri Ljutomera. (Roparski napad.) V petek, dne 6. decembra ob 10. uri ponoči sta se vračala Alojz in Rozalija Obran proti domu. Na potu srečata ncznanca, ga pozdravita, dober večer. Tujec ne odgovori nič ampak zgrabi Rozalijo za grlo in jo vrže na tla. Alojz prime neznanca, da reši Rozalijo, ali kakor bi trenil, že leži Alojz in mu zasadi nož v desno roko. Po svojem dopolnjenem delu je odpihal v temno noč. Alojzu se je zastrupila kri ter se bori s smrtjo v ormoški bolnici. Zapušča tri nepreskrbljene otroke.
Sv. Harjeia niže Piuja. Že je minulo leto, odkar deluje pri nas kmetijska nabavna zadruga v zadovoljstvo kmetov. Lepe uspehe je že dosegla v tem času, pa bi še boljše, ko bi se vsak zavedal, da kmetu nikdo ne pomaga v sedlo, ako ne sam. Svoji k svojim, piše zadružni koledar. Premisli, in še enkrat, potem stori svojo dolžnost. Poglejmo, kako se godi češkemu kmetu, ki obratuje potom zadruge. Še kruh si pečejo skupno, a so v gmotnih ozi-rih boljši od nas. Daleč pred nami so, mi pa jih čvrsto posnemaimo in držimo skupaj. — Državni praznik, 1. december, so proslavila vsa društva najbolje. Orli in gasilci so v krojih prisostvovali sv. maši. Praznik Brezmadežne, dne 8. decembra, pa so proslavile dekleta Marijine družbe s sprejemom sv. zakramentov, pri pozni službi božji pa Orli. Lep je bil pogled na vrsti krepkih Orlov pred mizo Gospodovo. Le tako naprej, in bo vaša mladost najlepša.
Ormož. V soboto zvečer je umrl na domu g. Ivana Skoliber mlad narednik Albin Germ. Postal je žrtev hitre jetike. Dvakrat previden je z ginljivo pobožnostjo prejel svete zakramente.
Ormož. Nekaj posebnega in novega je bilo v Ormožu preteklo nedeljo po rani maši to, da je mlad mož prodajal pred cerkvijo številke nedeljskega »Slovenca«. Najbrže se je pomešal med može in fante s strahom, češ, kako bo šlo. Pa je šlo, in še prav dobro je šlo, tako da so moški kar kmalu pokupili vseh 20 številk. Zdaj se pa le za prihodnjo nedeljo pripravite, bodete lahko kupili lepo božično številko. Le pridno segajte po nji.
Šmartno v Rožni dolini. Komaj smo 25. novembra položili dobro mamico Nežiko Viden-šek iz Galicije v hladni grob, je štiri dni potem po kratki bolezni preminula njena hči, gospa Antonija Krajnc, po domače Hriberšek, posestnica v Ločah šmartinske fare. Kako je bila rajnka priljubljena med farani je pričal njen veličasten pogreb. Na zadnji poti jo je spremljalo mnogo sorodnikov in prijateljev iz domače in sosednjih župnij. Gospa Hriberšek je bila ugledna in globoko verna gospodinja, siromakom in cerkvi pa dobrotljiva žena. Marsikatero oko se je orosilo, ko so ji šmartinski zvonovi, katerim je bila botra, za-epli zadnji pozdrav. Pri odprtem grobu se je še gosp. duhovni svetnik župnik Ozvatič v srce segajočih besedah poslovil od rajnke kot ugledne gospodinje, dobre matere in prave krščanske žene. Tebi, draga Tončka, ki si svojega zvestega moža in ljube otročiče tako zgodaj zapustila, naj bode žemljica lahka!
Bron pri Konjicah. Zadnji cveti nežnih Jesenskih cvetlic so pokrivali krsto mladeniča,
še le 15. let starega Jurija Gašnik iz Brega. Komaj je začel živeti, že je moral leči v hladni grob. Bil je priden, zato ga je tudi vse rado imelo. Šel si je po plačilo, katerega je zaslužil. Počivaj v miru, dragi Jurče!
Kurska Sobota. V Beltincih je imel starej-šiši kmet iz Sela opravka. Podal se je baš na pot in je tudi srečno prišel v Beltince ln sa. podal v vrvarno. V trgovini se je naenkrat zgrudil, zadet od kapi. Naložili so ga hitro ni voz in odpeljali v bolnico v Mursko Soboto, kjer je pri prestopu bolnice Izdahnil.
Male Boie. Gospod urednik! Malo dopisov, je še pač prišlo v naš preljubljeni »Slavenski Gospodar« iz našega kota. Zato sem si pač štel v dolžnost, da se tudi jaz oglasim v tem listu. Mislim, da mi tega ne boste zamerili. — Sedaj, ko so daljši večeri, prav pridno čita-mo »Slovenskega Gospodarja« in ravno nam došle Mohorjeve knjige. Mislim, da nobena povest ni bila tako zanimiva, kakor »Grče«. Pa tudi »Kmetija ob Temernici« ne zaostaja za njo. Koledar pa, že od davnih dni priljubljen, nam je prinesel polno lepih člankov in slik. Pomislimo, koliko lepih in koristnih knjig je izdala ta družba v teku svojega 77 letnega plo-donosnega delovanja. Cela vrsta jih je, da nam jih je nemogoče prešteti. V vsako hišo naj bi prišla Mohorjeva knjiga. Kajti, za bora dva »kovača« ne dobite nikjer tako lepili knjig. Ne smete se izgovarjati: »Nimam denarja.« Zakaj, kar boste izdali za dober čas-: nik in dobro knjigo, se vam bo stotero povrnilo. Če pomislimo, kako ogromne svota gredo po grlu in pa v dim, za kaj je seveda dosti denarja, samo za dobro stvar ga ni „ . i Pa brez zamere! Drugič kaj več.
Trbovlje. V soboto je padel iz vlaka pri Trbovljah 21 letni trgovski potnik Vinc. Sever, doma iz Viča pri Ljubljani. Težko ranjenega so prepeljali v rudniško bolnico v Trbovlje, kjer je izdahnil radi počene lobanje in obeh zlomljenih nog.
Šmarje pri Jelšah. Že nad eno leto nam obetajo otvoritev nove železniške proge Rogatec—Krapina in naše neposredne zveze z Zagrebom. Enkrat pa vsaj mora priti do tega, čeravno še ni bilo 1. novembra tega leta, ka* kor so svojčas pomotoma poročali časniki* Po otvoritvi upamo na četrti vlak na obe strani, ki bi nas v predpoldanski uri zvezali z vlaki proti Celju in Mariboru. — Zelo nam ugaja celjski avtobus, ki na svojem potovanju Celje—Sv. Peter pod Sv. gorami skrbi za naš dovoz na Grobelno ob četrt na osem k jutranjemu vlaku proti Mariboru in za povra-tek od ondot ob pol 20. uri takoj po prihodu mariborskega večernega, vlaka. — Naš delava ni cestni odbor z načelnikom g. Turkom j» dogotovil že lep kos nove ceste, ki nas bo ▼ doglednem času zvezala z Zibiko po eni itf s Pristavo po drugi strani — pravijo, da celft že drugo leto. Želimo izdatne pomoči in vztrajnosti na začrtani poti in pa obilo uspeha! Kij bi bili boljše založeni z denarjem, kako racU bi si še zboljšali ceste proti Sv. Barbari, Stranjam, Korpulam, Sv. Miklavžu in drugam! Bomo pač najprej blato gazili in z živino vrffd trpeli.
Šmarjo pri Jelšah. Zadnjo pobinkoštno nedeljo smo obhajali ganljivo slovesnost, ki nam ne gre iz spomina. G. msg. prof. Vreže nam je blagoslovil novi del župnijskega pokopališč a, ki se razprostira na severni strani železniške postaje. Velika množica vernikov je * zanimanjem poslušala zgodovino šmarskega mirodvora nekdaj okrog cerkve, potem na Pinklečevi njivi in sedaj na Šramlovem posestvu in je razlaga blagcslovitvenih obredov vsem globoko segala v srca. Z novim letom se bodo začela našim ljubim rajnim na .tem pokopališču postiljati tiha ležišča. Sedaj pa še zadnje prostorčke uporabljamo na starem; ki bo v najkrajšem času zares nabito polno. — Vpokojenega g. sreskega ekosaraa Stam-hergerja je zadela velika žalost. Dne 30. novembra se je podala njegova žena k jutra-
njemu vlaku, da se pelje v Maribor. Na sredi med trgom in postajo ji postane slabo, napravi še par korakov ter pred dr. Rupnikovo hišo pade mrtva na tla. Zadela jo je srčna kap. Bog daj, blagi rajni večni mir, nas pa varuj nagle in nepredvidene smrti I
Laški okraj. Koder sem še hodil, se vozil, tako zanemarjenih kolovoznih poti še nisem nikjer našel kot v tem okraju. Nastane vprašanje, kdo je temu kriv? Prebivalci teh vasi bodo rekli: Občinal Ne zavedajo se pa, da so Sestavni del občine in ob tej krivdi tudi sami prizadeti. Videl sem most čez mali potoček, katerega je pred par leti dala občina narediti. Most je razpadel, toda les je še pa dobro ohranjen. V vasi, kjer rabijo to brv, je par boljših posestnikov, ali ne zgane se nobeden, da bi to brv skupaj spravil kot je bila, ampak rajši Skačejo črez potok. Grem naprej. Iz gospodarskega poslopja mu teče gnojnica pred hišni prag. Vzemi motiko in izpelji drago tekočino na travnik in travnik bode zelen kot vrt, pred hišo pa bo zopet lahko nastal vrt — ne pa Stranišče. Župan in občinski tajnik, ne moreta biti povsod in vsak dan med ljudstvom in istega prositi, da dela v svojo korist. Ne zahteva se od občinskega odbornika, da bi moral sam vsak dan stati na občinskih, oziroma kolovoznih cestah. Toda, toliko bi se pa že lahko ojunačil, če je res vreden občinski odbornik, ter povabil sosede, da bi sedaj, ko se je večje kmetsko delo končalo, malo vozna pota po vasi uredili in s tem storili dobro sebi, Živini, svojemu gospodarskemu orodju in ugledu vasi. Ako gre vse iz občinske blagajne, gre tudi iz tvoje blagajne. Ne delajmo izdatkov občini, to je sam sebi, katerim se lahko i svojo dobro voljo izognemo. Ni namen pisca teh vrst, koga žaliti, toda boli pa ga le, ko vidi stvari, ki žalijo naš sedanji slovenski rod. Poglej naše prednike. Vsak kmet je imel obzidano svojo kmetijo. Na najvišjih hribih Bo stavili cerkve. Vsak je imel vinograd in v istem lično zidanico. Ti si pa pustil, da je vse to uničeno, razpadlo. Niti strehe ne privoščiš Poslopju, katerega si po očetu zastonj podedo-Imej, dragi prijatelj, vedno pred očmi: kakšna pota, steze, hrami naše so vasi, ob prihodu tujca kaže, kaj prebivalec vreden si!
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 3. dec. smo »premili k večnemu počitku vrlo mater in gospodinjo Marijo Trupi iz Trobendola. Ko je pred 14. leti padel njen mož v svetovni vojni,
Že s podvojeno pridnostjo in delavnostjo oskr-lovala svoje posestvo. Ena hčerka je usmi-Ijenka v Zagrebu, druge otroke je doma lepo oskrbela. Po hudem trpljenju je zatisnila svo-
je trudne oči dne 1. decembra. Dobra mati in krščanska žena, počivaj v mirul Dne 16. novembra pa je umrl 22 letni mladenič Tomaž Tratnik iz Gore; vkljub svoji mladosti si je v kratkem času kot rudar v Hudijami pripravil lepo svoto denarja. Neusmiljena sušica pa je uničila njegove načrte za bodočnost. Lepo se je pripravil na smrt, lepo tudi umrl. Dobri Tomaž, svetila ti večna luč! — Ganljivi prizor smo gledali na Marijin praznik, dne 8. decembra v šentrupertski cerkvi, ko Je 16 deklet in pet mladeničev v ganljivi slovesnosti sprejelo Marijine svetinje in stopilo pod Marijin prapor. Naša mladina je še po večini dobra. Živimo v težkih razmerah, a ne pozabimo na stiske drugih. Dekleta Marijine družbe so letos za sveto leto zbrale 408 Din za novo cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku, sedaj pa pridno nabirajo za novo bogoslovnico v Mariboru. Fantje pa se trudijo zbrati svoto za odplačilo svoje krasne društvene zastave.
Sv. Peter nad Laškim. Na Štefanovo, dne 26. decembra se bo pri poznem opravilu ob 10. uri slovesno blagoslovila popolnoma prenovljena podružnica Sv. Petra. Velike žrtve so prinašali največ vrli Petrovčani, pa tudi mnogi drugi dobrotniki od blizu in daleč. — Zato pa pridite na Štefanovo pogledat lično našo cerkvico, ki kakor mlada nevestica ljubko vabi na svoj častni dan vse prijatelje in znance.
Kriva Palanka. Vsak hiti k svoji obitelji, kjer si podajo roke in si voščijo vesele praznike, a na žalost nam tega ni mogoče. Zato si želimo vsaj v duhu prisostvovati slovenskim običajem. Da bi se spomnili tukaj se naha-jajočih, želimo vsem rodbinam, starim in mladim, fantom Sn dekletom, sorodnikom,
posebno pa dekletom iz vasi Morje, A. S. in Medvejice pri Pragerskem C. njenim in mojim roditeljem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Orožnika Morčič in K. Tro-njo.
Eanja-Luka. V nedeljo, dne 8. decembra je priredil g. Butorec v svoji gostilni zabavo. ^ Svirala je privatna vojaška godba, neki Jane« K. iz Ljubljane, Dreo Ferdo iz Maribora, Koželj Leopold iz Ptuja in Lupša Alojz iz Ljutomera. — Pretekli mesec je nastal požar v gostilni g. K. F., katerega je tukajšnja požarna bramba takoj omejila in preprečila nadalj-no škodo. Pri gašenju je bil tudi med prvimi neki vojak Slovenec, pisar invalidskega suda, rodom iz Ljutomera.
Kmetovalci! Kdor hoče svoje pridelke dobro prodati, naj se obrne na trgovsko agenturo F. Jarh, Maribor, Koroščeva 20. Informacije vsak čas na razpolago. Pri pismenih vprašanjih je priložiti znamke za 3 Din. 1516
——-—-
Viničar, priden, pošten in zmožen vseh vinogradniških del, s 4—6 delavskimi močmi se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Vprašati je na naslov: posestvo Šturm, Počehova 268 pri Mariboru.	1558
Častna izjava. Podpisana zakonska Dominik' in Katarina Klavžar, posestnika v Okolici Vojnik, izjavljava, da je vse, kar sva govorila proti Ferdinandu Koštomaj, mesarju v Lembergu čez najinega soseda Matko Lešnika, kot neresnično in izmišljeno. Zahvaljujeva se slednjemu za odstop kazenskega postopanja in plačava vse stroške sama. —> Okolica Vojnik, dne 12. decembra 2929. — Dominik in Katarina Klavžar.	1559

Zahvala.
si; jsv^ms&e&^M^at
Ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, brata, svaka, strica, gospoda
IProtrtc^
posestnika v Racah,
izrekamo tem potom vsem, ki so pripomogli do tako častnega spremstva na njegovi zadnji poti, najlepšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo račkemu pevskemu zboru za ganljivi žalostinki, prostovoljemu gasilnemu društvu, zastopstvu domače občine za častno spremstvo, cenjenemu učiteljstvu iz Rač in Cadrama In č. g. duhovščini. Prav posebno se zahvaljujemo šolskemu upravitelju g. Mohorko iz Rač za iskreni poslovilni govor ob odprtem grobu.
Bog plačaj tudi vsem onim, ki so darovali cvetje in spremili našega predragega na iy'egovi poslednji poti v tako častnem številu.
Rače, St. Janž na Dravskem polju, Maribor. 1560	Rodbine: Jarc, Dobnik, Macua.
STRAH DŽUNGLE.
Na nosalih je ležal tujec, katerega smo pobrali nezavestnega ne daleč od naše koče. Še le pozno popolde druzega dne se je vzbudil, skočil naenkrat po koncu kakor obsedenec in zahteval Žganja.
»Kaj se je zgodilo?« so ga vpraševali okoli stoječi. Neznanec je vlival vase ponujeno žgano t>ijačo in pripovedoval hripavega glasu to-le:
»Bili smo na potu z mulami v Badrilijo: — Martini, Andris in jaz. Steza se vleče preko visokih hribov mimo temnih prepadov in podzemeljskih jam. Tom, majhen in gibčen domačin, nam je služil za voditelja na potovanju. Da bi 'dosegli naš cilj čim preje, smo šli kar povprek, Ctkoravno nas je svaril naš kažipot, da kraljujejo po teh od človeške noge neobiskanih soteskah divje zveri in velikanski — strupeni pajki. Prodirali smo skozi goščave, preko strohnelih vej ter močvirnatih mlakuž v divjino.
Naenkrat je pribežal Tom nazaj k nam in
obstal ves preplašen. Njegov obraz je pričal, da je moral videti nekaj strašnega. V komaj razumljivih besedah je izbruhnil iz sebe: »Aranja . . . aranja . . . tam na drevesu in takoj moramo zapustiti dolino.«
Vsi smo se prestrašili in gledali zvedavo krog sebe. Nikjer ni bilo zapaziti kaj izrednega in strašnega. Daleč naokrog sama neprodirna goščava z orjaškimi drevesi in južnimi rastlinami.
Martini, vodja ekspedicije, se je norčeval iz strahopetnosti malega Toma in se ni hotel vrniti. Puško je vrgel preko rame, prevzel vodstvo in mi smo mu sledili v presledkih in vlekli za seboj mule. Pritlikavi Tom jo je potegnil in se zgubil.
Ze se je pričelo mračiti. Morali smo poiskati prenočišče. Iztaknill smo kmalu primeren prostor za šotore. Zakurili smo velik ogenj in razsvetlili tajinstveno džunglo. Od dolge in težavne poti utrujeni, smo zaspali kmalu prav trdno.
V noči se je razleglo v temo tulenje, kakor krika v zadnjih izdihljajih na smrt zadeta žival. Skočil sem po koncu. Baš se je danilo. Ne daleč od taborišča je ležala na tleh mrtva mula. Vse druge živali so bile pobegnile. Na vratu poginje-
a-jO
L. ko o. D ¡r
wg*B I a
t"« B
-w| S
1i
s-
"ID*
Ifff

■R
o n
o
«s s;
t», s
H f
(O g
— < ' ® is-
M ®
t** r
g I
Naznajam, da sem prevzel zastopstvo delni-Ske zavarovalne družbe »VARDAR«, ter posredujem vse vrste zavarovanj in sicer: požar, toča, vlom, življenje, nezgode itd. pod najugodnejšimi pogoji. Zahtevajte brezobvezna In brezplačna pojasnila v trgovini Angela Ceh-Vršič v Ljutomeru.
EVGEN LISANJ, 1657	trgovec.
Maščevanje. Neki kmet je hudo zbolel. Vse življenje je trpel, ker se je nekoč spustil v neko tožbo in sta ga oba odvetnika, njegov in nasproten, prav )ošteno, oziroma nepošteno odrla. Ni ima mogel odpustiti. Zdaj, ko je bil >olan, jima je sicer odpustil, a malo se e le hotel maščevati. Oba odvetnika e poklical k sebi. Ko sta prišla, jima e ponudil stole, da sta sedla na vsako stran ob postelji. Odvetnika sta mislila, da bosta delala oporoko in mastno zaslužila. Kmet reče: »Hudo sem bolan, morda celo umrjem. Rad bi pa, ko sem vama odpustil, tako umrl kot Kristus, ki je tudi umiral sredi med dvema razbojnikoma!« Odvetnika sta se debelo pogledala in jo molče odku-rila. Kmet pa se je tako smejal, da je od smeha ozdravel, odpustil sicer, a tožil se nikdar ni več.
On ve. Janezek: »Povej, papa, zakaj se reče materin jezik in ne očetov jezik?« Oče vzdihne: »Ker matere vedno več govore kot očetje.«
Učiteljica je razlagala učencem poštenost. »No, Tonček, povej, kaj bi jaz bila, ako bi kateremu moškemu segla v žep ter mu vzela denarnico?« Tonček za hip premišlja: »Njegova žena.«
Zdravilno vino. Sin: »Oče, kaj je to: Zdravilno vino?« — Oče: »Sam ne vem, pa mislim, da bo vino, na katero moramo, če smo ga pili, vzeti zdravilo.«
Raztresenost. Profesor: »Ali je gospod doma?« — Dekla: »Ne, že teden Je, kar so ga pokopali.« — Profesor: »Pa pridem, ko se vrne!«
Cdštio aisec
in stanoviten je parfum, ki ga vsebuje milo Elida Favorit. Ono ima vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od res dobrega mila, je blago in čisto ter polepšava polt.Kljub temu, da se močno peni je zelo Izdatno in to vsled njegove izredne kvalitete,
VMo ELI DA & W
1487
ne mule smo odkrili dve majhni rani, nič večji od grahovega zrna in kakor jih povzročijo krogle iz puške. Akoravno je živinče popolnoma izkrvavelo, nismo mogli najti nikjer niti ene kapljice krvi.
Medtem ko se je podal Andris takoj da poišče pobegle mule, sem kuhal jaz zajutrek, Martini je pripravljal prtljago za nadaljno pot. Ura za uro je minula,, a Andris se ni vrnil. »Brez dvoma se mu je pripetila kaka nesreča,« je pripomnil Martini, »mi ga moramo poiskati.«
Hitro smo zagrabili puške in sledili stopinjam izginulega. Vznemirjeni smo se porivali skozi skoro neprodirno grmovje. Kmalu smo mogli naprej le korakoma. Na noben način nismo smeli pustiti tovariša brez pomoči.
Močvirje je postajalo vedno globeje, zmiraj nevarnejše. Že smo tičali do ledenj v pogreza-jočem se blatu, ki se je oprijemalo trupla tesno in težko. Iz močvare je tiščal v pljuča vzduh, ki nam je zapiral dihanje. Nos in usta sta bila že nekako zamašena od smradu po trohnobi. Mene je objela gosta tema. Mojega spremljevalca že nisem mogel več videti in razločiti. Mojih obupnih klicov ni slišal nikdo. Vcdrio globlje in globlje sem lezel v močvaro. Prevzet od strahu sem
se skušal oprijemati od dreves visečih vej in rastlin ovijalk. Vse brezuspešno. Z odtrganimi vejicami in opolzlim robidovjem sem se pogrezal dalje in dalje. Tičal sem v močvirju do prs, ne da bi se mogel premakniti le za korak naprej. Oprijeli so se me skrajno neprijetni občutki. Sekunde so se pretvarjale v — večnost Strah pred smrtjo me je začel mučiti. Ves obupan sem skušal zadeti med nečloveškimi napori ob kak rešilni predmet, tipal sem na vse strani.
Krik veselja je buknil ^iz mojega grla, dotaknil sem se z nogo nekaj 'trdega. Z bliskavico sem se oprijel močne veje ter se vlekel z zadnjimi močmi navzgor. Noge in roke narazen, po trebuhu sem skušal doseči ono smer, kjer sem domneval suho zemljo. Po neverjetnih naporih sem bil slednjič vendar le na trdih tleh. Naslonil sem se ob drevo, da bi otresel zoperno blato in si vsaj nekoliko opomogel od prestanega strahu. Zelo sem se začudil, ko sem odkril sled Andrisa, ki je moral vleči za seboj mulo.
Takojf ne da bi se pomišljal za trenutek, sem sledil odkritju. Po par korakih se je sled cepila. Ugotovil sem, da je šel Andris na desno, mula pa je krenila v levo smer. Sledil sem čle-
010100005353532348914853535348894848534800010100021023
53532323234853539090000102232348235348235348234823
Izplačana šala. Dve mladi gospodični sedita na travniku kraj ceste. Ko ugledate moža, ki ima že nekoliko osivelih las, ga vpraša ena porogljivo: — »Oče, ali bo že skoraj na planini zapal sneg?« — Mož Ji odgovori: »O, še dolgo ne, ker se še pasejo telice po travnikih!«
Sodnik: »Ni vam bilo dovolj, da ste konja ukradli, ampak tudi opremo in Ddejo ste vzeli.« — Obtoženec: »Ali ste čudni I Kaj ml pa vendar pomaga konj brez opreme!«
Na kmetih. Gospa iz mesta je prišla poleti na kmete. Dobila je na travniku kmeta, ki je ravno gnal kravo na pašo, pa ga je vprašala: »Koliko je ta krava stara?« Kmet je odgovoril: »Dve leti!« »Kako pa se to pozna?« je dalje vprašala. »Na rogovih,« je odvrnil kmet. — »Oh saj res,« vzklikne gospa, »saj vendar sama vidim, da ima krava le dva rogova.
»Res, pravo čudo ta otrok. Da vam
povem, gospod župnik,« je hvalila Tra-tarica svojega otroka. »Šest let je star, pa pozna karte, pije vino in kolne kot odrasel človek.« Župnik: »Ali pa zna moliti?« — »Moliti? Kaj pa mislite, gospod župnik, saj je še le šest let star!«
»Ko bom umrla,« je rekla Mihevka, »bi na nagrobnem kamnu rada imela napis: V nebesih je mir.« Mihevc: »Ali bi ne bilo primerneje, če bi bil na kamnu napis: »V nebesih je bil mir?«
A: »Tu imaš 100 Din, katere si mi posodil pred tednom.« — B: »Hvala! Na to sem čisto pozabil.« — B: »Zakaj mi nisi tega prej povedal.«
Če je človek preveč uslužen. Župnik je videl, kako se še ne deset let star fant zastonj trudi pri nekih vratih doseči hišni zvonec, da bi zvonil. Župnik gre tje in pozvoni mesto dečka. Tedaj se nagajivec zelo zvito nasmeje in reče: »No, gospod župnik, zdaj pa bo treba leteti, da nas kje ne dobijo!«
Starejša gospodična kot priča pred eodiščem: »O, ta smola! Povedati moram starost in sodnik še povrhu slabo
Berač (sam sebi): Jaz sem zelo dobrega srca, za vsacega imam odprto roko.«
Ne kruha. Triletni Mirko sedi pri mizi, na kateri se kadi skleda zabelje-nih štrukljev. Odrasli molijo in Mirko tudi sklene ročice. Komaj pa domolijo do: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh . . .« plane po koncu, razpne roke in kriči: »Ne kruha! Štrukljev! — Štrukljev!«
Kakor nalašč. Krojač pošlje k peku sušit svinjsko pleče. Pek odreže velik kos z njega. Ko krojač to vidi, reče peku, naj mu povrne Škodo, sicer ga toži. Pek pa teče prej k sodniku in mu da
potico v dar. Krojač pride tožit in sodnik zasliši oba. Pek pravi, da so muhe pojedle toliko mesa. Sodnik reče krojaču: »Ako so muhe to storile, znosite se na muhah; pobijajte jih, kjerkoli dobite katero.« Slučajno zagleda krojač muho na sodnikovem obrazu. Brez pomisleka lopne po sodnikovem nosu, da se mu takoj kri pocedi in reče: »Kakor naiašč! Ena je že tu!«
Mirko je dobil od matere dva dinarja, a ae ni zahvalil. »Kako pa se reče, Mirko?« Mirko molči. »Sram te bodi, da niti tega ne veš! Kako pa pravi mama, ko ji papa prinese denar?« — Mirko: »Ali je to vse?«
V .Malih oznanlllh" stane vsaka beseda Din 1-20. Najmanjša cena za oglas je 8£)La. Manjši jjneskl se lahko vpoSllejo tudi v znamkah.
Krasno vinsko trsje različnih sort z jamstvom odda iz podružnice Št llj, Velenje Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. Zahtevajte ponudijo!	1518
-4-
Sodarske pomočnike sprejme pri polni oskrbi Fran Repič, sodar, Trnovo, Ljubljana. Sprejme se istotam tudi vajenca.	1524
Kuhinjsko posodo vse vrste dobite v trgovini Fr. fseačnr, Mala Nedelja.	1501
Najboljši in najcenejši rum si sami naredite, če si kupite Romov cvet v drogeriji WOLFRAM (Kane), Maribor, Slovenska ulica.
1302
Za zimo vsakovrstno bla^o in vso potrebščine
v veliki izbiri najugodneje v trgovini F. Ssnčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, putra, suhih gob, vinskega kamna, fižola ter vseh poljskih pridelkov. Zamenjava pšenica za moko! Zamenjava bučnic in solnčnic za prvovrstno bučno olje.	1390
«saik	najboljše zameljete seme za
Šalila iŠisCi bnčao olje in prešate v to-varni bučnega olja
J. Hoehmiiller v Mariboru, južna stran državnega mosta.	1320
Viničarja, dobrega sprejme Jakob Bračko — Pernica, Sv. Marjeta ob Pesnici.	1552
llii!il!lll!!nn!!nUtl!in!!l!!iniHill!l!lini!!!)!in!IISK
Upravaiäivo ciigcvarja na raza^ vprašanja samo takrat, ako je pA laična znamka za 2 Din _za oa Zovor. UPRAVNISTVCÎ ,,!!!ililll!llllll!i!iiilill!llll:!liiUililiiiiHilil!i!üülSI9'
Priporočam vse vrste lovskih, ostrostrelnih in flobert pušk, pištol, revolverjev (samokresov), samokresnih in pištolnih nabojev (Patronenhülsen). Zamaški in šibre, skrbno napolnjeni naboji, ter vso ostale lovske potrebščino. Najnovejše izdelave, montaža daljnogledov in popravilo po ceni in solidno. Zaloga smodnika. Eragotin čniiia vdeva, peškama, Maribor, Sloveuska ulica 18, 1313
Pohištvo, tapetniško blago kakor železni vložki za postelje, sa izdeluje samo pri Servat Makotter, Krekova 6, Maribor. — Solidna postrežba in nizke ceno.	1551
Kupim miia z močno vodo in nekaj zemlje, 4—o oralov. Kos Franc, Trebež 34, Artiča.
155«
V slovsnjbistiiškem okraju je na prodaj lepa posestvo, 15 oralov dobra zemlje, njive, travniki, vinograd lepa hiša in gospodarsko poslopje. — Več povo uprava Slovenskega Gospodarja.	1511
Na prodaj imam: jabolčna in hruškova drevesca ter cepljene breskve v najbolj priporočljivih sortah.^Cena od 1—13 Din za komad. Imam v zalogi tudi cepljeno trsje in amerikanske korenjake. Anton Očko, Zlo-gona št. 11, p. Oplotnica.	1543
imela osem dolgih in naravnost strašno z dlakami poraščenih nog. Izogniti sem se hotel srečanju, ko se mi je postavila pošast kar preko poti, se potuknila ter zaprežala name. Njene oči so se bliskale krvoželjno.
»Aranja« .. . sem zamrmral polglasno, »mali Tom je imel prav.« Umaknil sem se par korakov, se spodtaknil ob preko steze ležeče drevo in se zvalil ritanski v visoko travo. V tem trenutka, še predno sem hušnil kvišku, se je vrgla zver name. V popolnem obupu sem tolkel s pestmi krog sebe. Pošast se me je oklenila liki jeklo z dvema nogama. Za vsako ceno sem hotel vstati, da bi se rešil. Vendar zastonj. Strašna zverjad me je pritiskala vedno močneje k 3ebi in se zajedala v moje telo. V smrtnem strahu sem bil krog sebe, se valjal na vse strani, moje moči so bile prešibke, da bi se ustavljale lintveraki premoči. Brez pomoči, čisto utrujen, z odprtimi in v zrak prosečimi očmi, sem se udal v nepopisno strašno usodo. Kakor na smrt obsojan sem štel sekunde,
Kar naenkrat sem čul .slabi Martinijev glas, ki mi ¡e hitel, s sekiro oborožen, n?i pomoč. Sko-ro brez zavesti, ne da bi se mogel ganiti, sem bil brez vsake odporne sile v železnem objemu po-
ctd«
« >
s
M
p
o
•s
Q
S S)
£
m
»
t?
ffi
<
0
VA C5(
16 <J
1	% o
" t
K % » v
F 3
M	O
»	m
-	Ä
50	™
pf	3
9>	3
z	s
m stopinjam. Naenkrat sem stal pred nepremičnim truplom moža. Strah me je spreletel in pretresel, pred menoj je ležal na pol pogreznjen v blato, otopelih in odprtih oči — Andris. Okolica, ko je grmovje in rastline so bile izru-vane, je pričala o obupnem boju. Kakor zjutraj na muli, sem opazil tudi na Andrisovem vratu dve kot grahovo zrno veliki rani. Iz telesa je bila kri izsesana do zadnje kaplje. Po velikem trudu sem privlekel mrtvega v taborišče. Tukaj sem zadel na Martinija, ki je ležal na tleh, izčrpan od blodenj po močvarni džungli.
Od utrujenosti in tavanja nekako omamljena, sva zaspala oba proti lastni volji.
Še le ob posinu jutranje zarje sva se prebudila iz spanja, ki je bilo podobno smrti. Obleko, ki je bila čisto raztrgana in premočena od blata, sem slekel in jo vrgel na drevo, da se posuši. V bližnji potok sem se šel kopat, da se nekoliko pokrepim.
Slišal sem tajinstveno šušljanje . . . Kaj za Boga bi to bilo? Ko se ozrem, zapazim temno postavo, ki se je zgubila v goščavo. Pogledal sem za prečudnim bitjem in videl sivkasto zverjad, ki je bila podobna orj sitemu, groznemu pajku. Prikazen je bila velika kakor odrasel pes in je

Najlinsjša banatskn moka.
Sveže žgana kava Vi kg = Din 12, 14, 15. Lepe resino K kg = Din 4, 5, 6, S. Ajdovo kašo, dišave, velika zaloga najfinejših čsjev nove žetve, kako* vsakovrstno špecerijsko blsgo pa najnižji ceni priporoča
155*
ena najstarejših trgovin
Maribor, Aleksandro*«?® cssia 29
NC P6Z3DltC
aove civorjeno trgovino z „DOKO" Sevljf, rožno delo iîri ivrdki
^ rsovt zgradbi Vlahoviče Maribor, Meljska c. 2. _1555
Ksicesiejši vir ea urezavanjo šip, kakor prire-zavanje po meri in velika zaloga modernih okvirjev pri Ivsn KlanSnik, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljamjko kreditno banko).	1312
Isvanrcd^a nonudba.
Za dež ;- ni letni čas priporočajo,da si nabavite
|oina Jgjgfing jg„dgž
C. O. V. tehta r.a-.no 110 gramov, Imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina Izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, kl se {0 nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame ln gospode (tudi za otroke v dežju In snegu, za izlete In sj>ort.
Reklamna cena s poszbno kapuco in eiuijem samo 70 Din trimko, zacarinjena, poslana po poštnem povzetju, 2 kosa 138 Din. Razpošilja
a., m a hm
ssport, PRAHA XVII. Londonska 57.
ne bi ugajala, jamčimo zameno.) Naslov natančno napisati.	1481
Podpisana Marija Je-zcvšsk, posestnica, Bu-kovžlak pri Celju, obžalujem, da sem Vinka Verdeva, posestnika v Teharjih, neupravičeno obdolžila nečastnega dejanja ter vzamem na znaje, da mi je vsled tega odpustil in vloženo tožbo umaknil. Marija Jezov-šek.	1540
Deček; star štiri leta se da takoj ea svoje ga. Vprašati pri JanuS Franc, Nebova štev. 27, Sv. Peter pri Mariboru.
1538
Tkalni stroj po ceni proda. Hojnlk Liza — Prihova, Konjice. 1546
šasti. Z dobro namerjenim zamahom s sekiro je odsekal Martini lintverju eno nogo. Ko je hotel zamahniti v drugič, me je izpustila zver in se vrgla nad tovariša. Kakor kaka vreča je padel Martini na tla. Pri padcu mu je zdrknila sekira iz roke. Pošast se mu je zagrizla s sesalkami v vrat. Hote} sem priskočiti smrti zapisani žrtvi na odpomoč, kot prikovan sem obležal na tleh In se nisem mogel zravnati. Rdeči, polnokrvni obraz mojega rešitelja je prebledel. Gledati sem moral nepremično, kako se je oklenila zver tovariša in ga vlekla seboj v goščavo. Bil je to strašen prizor . . . Koj za tem sem padel v omedle-vico ...
Kako dolgo sem ležal brezzavesten, ne vem, ko sem se prebudil, sem se počutil nekako olajšanega. Kakor hitro so me nesle oslabele noge, sem tekel v taborišče, pograbil obleko ter puško in blodil dneve po strahotni džungli. Popolnoma izstradan, izmučen do smrti, sem se zgrudil . . .
Ali mi verjamete grozni doživljaj ali ne, a resničen je, kakor gotovo se pišem John Smith.«
V tem trenutku je stopil v kočo nekdo drup. »Dober dan, gospod Brown!« je zaklical pravkar došli poln veselja in stresel roko pripovedovalcu ravnokar opisane zgodbe.
Sobo- in črkoslikanje
izvršuje po ceni in o-kusno Franc Ambroži 8, Maribor, Grajska ulica 2.	1276
20% kronske bone kupuje G. PICHLER, — PTUJ, Društveni dom.
____1522
Kotel za žganje z hladilno pripravo za 120 litrov, skoro nov po ceni proda tvrdka — Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta 39.	1526
Vajenca dobrih staršev sprejme Lorenčič Anton, kovaški mojster v Framu 7.	1535
Močnega učenca sprejme Brus Martin, strojno kolarstvo, Zg. Breg pri Ptuju.	1536
Cmž&bnika ali družab-nico s kapitalom iščem za podjetje brez konkurence. Visok zaslužek, posebne znanosti ni potrebno. Dopise na Franc Marinič, Maribor, Aleksandrova cesta 55/11.	1548
Majerja, izvežbanega v vseh panogah gospodarstva sprejmem s takojšnjim nastopom. V lesni stroki izurjeni imajo prednost. — A. Leiar, kurilnica, Maribor.	1547
Sprejme se hlapec z
dobrimi spričevali. — Naslov na upravo lista.
1545
Fant štlrilsten se da za
svojega. Kje, pove Ver-donik, Gerečjavas, Selnica ob Dravi. 1544
Sprejmem pekovskega učenca. Mora biti star 15 let in iz poštene hiše. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Horvat, pekarna, Cirkovce pri Pragerskem. 1505
Iščem starejšo služkinjo, izurjeno v hišnem delu (brez živine!), pošteno, prijazno, zvesto in pridno. Nastop službe takoj ali 1. januarja 1930. Pismene ponudbe na: Matilda Dévidé, soproga lekarnarja. Sv. Lenart v Slov. goricah.
1542
se Vam predstavljata kot mlad par. Strinjata se v vsem, tako tudi v vprašanjih negovanja lepote in zdravja.
Ako želite pravilno negovati Vaš obraz, Vaše roke, tedaj dosežete to najbolje s Feller-Jevimi Else-mili ssdravja in lepote, katerih delovanje tiči v njihovih medicinalnih sestavinah:
»EIaa«-mi!o z lllljenega mleka, posebno fino cvetlično milo, napravi
.nežno in mehko kožo.
»Eisa«-mUo iz Iilijenc kreme, izrednega vonja, bogatih svilnatih pen.
»Elsa«-milo i: rumenjaka, zelo blago, tudi za nego deteta.
»Elsa«-gifcerlnovo inflo, najbolje za razpokane roke
»Elsac-borakcovo milo, odlično proti solnčnim pegam, mozoljem In in drugim napakam.
»Elsa«-Kstranovo milo, razkužaje, najkoristnejše za pranje glave.
»Elsac-milo za britje, bogatih gostih pen z razkuževalnim delovanjem. Po poŠti 5 kom. Elsa-mlla na Izbiro stane 52 Din franko, ako se denar vpošlje
naprej, po povzetju 62 Din. S »Blsa«-Cretr.e-pomada proti solnčnlm pegam in nečistosti kože, daje pri- S
kupljivost in mladost. 0 »Els.vpomada za rast las, najboljša zaščita proti prhljaju ln izpadanju las. 0 Po pošti 2 lonca ene aH po 1 lonec vsake Elsa-pomade stane 40 Din franko, če se denar vpošlje naprej, po povzetju 50 Din. »Elsa«-Shsmpoo, idealen prašek za pranje glave, 1 kom. 3 Din 30.
Den za dnem negujte telo z »Elsa«-preparatil
To pomaga!	kct
Dobiva se povsed! Kjer ne, izvolite naroČili naravnost pri:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA BONJA, EIsairg 341.
Božične pasmi. Pravkar je izšla sledeča zbirka: »Rajske strune zadonite!« 20 starejših božičnih pesmi in trije božični odpevi. Zbral Viktor Čadež. — Partitura stane 20 Din, glasovi (moški glasovi skupaj, ženski glasovi skupaj) so po 5 Din. Prodajajo se v knjigarni sv. Cirila v Mariboru. So v tej zbirki skoro same nepoznane skladbe, vzete iz naroda, ki bodo gotovo tudi šle med narod, saj se nahaja v njih prav isti duh, kot smo ga vajeni v naših božičnih pesmih.
lic kar mete,
ts@3€t€ mm ¥ novi ilustrirani domaČi Knjigi,
katero pošlje že čez 32 let znana svetovna razpošiljalna tvrdka Suttner
tudi Vam ln ¡»rezpiaCno ¡¡^J ia poštnine presto,
® J* ako jo zahtevate. — Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih in oblačilnih potrebščin, glasbil, priprav za britje, britev, priprav za striženje laa, orodja, perila, oblek, čevljev, igrač i. t. d. ne kupuj eto
nI!« |er tako po ceni in tako dobre
kakor pri Suttnerju, a poleg tega brez rizika, ker to kar ne ugaja se zamenja, ali pa se vrne denar. Ogromen promet omogočuje tvrdki Suttner, da vso robo ceneje prodaja in da vkljub temu pošilja najboljšo kakovost. Radi tega zahtevajte takoj sedaj z dopisnico brezplačno veliko ilustrirano domačo knjigo od tvrdke
1466	H. SUTTNER, LJUBLJANA STET. H2.
PljnCna bolezen |e ozdravljivo !
Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, nočno potenje, bronhijalni katar, katar v grlu, iz-bruhanje krvi, hripavost, naduha, bedenje Itd. — se ozdravil
NA TISOČE ŽE OZDRAVLJENIHI
Zahtevajte iakoj knjigo o moji
novi umetnosti
katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metoda ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje Je.
POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim
novim ¡ra€in®iii ¥a§€^a preliranjevanja strinjal.
V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo. Črpajte pouk in ojačenje življeaske voljo za zdravje iz knjige Izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življenj sko tolažbo ter se obrača na vse bolnice, ki se zanimajo za današnje 1442	stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov:
GEORG FULGER, BERLIN-NEUKdLN, Ringbahnstrasse Nr. 24, Abt. S24.
Zahvala
povodom smrti naše predrage mame, stare mame ln gospe
Jožefe UlClUii
veleposestnice, vsem onim, ki so izkazali nepozabni pokoj-tilci v tako obilni meri spoštovanje, nas pa,V tolažili in čutili z našo neizmerno tugo.
Iskrena zahvala še posebej preč. duhovščini, gospodu županu za ganljive besede, katoliškemu prosvetnemu društvu za ginljive ža-lostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem preostalim prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili blago-pokojnico na njeni zadnji poti.
Sv. Peter pod Sv. gorami, 9. decembra 1929. 1541	Žalujoči ostali.

Proda «o posestvo 10 oralov tik glavne ceste, 5 km oddaljeno od Središča Rodik Drago-tin, Stanetinci, Sv. Bol. fenk pri Središču. 1534
Prodam posestvo 12
oralov za 110.000 Din. Anton Vičujnik, Sv. Jurij ob Pesnici, pošta Zgornja Sv. Kungota.
1543
Jabolčne di^inke
za drevesnice, žešpljevo divjake, drevesca češpelj in sliv, krasno vinsko trsje v več sortah na naj-boljih podlagah dobiste pri Drevesnici Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.
1550
CIRILOM KNJIŽNICA
obsega siedete zvezke:
8.
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
Dr. Kari Capuder: Naša država. Dr. Leopold Lčnard: Jngoslovansi Din 7.—.
Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda. Din 10.—.
Moj stric in moj župnik. Din i.^—. Q. J. Why te Meloille: Gladiatorji, I. del Din 8.-%
G.	J. Whyte Meloille: Gladiatorji, II. del Din 10.—v
H.	G. Wells: Zgodba o nevidnem človeka. Din 7.—.
B. Orczy: Dušica, I. del broš. Din lö.^ vezan Pin 30.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40,-s III. del broš. Din 32.—, vezan Din 44.—. A. Conan Doyle: V Libijski puščavi. Din 18.=", Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—. Illamo Camelli: Izpovedi soicalista. Din 16.—, E. R. Borroughs: Džungla, I. del Din 18.—, II. dal Din 14.—.
Elza Lešnik: Šumi, šumi Drava . . . Din 5.—. Matija Lubša: Slovenske gorice. (Razprodano.) Erckmann Chatrian: Zgodba napoleonskega vojaka. Din 12.—.
Antonijo Fogazzaro: Mali svat naših očetov.
Din 28.—.
Anton Kosi: Iz otroških nst. I. del Din 8.50. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto. Din 8.50. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec. Din 11.—.
Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vezan
Din 35.—.
Gabriel Majcen: Zgodovina Maribora. Din 10.—. H. R. Savage: Snubitev kneza Šamlla. Broš. Din
32, vezan Din 42.—.
Kazimir Przerwa-Tetmajer: Rokovnjači izpod Tatre in druge povesti. Broš. Din 16—, vezan
Din 28.—.
Artur Sills: Smrtna past. Din 9.—.
Anton Kosi: Iz otroških ust. II. del Dirt 16.—.
Dr. I.: Črni križ pri Hrastovcu. Broš. Din 18.=S
vezan Din 28.—.
Ksaver Meško: Legenda o sv. Frančišku in druge. Broš. Din 16.—, vezan Din 24.—. Karl May: Križem po Jutrovem, I. knjiga. Broš.
Din 13.—.
Artur Achleitner: Planinski kralj. Broš. Din
26.—, vezan Din 35.—.
Karl May: Križem po Jutrovem. II. knjiga.
Din 13.—.
Karl May: Križem po Jutrovem. III. knjiga.
Din 13.—.
ki so do zdaj izšli 3 zvezki po Din IS-— v TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
¥ novi VLABIOVltm
V Mariboru, Aleksandrova cesta sem otvorila novo trgovino s papirjem, galanterijo, parfumerljo in drobnarijami.
Cenjenemu občinstvu se vljndno priporočam za naklonjenost in zagotavljam strogo solidnost	1537
MILA REICM - OYA.
Rozine, cvebe, kavo, čaj, rli, banaške mlevske iz-'delke vseh vrst, žito itd.
1539
najceneje pri
ANTON fAZARINC
Zamenjujemo žito za moko. Celje
sprejme Pletarna M. Vezjak7 Maribor, trinjska ulica 17. 1538
Simphonela
Lepi najboljši muzika-lični instrument za da-me in gospode nadomesti chromatično harmoniko, harmonij in glasovir. Naslov uprava Slov. Gospodarja pod „Simpho-rieta" da se pošlje popis in šola.	1508
Listóte,
dihurjeve, kunine in druge kože od divjačine, kupuje I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica.
1475
éPohisîoo « ¿Preproge
ici, zastori, posteljne odefe, po-
Siiirht ¿Preis
posteljnina, vložki, modraci, hištvena tkanina i. t. d. najboljše in najceneje 1277	pri
Brezplačni ceniki!
Maribor, Gosposka ul.
21
Otvoritev nove
1533
gostilne
Na ptujski okrajni cesti Krdevina. št. 32 bom otvoril v svoji novi hiSl a dnem 1. januarjem 1930 gostilno. Priporočam s» cenjenemu občinstvu ga obilen obisk. .Potrudil se bom g najboljšo ln solidno postreibo.
CVETKO JOŽEF, gostilničar.
ffMur: Tiskarna av. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. =» Urednik: Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: JanuS
Januš Goleč, novinar Gole« % Maribor«.
X Maribor». M
T5555T5555555555555555555555555555555555555555555
0200020002010002000904000002020102000201000101000102000201010002010002020148232348485348232348534848
Poštnina Platona t gotottifL Letnih 63. Ste?. 91.
Maribor, mc 18. decembra 1929.
Božični „Slov. Gospodar" S Din.
O, pridite v
Na vrhu gore v Asiriji je stala Častitljiva žena ter gledala v pokrajino pod goro. Ni prišla na vrh radi tega, da bi uživala lepoto pokrajine. Njene oči so preko vse lepote, ki se je razprostirala pred njimi, plavale v daljavo. Nekoga je čakala. Vsak dan je prišla na vrh in njene oči so cele ure gledale v daljavo. Ko ni zazrla njega, ki ga je pričakovalo srce, se je z žalostjo v srcu in s solzami v očeh z gore vrnila domov. Nekega dne pa je njeno oko v daljavi zagledalo njega, ki ga je tako dolgo čakala.
»Da,« je vzkliknila, »on je I On prihaja!« S tem vzklikom hiti z gore, da sporoči svojemu oslepelemu možu veselo vest: »Glej, tvoj sin prihaja.«
Ta žena je bila mati Tobijeva. Podoba je predkrščanskega časa, ki je z višin preroških obljub pričakoval prihoda obljubljenega in težko pričakovanega Zveličarja. Ko pa so bili dnevi pričakovanja dopolnjeni ter je prišla »polnost časa«, je Sin božji prišel na svet. Veselo vest njegovega prihoda ni sporočila žena, marveč je sam angel Gospodov prišel z nebes ter je pristopil pastirjem na betlehemski poljani in jim oznanil: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod (Luk. 2, 10, 11).
Vest o Zveličarju, po angelu prinesena z nebes, je bila veselo oznanilo ne samo judovskemu ljudstvu, marveč vsem narodom in vsem ljudem, ki so
živeli ali bodo živeli v teku stoletij. To lepo izraža slovenska božična pesem:
»Zveličar preljubi rodi se nocoj, raduj se, o človek, in slavo mu poj I Prelepo in milo nebo se žari, svetlejše ni bilo nikdar še luči!«
Zveličar j ev prihod na svet in k posameznemu človeku izžarja luč, svetlobo v temi nevednosti, v temi greha in v temi trpljenja. Ta svetloba je dandanes ravno tako potrebna, kakor je bila pred 1929 leti. Brez Njega, ki je rekel: »Jaz sem luč sveta«, Je tema in smrtna senca.
Ozrimo se malo po svetu. O tistih, ki tavajo po svetu v temi poganstva in ki žalibog še tvorijo večino človeštva, ne govorim. Ozreti se hočemo samo na kristjane. Kolika nevednost in slepota duha vlada pri mnogih! Pred nekaj leti je bilo, da je nek krščanski mož, ki je dušnemu blagru fabriških delavcev na Angleškem posvečal večjo pozornost, vprašal nekega delavca, kaj ve o Kristusu. Zmajal je z glavo ter trudno odgovoril: »V njegovi fabriki še nisem delal.« Nič ni vedel o Zveličarju.
Tudi med takozvanimi omikanci vlada v verskih rečeh gorostasna nevednost. Za vse se zanimajo, vse preiskujejo, vse proučujejo od glist in črvov, ki lazijo po tleh, do zvezd, ki svetijo na nebesnem svodu. Samo za Tistega, ki je vse to ustvaril ter vse to ohranjuje in urejuje, se ne brigajo. In če se jih vpraša o postanku in namenu
Boši&na pesem »Hitite kristjani«.
sveta in vseh stvari, skomizgnejo z ra« mami, govoreč: »Ne znamo in ne bom« znali.« Taka je učenost brez Kristusa« Po večjih mestih se moderno poganstvo uveljavlja tako daleč, da brezver-ski starši svojih otrok niti krstiti no dado več. Na tisoče je takšnih nekršče-nih odraslih in doraščajočih otrok r Parizu, v Berlinu in drugod, na prime» tudi v Hamburgu, kjer peti del rojeniS otrok sploh ne sprejme več zakramenta svetega krsta. Usoda teh ljudi in tistih, ki so to zlo zakrivili, je hujša nego uso* da starih poganov. Tem namreč ni nikdar zasijala luč zveličanja, moderni pogani v Evropi in drugod po svetu pa so krščanstvo, ki je žarišče luči, zavrgli ter padli nazaj v temo in smrtno senco* Kakor iz teme nevednosti, je Kristus tudi Zveličar iz smrtne sence greha. On je edini posrednik med Bogom in ljudmi: Jagnje božje, ki odjemi je grehe sveta. Sveto pismo predstavlja greh pod podobo gobavosti, najstrašnejše bolezni na Jutrovem. »Hočem, da si čist,« je Gospod rekel gobavemu. Pri drugi priliki je gobavcem naročil, naj se pokažejo duhovnikom. Po njih deluje Gospod v svoji Cerkvi, ki daje ljudem milost duhovnega prerojenja. Brez nje ostaja človek v smrtni senci, kakor pravi stara cerkvena pesem:
»Naj bo Kristus tudi tisočkrat rojen, če ne v mojem srcu, sem vendar
pgubljen.«
Brez Kristusa tudi ni rešitve iz teme trpljenja in Biromaštva. Koliko se je Sloveškl duh v zadnjem času trudil, da l svojimi iznajdbami v Industriji, teh-aiki, trgovini in v prometu pripravi Človeštvu možnost sreče in izpopol-aitve! To je hvalevredno. Grajo pa zasluži težnja, človeka osrečiti brez Boja in proti Bogu in njegovim zapovedim. Spričo ogromnih naporov na socialnem in gospodarskem polju v zadnjem polstoletju je treba vprašati, ali so siromaki, ali je široka množica delavnega ljudstva postala srečnejša in zadovoljnejša?
Gredo k znanosti z vprašanjem Go-
spodovega predhodnika: »Ali si ti, ki blaženosti drugega življenja in o zako-ima priti?« Toda znanost, predvsem tista, ki je udana materializmu (nauku da ni duše ne Boga ne večnosti), jim kaže na opice kot pradede človeka. Ali je to tolažba? Gredo k organizaciji in politiki, vprašajoč: ali si ti, ki nam boš pomagala? Ona pa daje obljube ter zmigava z ramo. Gredo h kapitalu. Ali si ti? Toda gospostvo kapitalizma prinaša propadanje srednjega stanu in mnoštveno bedo.
Zakaj ne gredo h Kristusu? On še vedno oznanja ubogim evangelij, to je, blagovest o svobodi in enakosti otrok božjih, o resnici božjega kraljestva, o
nu ljubezni. In samo ljubezen, ljubezen do Boga in do bližnjega, osrečuje ljudi, trdosrčna sebičnost pa prinaša pogube in nesrečo.
S takšnimi spoznanji v glavi in s tak« žnimi čustvi v srcu se pridružimo pa« stirjem, ki nas vabijo s seboj: »Pojdi« mo v Betlehem« (Luk. 2, 15). Pojdim« v duhu v Betlehem ter počastimo ni svet rojenega Zveltčarja, kot Dete ležečega v jaslicah, c besedami stare slo venske božične pesmi:
»Bodi češčeno, Dete preblafro, samo ljubezen do nas Te rodi!«
za dosego prostovoljne podpore »Slovenskega Gospodarja« svojim celoletnim naročnikom v letu 1930.
1.	»Slovenski Gospodar« se prostovoljno zaveže, da izplača onim svojim naročnikom na ozemlju lavantinske škofije, izvzemši Prekmurje, ki vplačajo celoletno naročnino za leto 1930., to je Din 32.— v času od 1. decembra 1929 do 30. marca 1930 v slučaju požara njihove stanovanjske hiše, v katero je »Slovenski Gospodar« prihajal, posebno podporo.
2.	Podpora znaša Din 1.000 (entisoč), če pogori hiša tako, da ni mogoče v njej stanovati.
3.	Podpora se ne izplača: ako jo naročnik sam zažgal ali po kaznjivi za-nikarnosti povzročil požar; ako je požar nastal vsled vojne, upora, eksplozije javnih zalog smodnika; ako je bila hiša prezavarovana; ako je povzročitelj požara (recimo železnica) škod H celoti povrnil.
L Pravica do podpore se začne o pol-jfcoči po dnevu vplačila celotne naročnine in traja do polnoči SI. decembra 1030.
6. Ugotovitev požara, vzrok požara, telotno t M delno škodo je potrditi pri Jhipneca ali občinskem uradu. Pravico «Bo podpore pa ja izkazati s tem, da se
Sopoilje po§tao potrdilo vplačila ▼ re-omandiranem pismu «pravi »Slovenskega Gospodarja«.
8, Podpora se Izplača v celoti brez Odbitkov po poStni nakaznici.
Pojasnilo: Ozemlje, na katero s« razteza podpiranje, smo odločili: lavantin-gka Škofija izvzemši Prekmurje, ker Isna Prekmurje svsj lastni časopis.
¿Božična uganka.
Kako |o rešiš? Vzemi prazen papir in pripravi lepilo. Z ostrimi škarjami raz-striži sliko po ravnih črtah ter s temi izrezki sestavi sliko. Ko imaš sliko sestavljeno, nalepi na papir. V novoletni številki objavimo tudi mi sliko, kaka mora biti.
Nagrada: Vsi, ki uganko lepo rešija imajo pravico dobiti veliko Slomška« vo sliko, ki sicer stane 25 Din za znižano ceno 5 Din. Nalepljeno sliko il znesek 5 Din je poslati na uprav< »Slovenskega Gospodarja«, Maribor Kcroika cesta 5. Na doposlane sliki brez priloženih znamk 8e ne bo ozira

Januš Goleč:
krojni $o%i£.
Topolnikov Matevž v Bistrem grabnu si je pomogel sam do lepega imetja. Ljudje so pravili, da je bil v mladih letih hlapec. Mlin na Bistrici ter pravo kmečko ožtarijo je kupil slučajno na dražbi. Plačal je pozneje vse poštene in 69 precej gotovine je imel razposo-jene pe> okolici. Užival je sloves mlinarja, ker ni jemal krivične merice. Odvažali so izpod njegovih kamnov natlačene brente ter vreče. Ker je posedal dva para konj, je zbirsi' sam po hišah ob cesti žito ter pripeljal moko
na dom. Lesni vozniki so se radi ogla teli v njegovi krčmi, ker je točil prist
no vino in je postregel za male krajcar je z domačo svinjino. 2e v moških letih se je dobro oženil, ker je gledal xrl
t;rc« ter delavne roke. Pri vsaki še tako obilno zaloieni hj
ši vedno nekaj manjka. Pri Topolniko vih iz srečnega zakona ni bilo otro^' Da bi Matevž ne z&ključil življenji brez dednega cilja, Je pohčoril sirot» Pepco, ki je prišla iz Nemčije po ump lih rudarskih starših na občino. Na že nino željo je bila rejenka v dekliški! letih vzgojena v mestnem zavodit. Pri obširnejšem gospodinjstvu je potrebni vešča ter snažna roka in to še posebni v gostilni in v kuhinji.
Topolnikova Pepea ni bila ravno krasotica, pač pa krščansko strogo vzgojena ter ublažena z neprisiljeno mestno oliko.
Stari se je rad pobahal med prijatelji, ako so ponujali ženin« njegovi edinki: »Ha, moja Pepca bo lahko Izbirala. Jaz je ne bom silil, a pošten fas naš fant z dežele jo mora dobiti.«
Z materjo je bilo lažje govoriti o £»-pitovanjskem poglavju. Čili se Je posebno pilkiipii, ako je kateri naglasi!, 'da spada na Topolnikovo posest kak IroljSi, vsaj iz trga, če že ne iz mesta.
Na popolno nredajo posesti Matevž nikdar ni mislil, ker se je čutil pre-jjkrepkega, da bi dremal v zapečku in bi inu nagajala deca. Bi že bil pustil za-^a k hiši, gospodaril bi on, dokler ga Ce bo poklical Bog na večni užitek.
Daleč naokrog je bilo vse uverjeno, &a se bo prej ali slej že nekdo vsede! ¡pri Topolnikovih prav na gorko, sicer tnu bodo pa skrbi mladega gospodarja >— tujke, če ne bo špekulant ter za-pravljivec na debelo. Kdo in kedaj bo lahko rekel, da je pravi mladi Topol-tiik, to je bilo v božjih rokah.
Starega Matevža je mučil prehlad, kjub hudemu kaši ju je prevažal sam namleto moko in pobiral zrnje. Uprav slabega in izmučenega se je čutil, ko ¡so bili pred leti pred pragom božični prazniki. Celi dan pred sveto nočjo J* le bil na vožnji, da je postregel odjemalcem ter izpolnil obljube. Kako »e <je začudil, ko je stopil na večer božične noči v sobo in še ni bilo običajnega Betlehema v kotu. Zenka ga j a skušala potolažiti, češ, da ga čaka letos presenečenje. Kaj bi strašil leto za letom oni staro zaprašeni Betlehem, ki je ns idilah že bogzna od kedaj. Za hišo, ka kor je Topolnikova, je »kristb«.um« '¡(božično drevo), katerega že pripravlja v kamrici Pepca. Lučke bodo brlele na hojevih vejicah, zlato in srebro se bosta svetlikala in pod drevesom bodo razna darila za najbližje domače.
Cila Je žela takoj ravno nasprotno, kar sta posejali s hčerko pred tedni. Staremu se je zresnil obraz, zakašljal |Je ter udaril po mizi: »Betlehem je bil v tem kotu in bo, dokler bo božja in moja volja. Kaj kristbaum, ali je to za ■kmečko hišo! Te mestne novotarije ni zanesla k nam Pepca, ampak oni — nebodigatreba Pustekov Karlič. Že dolgo opazujem, da je ta fante tebi in hčeri pri srcu. Povem ti, Cila, danes: na pol gospod ni za kmeta! Če je študiral, haj bi bil končal, sedaj se pa potepa okrog s svojo naprednostjo ter meša glave poštenim kmečkim dekletom. — Kar mu je uspelo po drugod, mu ne bo pri nas, dokler sem jaz gospodari Na našo posest spada kmečki fant, v kot hiše za Božič Betlehem in nad mizo troštar sveti Duh!«
Ta,ko je rohnel upravičeno stari Topolnik in zaukazal na glas: »Jera, pri-nesi Betlehem z dil, letos bova postavljala midva jaslice!«
Mati Cila si je utrnila solzo in izginila v Pepcino kamrico brez besede oporekanj«. Znala je. da se stari ne bo
dal omehčati, četudi bi obe potočili pred njim kleče potoke 3olz.
Dekla Jera je priropotala v izbo z Betlehemom. Na trioglati deski je stal hlevček s sveto Družino, na vsako stran J« bilo vse polno lesenih pastirjev % ovčkami. Razne praznine so polnili gradovi in hiše Iz trdega papirja. Jaslice so bile nekdaj lepe in res imenitne za bogato kmečko hišo. Leta so Jih zaprašila in treba Je bilo marsikaj uiavnati ter na novo pritrditi.
Oče se je lotil snaženja, hlapec jo moral v hrib po smrečje ter hojevino.
Čez dobri dve uri Je bil stari, osnaže-ni ter urejeni Betlehem v kotu. Strop tn stene je obila Jera s smrekovim zelenjem, Matevž je pritrjeval pod jaslice bogato okrašeno papirnato pečo ter napeljal velikega goloba — troštarja svetega Duha na motvozu od vrat nad sredino mize. Odpiranje vrat je spuščalo ptico z vejico v kljunčku ravno nad mizo. Na zelenje nad jaslicami in po stenah je navesiia Jera vence, jabolka in v zlat papir zavite orehe. Gotovo je bil Matevžev Betlehem za kot nje gove res krščanske hiše prikladnejši in veliko bolj pomenljiv, nego božično drevo, ki ne vzbuja nikakih blaženih spominov na bajno betlehemsko noč, ki Jo oznanila človeštvu odrešenje.
Pa j« bil Topolnik tudi vesel svojega dela, kojega bi morala opraviti Pepca. Družino je gostil z dobrim vinom, dokler ni odbila stara stenska ura čas za molitev treh delov svetega rožnega venca.
K polnočnici od Topolnikov niso hodili, ker je bMo iz Bistrega grabna do župnijske cerkve zelo daleč.
Božične praznike so prebili v veselem razpoloženju. Pepca se je držala nekoliko nakremženo, a s kakimi očitnimi znaki nevolje ni upala na dan radi očeta. Pripravljeno božično drevo Je bilo le za njo in njeno kamrico. Karlič se ni upal te-praznike blizu, ker ste ga še pravočasno posvarili mati in hči, naj počaka, dokler se stara trma ne vnese in bo pri hiši vse zopet pri starem.
Naravnost razigranega razpoloženja^ je bil gospodar, ki je gostom kazal s* ponosom na kot, kojega je letos on okinčal s spomini Zveličarjevega rojstva. Povdarjal je v dolgih razlagah, kako vesela krščanska navada so za kmetski dom jaslice, ne pa razsvetljeno drevo, pri katerem misli kristjan na ns v«n neksi druarega, le na rojstvo odrešenja ne! Betlehem je znamenje blagoslova in tega je treba vsaki hiši, k tero podpirajo žuljave roke. On je ku pil ta Betlehem s hišo vred, le parkrat mu ga je prenovil Malarjev Tona. Kako grdo nehvaležnost bi pokazal ravno za velike božične praznike, ako bi pustil od Črvov zglodati na podstrešju Betlehem in troštarja svetega Duha in bi se bahal med kmeti z osvetljeno hojo brez vsakega znaka, da je in bo ostala pod njegovo roko ta hiša krščanska!
Nesreča je hotela, da je preselila pljučnica Matevža Topolnika že za Svečnico k večnemu Betloliemu, katerega Je v življenju čislal in branil tako
odločno njegov krščanski spomin za na tem svetu zadnje božične praznike.
Po vsahneli prvi žalosti v Bistrem grabnu je bil Pustekov Karlič več pri Topolnikovih nego doma. Kmalu je postala tajnost — javnost, da bo večni na pol študent Topolnik. Resni sosedi so se strinjali z Matevževo sodbo, da gosposki kmet ni za gospodarja v Bistrem grabnu. Le lizuni so se laskali materi ter Pepci, da jo potrebna Topoi-kovina novodobnejše preureditve ter razmah". Kaj tacega se lahko loti le človek, ki je po mestih nekaj vide! ter se naučil iz knjig, da je mogoče živeti pri mlinu ter krčmi brez žuljavih rok.
Resnica je bila, da so rabile Topol-nice moškega razuma ter besede. Materi je bil na vse strani gibčni Karlek po volji, Pepci vse na svetu in zakaj bi na gospodaril v Bistrem grabnu.
Se taisto leto po Matevževi smrti se je vršila pri Topolnikovih imenitna svatba, kateri je sledilo ženitovanisko potovanje.
Za Božič je sameval stari Betlehem s troštarjem svetim Duhom vred na podstrešju; iz kota v hiši je brisalo stare božične spomine božično drevo, kojega svetonočna darila so stala sto-take.
Na spomlad se je spremenil Bistri graben v mravljišče. Vse obenem je začel mladi Topolnik: preurejati stari mlin v valjčnega, v podaljšku žago na »gatre« in za celi obrat pa električen pogon in luč, ker je bila vodna sila zastonj ter stalna. Pred vhodom v grabo ob cesti je blestel mogočen napis: Kari in J. Pustek, valjčni mlin, žaga, veletrgovina z lesom in restavracija.
Za tako velikopotezno preureditev j6 bilo treba vseh mogočih delavcev, mojstrov, strokovnjakov in predvsem seve kupe denarja. Skraja je bilo lahko, ker stari Matevž ni zapustil Bistrega grabna brez cvenka in dobrega imena, ko-j emu pravimo — kredit.
Vsaka vreča in posoda imata dno in tako je bilo primeroma kmalu z gotovino in kreditom blagopokojnega Topolnika. Po izčrpanem kreditu so pri« romale nad grabo vknjižbe ter tekanj« za posojili za plačevanje visokih obresti.
Stari materi Cili so gomazeli večkrat po hrbtu mravljinci bojazni, ker se ja pri njih oglašala pogosto gospoda, ki je astonj jedla in pila, a tudi merila zemljo, delala beležke na prepise map, se sicnr poslavljala prijazno, pisala gro-iuo.
Zasvetila se je sicer elektrika po celem Bistrem grabnu, zaropotal valjčni mlin in zapela veselo hreščečo pesem žaga na gatre; podjetje so pa nadzirali tuji gospodje in Karlič je smel dobavljati le les.
Mladi Topolnik je miril ženski, da je nadzorstveno stanje nad preuredbami v Bistrem grabnu nekaj prehodnega. Kdor ne reskira, obtiči v starem blatu ter gara za prazen nič od zore do pozno v noč. Enkrat v novodobno preosno-no vtaknjen denar se začne obrestovati s časom, na odplačilo glavnice čakajo denarni zavodi leta in leta. Najprej obresti, potem kapital in Bistri graben
bo za mladega Topolnika lahek, obilen in trajen kruh.
Žalibog so bile Karličeve tolažbe le prazno, penasto mazilo, ki je umirjalo njega lahkomiselneža in lahkoverni ienski za nekaj časa. Vedno so silile v ospredje prerokbe rajnega Matevža, ki |e bil resnega mnenja, da propadli štu-flent ni za gospodarja in božji blagoslov se ga ne samo ogiblje, ampak be-ii pred njim!
Na jesen po modernizaciji Bistrega grabna je bila že javna tajnost, da se {rodi mlademu Topolniku slabše, kakor le bi bil najemnik. Najemnik se lahko preseli z imetjem kam drugam; Karli-ča pa bodo zbobnali in ne bo znal praz-Bih rok in z dvema ženskama kam.
Ljudski glas, božji glas, rek se je uresničil v najkrajšem času v toliko, da je Karlič ni čakal bobna v Bistrem grabnu. Prinesla ga je za Topolnikovino prera-pa Matevževa smrt, vzela ga je noč, ko je bil izvršen druzega dne prepis ter prevzem podjetja in imetja od tuje roke.
Novi vodja delniške družbe v Bi-•trem grabnu je bil toliko obziren in Usmiljen, da je pustil obupani ter za-buščeni ženski v žagarski kočici nad hišo.
Polom pri Topolnikovih je vrgel staro Cilo na bolniško postelj. Pepca je bila prisiljena pomagati v krčmi, ker sicer bi bila krušna mati brez postrežbe v jedi in pijači. O Karliču ni bilo sluha hi ne duha. Vsi so bili mnenja, da je v zadnjem trenutku posmeknil nekaj v gotovini in se bo že oglasil, ko se bo čutil dovolj varnega pred zasledujočo oblastjo.
Naravnost v pomanjkanju, bolezni, ■olzah ter obupu so zalotili Cilo ter Pep-eo tretji božični prazniki, odkar je bil napovedal rajni Matevž razliko med blagoslovom starega Betlehema in gos-
ftoskim božičnim drevesom ter študen-om in pošteno delavnim kmetskim fantom, ki spada za naslednika na kmetski dom. O, kako so privrele Cili v spomin vse one preroške besede umrlega moža, katere ji je zabičal na sveti večer, ko je postavil sam jaslice v kot. Njena edina želja na tretji prežalo-stni sveti večer je bila: »Pepca prosi gospoda, naj nama posodi za praznike itari Betlehem, ki sameva v prahu in »apuščenosti na podstrešju.«
Ne v veselje, pač pa v tolažbo jej je bila izpolnitev zadnje božične želje. Pri
{»ogledu na stari Betlehem je zaplaka-a sicer pretresljivo, a ne obupno. Sve-ia družina v jaslicah jej je govorila vse drugače nego božično drevo. Vsemogočni Bog je stopil na svet na betle-nemske livade v največjem uboštvu; ona imenitna, čislana ter od vseh blag-rovana Topolnica daje z uboštvom in trpljenjem odrešenemu svetu — slovo. In še nekaj jej je šepetal stari Betlehem: Pod borno hlevsko streho počivajoče božje Dete je prineslo na svet — odpuščanje — odpuščanje za vse, ki so dobre volje in tudi za njo, ki ni posluh-nila napovedi dobrega moža. Uboštvo — odrešenje — odpuščanje ... O tem je zasanjala stara Cila med molitvijo
treh delov rožnega venca. Prebudila se je na božično jutro krepko potolažena in vedno znova jo je bodril stari Betlehem: Zveličar ubOjg na svet, ti kot be-
Januš Goleč:
cfuf ¿Polka.
V predvojnih časih ni bila nemšku-tarija globoko ukoreninjena le po Dravski dolini, Ptujskem polju ter deloma po Savinjski dolini, ampak še prav posebno v krajih ob Sotli ter po Zagorju.
Hrvatski Zagorci so tržili z živino ter svinjami na Gornje Štajersko. Komaj je polukal Zagorec malo med Nemce, je že nemškutaril. Ako je bival par let krog Leobna ali Knittel-felda, doma ni črhnil več hrvaške ali slovenske besede.
Nemščina je bila tudi za Hrvate nekaj višjega. Oni, ko j i je divanil Svab-skl, je bil gospon! Priprostemu in celo zagorskemu narodu so bili vsi oni, ki so se vračali v domovino kot izdajalci materinščine, trn v peti. Ljudje so brili no-ce iz nemškutarjev na tihem, večkrat prav očito.
račica v večni Betlehem, kjer se veseli njegovega nad vse blaženega blagoslova tvoj dobri mož prerok — rajni Matevž Topolnik!
Pred nekaj desetletji je bilo po zakotjih ob Sotli težko dobiti kako žago na vodni pogon. Kmet, ki je rabil brane ali deske, si je najel zagorske Žagarje. Prišlo jih je navadno pet. Najprej so za prežaganje določene hlode obtesali na štiri ogle. Nato so jih z rdečo barvo požnorali po dolgem, kakor so se pač razžagovali. Hlod so postavili pošev na kvišku, ga na sredini pritrdili, istotako spodaj podprli z drogi in se lotili žaganja. Vodja Žagarjev je stal na hlodu in vodil žago, spodaj pod hlodom so vlekli rezilo štirje. Ko je bila polovica dožagana, so hlod obrnili in razparali še drugo polovico. Delo je bilo v primeri z moderno žago počasno ter mučno, a je imelo tudi svojo solnčno plat. Ubogi Zagorci so zaslužili in bili priljubljeni po štajerski strani, ker je bil navadno vodja Žagarjev zgovoren, šaljivec in sploh zabaven človek. Poleg plače od klaftre so bili pri dobri hrani in obilni pijači, ker se je vršila štera žaganja v toplejšem letnem času.
Žučkov Petrek iz Babjega sela je čutil v sebi poklic za nekaj več, nego je običajna zagorska beda. V Knitten-feld jo je mahnil in se začel uriti za mesarja. Ob večjih praznikih je rad pogledal domov, a seve je kmalu metal zagorščino ter nemščino v eno torbo. Ko je bil prost mesarskega uka, je domači jezik popolnoma zatajil. Ker je bil bolj brihten ter zanesljiv, so si ga izbrali gornještajerski mesarji in pre-kupci za nakupovalca svinj med Hrvati in Slovenci ob Sotli.
V dostojanstvu stalnega nastavljen-ca je bil še vse kaj druzega nego poprej. Oblečen je bil strogo zgornješta-jersko. Za zelenim klobukom: metlasti »gamsbart«, jopič z zelenimi našivi, na traku, ki je držal preko prs skupaj obe naramnici napis: Hoch die Bergel (Živele planine!) In hlače, oh te Petrekove hlače, so bile iz usnja, kazal je gola kolena in pri šlicu so bile na dva gumba, ali kakor so jih imenovali pri nas na — polko! Gamsbart, polka hlače, gola kolena, v roki palico z zakrivljenim ročajem iz jelenovega roga in pri tej opremi pa na kvišku potegnjena — preklasto suha postava Žučkovega Petreka. Še nema živina je bulila v to švabsko prikazen in kako bi se jej ne čudili ljudje s pametjo!
Ni kupil Žučko dveh trajb svinj, je že bil — Polka Peter. Jezil se je sicer na ta prekrst, vendar namišljeno usi-ljenega nemškutarskega prepričanja ni pustil v obleki, še manj v besedi. Dasi je imel polno posla z najbolj pri-prostim narodom, je dajal na vsa vprašanja odgovore v jodljajoči nemščini. Drugi so kresali z njim obsotelščino; Polka Peter se je spakoval v gornje-štajerščini in postal baš radi nemšku-tarije še bolj smešen nego radi nepri-kladne noše.
Debelakov dom tik ob Sotli na Štajerskem je bil glede imovine za spodnje kraje prava trdnjava. Radi tega so najeli Debelakovi necega dne hrvatske Žagarje in štajerske terice obenem. Pri debelem hrastu na dvorišču je bila sušilnica za lan. Krog mogočnega hrasta so postavili v krog stope za trlice.
Žagarji so obdelovali s sekirami hlo-dovje nekoliko proč v senci drugega košatega drevesa.
Debelak je pustil žagati bruna za nove svinjake in izkopati globoko in celo obzidano gnojnično jamo.
Si predstavite kakih dvanajst teric in pet zgovornih Hrvatov na skupnem dvorišču, kak sejm je bil to!
Povrh še povabijo v trenje starejše in posebno jezične ženske, katere nalašč dobro postrežejo, da zaplava imo-vitost domačije na najbolj valovitih jezikih daleč preko mej domače fare.
Onega prazničnega dne so oblajali pri Debelakovih vsacega, ki je usmerjal korake mimo teric in Žagarjev.
Ženske so tekle za moškimi in jim skušale obesiti za klobuk ali na hrbet rep (odpadki pri trenju). To je običajna šala, katere tericam nikdo ne zameri. Ako moški beži pred repom in ga bab-nice ujamejo, ga celega povaljajo po pezdirju.
Kako tuje dekle ali ženica pa se sploh ne upata blizu, ako slišita ro-potanje in klopotanje trlic.
Dan trenja je nekaka poletna ohcet. Veselo razpoloženje prav nič ne poleže, če tudi trpi to nekako praznično opravilo po dva ter več dni, kakor je bilo to na primer običajno pri premožnih Debelakovih.
Sam ljubi Bog si ga znaj, kako je dolgopeti potegon Polka Peter pozabil na običaje pri trenju.
Debelakove terice so ga videle že od daleč, kako je bingljal njegov gams-bart iz Hrvatske proti Štajerski in so izzivala njegova gola kolena izpod grdo prekratkih polka hlač.
Poverile so pri pogledu na novo žrtev Finguštovi Bari, da se loti Polka Petra z repom.
Saprament, Zagorec ni hotel razumeti narodne šale; Bara ne prizanes-ljivosti. V nemščini je zmerjal terice za frdamane babnice, ki ne poznajo nobene olike in se zaganjajo v moškega pri belem dnevu.
Finguštka ni marala ostati gosponu nič dolžna in mu je skraja lepo prigovarjala, češ:
»Kaplana in grajskega oskrbnika smo že ovenčale z repom, pa bi tebe ne!«
Polka ni upal bežati, ker se je bal 'da bi ga jezičnice ujele in mu natla-čile bodečega pezdirja za na široko odprte hlačnice. Umikal se je Bari ritan-ski ter počasi in jo porival od sebe s palico. Udariti se ni drznil po ženščetu ker se mu je rogalo od druge strani pet močnih sorojakov.
Finguštka je tiščala vedno bolj v Petra, ta pa ritanski nazaj — terice so nehale s klopotanjem, Žagarji s tesa-njem, celo dvorišče je bilo uprto v dvoboj med Slovenko in zagorskim Gornje Štajercem.
Še par korakov ritanski in par surovih nemških psovk — gospon je štr bunknil v pred kratkem izkopano gnojnično jamo, da je plusknila črna brozga vsled naglega in preobilnega Petrovega pritiska daleč na okrog po dvorišču. Je trpelo nekaj časa, predno se je pokazala iznad globo ke jame človeška glava — brez gams-barta In jo je pozdravil gromovit krik 4z ženskih ter moških grl.
Kaj je hotel ubogi Polka Peter v tako mučnem In še povrh nevarnem položaju? Oprijel se je z obema rokama obronkov ograje in se potegnil iz črne kopeli. Ko je stal na trdih tleh, mu Je lila iz prekratkih hlačnic gnojnica, klobuk z gamsbartom je iskal in zaklel vsem razumljivo:
»Proklete babe, to vam bom že še plačal!« Slovensko zmerjanje iz Petrovih ust je bila voda na mlin škodoželjnih gledalcev.
Bara ga je obmetavala s pezdirjem in mu zabijala v ušesa: »V gnojnici si pustil nemškega gospona! Sedaj še le znaš, da si navadna — Fuj — Polka!«
Zgornje štajerski klobuk z gamsbartom ter palico je pustil Petrek v usode-polni gnojnici. Pobral je oštrafotane ude svojega rojstva in krenil nazaj, kjer ga je rodila — narodno zavedna majka.
Jo j, je bilo smeha na Fuj Polkin račun pri Debelakovih še drugi in tretji dan veselega trenja in zgovornega žaganja.
Slovenske terice po obsotelskem Štajerskem; gostobesedni Žagarji po hrvatskem Zagorju — v gnojnico zašli Zučkov Petrek je bil prekrščen v Fuj Polko!
Pa si je tudi zapisal Petrek Debelakovo črno kopel na dno srca.
Ni poizvedoval nikdar za klobukom z gamsbartom, pustil je palico z jelenovim ročajem Debelakovim in izginil tjakaj, kjer je prodal svoj materni jezik .. .
Za Žučkovim Petrekom je poskusil Januš Goleč:
¿Dragoner "(Poni.
Imel sem večkrat priliko, da sem videl ter poslušal tri stare možakarje, ki so se pisali — Lipnik. Dva sta bila bra ta, tretji niti v daljnem sorodstvu. — Vsak večer so prišli skupaj v predmestni krčmi ter sedeli pri eni mizi Brata Lipnik sta bila oba čevljarja in stara blizu 70 let. Anton Lipnik je nosil kot star postiljon liki drenova prek-la 72 let. Pred nedavnim časom se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da je napravil iz Maribora v Ljubljano tako za »hec« peš izlet tja in nazaj, ne da bi bil čutil najmanjšo utrujenost. Med Lip nikovo trojico je gnal kolovrat glavne besede Tona; ker je že bil dolgo na svetu, je veliko doživel in se veselil kljub visoki starosti spomina ter bujne domišljije. Celih 46 let je vozil ono staro pošto iz Maribora preko St. Lenarta v Radgono. Ko se je moral umakniti poštni voz novodobnejšim prometnim sredstvom, se je ločil Tona od poštnega roga in skrbi zanj enajstorica njegovih odraslih, preskrbljenih ter hvaležnih otrok.
Necega večera so zopet modrovali Lipniki vsak pri svoji četrtinki. Cev ljar Anza Lipnik je dregnil starega po stiljona s pozivom: »Tako dolgo že se dimo ter skupno pijemo, a še danes ne vem, ali si bil kedaj vojak ali ne?«
»Ho, gromska strela, ti nagrbani dretar, Maribor in cele Slovenske gori ce me poznajo pod imenom Dragoner Toni. Da bosta pa oba prijatelja poučena o mojem vojaškem službovanju, posluhnita to-le:
Pri naboru so me takoj vzeli. Kakor vidita celo danes, sem bil kot nabornik še večji in močan, da mi ni bilo zlahka para. Ko so mi povedali, da sem za vojaka, je stopil k meni sam oberst in me vprašal: »Lipnik Anton, kake vojake bi ti rad služil?« Sam Bog vedi, kako mi je smuknilo na misel, da sem se odrezal: »Če smem prositi, huzar bi bil rad!« Gospod se je nasmehnil in menil resno: »Lipnik Anton, mar ti je znano, kdo in kaj so huzarjl?« Priznal sem, da sem videl huzarja na onih škatljah za »bartbiks«. Dopadejo se mi, ker imajo rdeče hlače.
Cela komisija se je smejala mojemu odgovoru. Oberst me je podučeval daje: »Lipnik Anton, huzar ji so sami črni Madžari, ti si pa Slovenec. Da pa ne boš pri vojakih ob veselje rdečih hlač, te bomo zapisali k dragonerjem.«
Kakor so mi obljubili pri naboru, tako se je glasila tudi pozivnica k 5. dra-gonskemu polku v Maribor.
Ko sem se javil nekaj mesecev za tem z drugimi rekruti v dragonski vo-
še marsikateri v gornještajersld noši v obsotelskih krajih mešetarski posel. Že vsak s košatim gamsbartom za klobukom je bil — Fuj Polka; kako bi ga še le bili ožigosali, ako bi se bil upal v te kraje z nemškind govorom in v -h golokolenih — polka hlačah!
jašnici so se me vidno ustrašili. Strain mojster me je koj nahrulil: »Ti dolgin^ si se zmotil. Ti si za krompirjevca, nI za konjenika!«
Pomolil sem mu pod nos pozivnico^ kjer se je lahko prepričal, da me je od* ločil oberst za rdeče hlače in ne za krompir. Vrtel je papir sem in tja, čU tal in menil: »Za strežaja v kuhinji boš tudi pri dragoncih dober!«
Sitnega dedeca nisem tedaj razumel* ali brije iz mene norce, ali me bo rei vtaknil v kuhinjo h krompirju.
Vsi drugi rekruti so bili za dobejj laket manjši od mene. Hitro so jih oblekli v rdeče hlače ter škornje. Prl-; pravljena obleka se je kar ulila po njih* Moj Bog, kako so pa kleli šarži mojo dolgost! Komaj in komaj so iztaknilj nekje povaljane rdeče hlače, ki so ml bile tako nekako pod koleno, ker osta* lo so zakrili za poldrugi pedenj pre* kratki škornji. Tovariše so po preoblek ki peljali v hlev k izbiri konj; menf je odvedel kuhar za roko v eskadronJ sko kuhinjo in porinil pred mene v®* liko skledo neolupljenega krompirja* naj ga hitro olupim ter narežem. Na« poved zadrezastega stražmojstra se J« izpolnila, da bom dragoner ne na koi nju, ampak pri — krompirju!
Ko sem olupil v rdečih hlačah In škornjih krompir, sem moral prinesti vode in drv, zakuriti in nato pa metlo v roke. Moja kuhinjska opravila nis<j bila za dragonerja; pač pa je bila hva« na gosposka in še za mene trikrat preobilna. In tako je bilo z menoj več dni dokler nI ritmojster izsledil, da mv manjka en konjenik pri eskadronu.
Moral sem na raport, kjer sem povedal, kako In kaj je z menoj brez mow je krivde. Ritmojster me je še vprašali »Lipnik Anton, ali bi ti rad jezdil?« —i »Seveda,« sem mu potožil, »zato pa m« je zapisal oberst med dragonerje.«
Moral je pred ritmojstra še oni vragovi stražmojster. Govorila sta dolgo in se smejala. Po končanem raportu namigne stražmojster, naj mu sledim. Šla sva v hlev, kjer je stalo polno konj vseh vrst ter velikosti. Pri pogledu na' konje me potrepa stražmojster po rami med besedami: »Lipnik Anton, ti hočeš biti dragoner na konju in ne pri krompirju. Predno dobiš konja, moral dokazati, če si sploh za konja. Tam 1« v kotu vidiš onega visokega črnca, ki stoji privezan čisto sam. Ako skočitf tukaj v hlevu kar s tal na onega črnega pri jaslih, potem boš jezdil, sicer pa l upil krompir.« Pregledal sem sam sebe od nog do glave ter znal, da bi mr-ho še preskočil od repa preko glave, ne pa, da je ne bi zajahal. Stražmojster je prižvižgal še par šaržov v hlet In mi velel, naj poskusim s sprejemnim izpitom pred zbrano komisijo.
Pljunil sem si v vsako dlan, da oa|
ne bi spodrsnilo po konjskem hrbtu, stopil par korakov od črnca, se zagnal, dvignil noge in že sem sedel na hrbtu. Komaj sem sa dotaknil mrcine s polno težo, se je skrivila v bok, sunila s prednjimi nogami naprej, z zadnjimi nazaj, frknil sem s konja daleč v kot. To bi še ne bilo nič kaj tacega. Med odfrkom me je udaril zlodej konjski z nogo v trebuh, da sem zgubil zavest in sem se zavedel še le v vojaški bolnici.
Ko sem za silo vstajal iz postelje, me je obiskal ona strela od stražmojstra in me pozdravi: »Ali si za dragonerja, ali krompir?«
Nobenega odgovora mu nisem dal, pa ga tudi zahteval ni.
Ko sem se popolnoma pokrepil od u-darca, me je odpeljal v rdečih hlačah in škornjih kaprol v domobransko vojašnico.
Tukaj so se vsi prestrašili. Naredniki in šarže so bili enoglasnega mnenja, da je rekrutska vežba pri kraju in kdo bi se naj jezil še z menoj. Po dol-
fjem prerekanju me je vprašal bata-jonski trobentač, če kaj dobro slišim. Ker sem pokimal, me je vzel seboj za vojašnico. Trobil je razne viže in jaz sem jih moral ponoviti za njim z žvižgom. Zadovoljen je bil z menoj in mi obljubil, da ne bom čisto navaden krompirjevec, ampak — trobentač.
Malo so me zmuštrali, da sem znal »alutirati in se obrniti, nato sein dobil trobento in s to je šlo boljše nego z lupljenjem krompirja in s skakanjem na konja. Dokler mi niso sešili radi velikosti posebne obleke, sem kresal ter trobil v rdečih hlačah ter škornjih. — jBaš radi dragonske obleke me je začelo klicati vse od prostaka do stotnika: »Dragoner hornist« (trobentač).
Polni vojaški rok sem trobil pr kompaniji in dobro se mi je godilo. — Nazadnje so mi pa le rekli, da sem jim dovolj trobental in da lahko grem v civil. Raca na vodi, moje navadne obleke ni bilo nikjer v skladišču. Seveda ne, ker je bila ostala pri dragoncih in ti so tajili, češ, da ni pri njih nikdar jezdil kak Anton Lipnik. Nagega me niso mogli napoditi v svet, so mi pač podarili rdeče hlače in škornje, v katerih me je pripeljal kaprol h krompir-jevcem.
Ko sem zapustil kasarno, se me je oprijela takoj sreča. Pred železniškim mostom sem zavil v oštarijo, ker denar sem pa imel. Krčmar je vzdrževal ob enem prevoz pošte iz Maribora preko Št. Lenarta v Radgono. Ker sem zgle dal kot odslužen dragoner, mi je takoj ponudil, naj stopim k njemu za konj skega hlapca. Po čisti resnici sem mu zaupal, kako sem prišel do dragonske uniforme prvič in sedaj zadnjič.
Ko je čul povest o mojem vojaškem trobentanju, je še bil bolj vesel, ker postiljon je moral biti v taistih časih dober trobentač. Ljudje so poslušali zelo radi postiljonov rog. Gospodar me je potolažil radi poštnih konj, ki so prav pohlevne ovčke in nobeden se ne zmoti, da bi koga brcnil.
Tako sem se zapisal za postiljona in postal mesto vojaškega »Dragoner hor-nista« — »Dragoner Toni« celih 46 let.
Obema Lipnikoma je ugajala Antonova povest o vojaškem službovanju. V znak priznanja ga odslej ne kličeta: Anton Lipnik, ampak — Dragoner Tonil
lanuš Goleč:
Wi meni tac - ja% tebi
c!
Koliko slovenskih domov je že upro-
Jlastil zastarani pregovor: Ti meni luč, az tebi ključ!
Je že res, da prede velikokrat očetom in materam slaba na starost, ako predasta posestvo mladim prezgodaj. To velja za slučaje slabe nekrščanske vzgoje in grde nehvaležnosti. Večkrat pa cincajo starši z možitvijo, da Je ž« ridel za dom določeni sinko Abraha-(aa, kako bo imel potem kot samostojen gospodar in oče veselje z razmnoževanjem dedščine in s preskrbo de-ie! Naj drži dobro podprti dom starostma grča, ako straši naslednik z zaprav-l^ivostjo; sin ali hčerka srca ter dela Raj si uredita gnezdo na domači grudi ♦ onih letih, ko sta dovolj pri moči ter pameti za gospodarstvo in — vzgoje etrok!
Jurij Ciršek in Anton Drevenšek sta bila na gruntih in pod palcem trdna posestnika v Jagrovici.
Je pod tem božjim solncem navadno tako, da je bogatin siromak na deci, revež imovit na potomstvu. Ciršek se je veselil le edinca Jurčeka Drevenšekovemu domu je obetal na-1
sledstvo samo eden otrok brhka Ne-žika.
Mejaša in najfclišj» soseda sta bil» sošolca in kot .samostojna gospodarja dobra prijatelja. Radi tega sta zra&la tudi njuna otr&k«, nekako skupas ta bila odločena od obea roditeljev za naslednika cele Jagrovica.
Med Cirleko^© in Drevenšeksve posestjo se j» spuščala pa hribu navsdol v globoko grabo nekaka gmajna, kateri bo pravili Petruvska.
Petruvska j« bila pašnik, ca katerega sta Kgeajala živino v zgodnji sp®-mladi oba soseda od boksaj ked&j, Ni bilo potreba mejnikov, ker so živeli ter gospodarili Cirieki in Drevenšekl od nekdaj v neskaljeni zas topnosti.
Dolgoletno vez ljubezni jo rasdrl slučaj In škodoželjni jeziki.
P&gtirja obeh mejažev sta se sprla ter stepLa med seboj. Eden je puatll uhajati živino na Ciršekovo rodna posest, drugi na DrevenSekovo. Pastir entsga kot druzega Je bil po lastai izpovedi nedolžen ter valil krivdo iz na-gajivosti, ki je bila podžgana od domačih, na drugega. Najprej se je začel prepir med družino, kmalu zatem je pognal korenine tudi med gospodarje-
ma. Samoposebi se je rodilo vprašanje; Čegava je Petruvska, kdo in v koliko ima do nje lastninsko pravico?
Ciršekovi so navajali priče, da pasejo že tamkaj nad 30 let, istotako Dre-venšekovi. Skupna posest je postala radi podpihovanja drugih nemogoča. Iz pastirskih prerekanj so se užgala' dnevna psovanja gospodarjev, kdo j« prav za prav lastnik sporne posesti.
Prepir za nekdaj tolikanj složno Petruvsko se je rasnesel po celi far! ter dobil pristaše za enega in druzega,
Ako se je hotel kak starejši kočar prikupiti Ciršeku, mu je obljubil pričevanje; drugi je storil isto v Dreven-šekov prid .
Ker je bilo jabelko prepira v rokah petičnikov, so pogruntali obojestranski vaški advokati: Oblast — sodnija naj odloči, kdo od obeh ima prav!
Pametnejši in miroljubnejši v fari ki niso imeli veselja na ničvrednem prepiru, so zbijali šale iz grozeče pravde za prazno gmajno in dražili oba: Cic — Drevenic — Petruvska narazen J Z drugimi in vsakemu umljivimi besedami: Razdelita si pašnik, vsakemu pol in mirna Bosna!
Ko še ni poseglo sodišče v zadevo, sta že bila ob nedeljah ter praznikih i razgovorih pred cerkvijo Ciršek — Cfc in Drevenšek — Drevenic kot prangel zasmeha za dlakocepno Petruvsko.
Zasmeh v pogovoru je rodil med gruntarjema uprav kačje sovraštvo, kj je dovedl© do popolnega razdora v Jagrovici.
Skupna last Petruvske je postala izključena, začeli so se sodni ogledi na licu mesta.
Hvala Bogu, je bil okrajni sodnik tolikanj krščanski mož, da je razsodil kljub ugovorom obeh advokatov po ljudskem reku: Cic — Drevenic Petruvska narazen. Zemljemerec je od?* meril polovico pašnika Ciršeku, drugo polovico Drevenšeku. Kljub obojestranskemu vzklicu je bila prva razsodba potrjena ter dobila pravomoč.
Ne ljudski ne sodni razsodbi se nI uklonila koaetska trma. Ciršekovina J« postala tabor zase, Dreveneškovina —< isto! Leta in leta se zatonila, da ni pogledal in ne pozdravil Ciršek Dreven-Šeka ter obratno. Cic — Drevenic —i Petruvska narazen ni oetalo le na pravzaprav prasrsem pa&niku, ampak tudi globoko v srcih obefe starih — gruatar-skJb grč.
Edini bitji, kojih se ni dotaknila kužna bolezen sovraštva v Jagrovici sta bili Ciršekov Jurček in Drevenšekova Nežika. Otroška skupna vzgoja Je ro* dlla kljub dolgoletnemu spore med družinama mladentško ljubezen.
Oh, ta res prava sorodnost, ter vdanost dveh k met.s ko mladih gre, kako nekaj bajne lepega je, dokler je tajna in jo čutita le dva!
Kaj je zaal razodeti Jurček Nežikl samo z enim pritajenim pogledom. In kak® mu je vračala na raienj domačega sovraštva Nažika cvetke srčnega razumevanja ob vsaki priliki, ko sta se srečala, a si radi vedno paznih oči drugih niti stisniti nista smela roke. Seve, se je tudi zdelo čudno Cirš®-
ku, da se sin ne vmešava v pravdo za posestno pravo, istctako je že zmerjala Drevenšica, ker zagovarja nerazsodno dekle medsebojno spravo.
Domači in sofarani so si postali s ča-Bom le edini, da bo postala s poroko Jurčeka in Nežike: Cic — Drevenic — Petruvska narazen — skupna Cirše-kovina.
Voda na ogenj, so s* prilike med mejašema v Jagrovici znatno zaostrile, ko je postalo razmerje med naslednikoma gadjega gnezda — Petruvsk«
cčito!
Ciršek se je zaklinjal na «ve ter
mrtve: »Drevenšica ne bo nikdar pošiljala pastirja na skupno Petruvsko!« Drevenšek j a grozil * dejanskim obračunom, ako se sreča z Jurčekom na tihih sprehodih krog njegove domačije.
Nekoliko proč od Jagroviee na Brezi n ali je bit Ciršekov vrh z lepim ter rodnim trtnim nasadom. No, ravno pri gorici si z Drevenšekom nista mejaši-la, ker je hodil ta po pijačo na čisto drugo stran. Oba soseda nista bila 1« čtedljiva, da, uprav skopa za druge tn prvi celo za domače. Dejstvo je bilo, da je nosil Ciršek ključ od vinskega hrama za obodom (za sarami) običajnih škornjev od tedaj, ko je začelo grozdje mehčati in dokler ni kanila iz sodov zadnja, kaplja. Za vinogradniško delo mu je bil dober sin ter družinčad, pil ga je po največ sam. Da bi ga kdo ne ukanil za ključ, mu je ta tičal eeli dan za obodom In se je lahko prepričal vsak trenotek, da se drži kože. Ko Je sezul pred počitkom obuvalo, J« porinil ključ pod zglavje. Najmanj po trikrat na teden je kresal skoii Dreven-gekovo kostanjevino v vrh • eekrom preko rame. Vino, katerega J« nosil domov i« gorice, Je eukal sam kar is «latinšeka v dolgih požirkih, drugim pri hiši ga Je nudil le kot zdravilo.
Jurčekovi vrstniki so ga dražili, češ: ¡Tvoj stari bo odnesel ključ od gorie na oni svet, če se sam se boš postavil pravočasno po robu. A, kaj je hotel, ko pe ¡je bil pri hiši prav za prav le za hlapca z bogznaj kedaj dedno pravico. Ako Je opomnil očeta le na. nekoliko več svobode ter pravic kot priletni sin edinec, je prejel tisoč in tisočkrat vedno isti odgovor: »Fante, ti meni luč, jaz tebi ključ. Ta bi bila lepa, da bi me na starost še ljudska vrata tepla po petah!«
Luč in ključ, pa luč in ključ, tako je paševal stari Ciršek neomejeno; sin pa garal v prepričanju, da bo hlapčeval na lastnem domu najbrž vedno kot fant, ker na očetu le nI kresalo nobeno znamenj« na skorajšnjo — luč.
Je bil stiskavec tudi Drevenšek, pil Je sam rad, pa tudi doma nI bilo vino Marija eeljske kapljice.
Po celi fari J* buknila lansko jesen ,vest, da J* preminul nenadne smrti Drevenšek. Na spravo s sosedom pred
odhodom v večnost ni btlo niti misliti, ker Gospod je potrkal ob nenapovedani uri. Ciršek pa se je upal v brezmejni Zakrknjenosti celo tako daleč, da raj-pemu mejašu niti pota ni posodil, kar |« storila sicer cela njegova hiša.
Liki blisk nagel večni obračun s sosedom je le vidno presunil Jurja. Postal je še bolj molčeč, najrajši je sameval v hramu na Brezinah, odkoder se je vračal domov zadrezasto vinjen. — Ljudje, ki so ga srečavali ter imeli ©-pravka mimo njegov« kleti, »o pravili, da govori sam s seboj, kliče ime pokojnega Antona ter mu ponuja prepozno spravo.
Pač pa je odprla Jurčoku Drevenše-kova smrt prost dostop do izvoljen« Nežike. Mati se j« zavedala prokletstva, ki visi nad obema domačijama radi sovraštva Tolažila Jo je zavest: Zakonska zveza obeh dobrih otrok naj Božanje oset sovraštva, ki so ga sejali ter gojili skozi dolga leta trmasti starši. — Ponudila j« eelo Jurčetu, da «g lahko kar priženi k njim, kaj bo čakal na luč ter ključ iz rok starega. Kakor bi rad ubogal ženin bodočo taščo, se vendar ol upal tirati očetove jeze do prekipe-vanja. Ciršek bi še bil proklel lastnega sina, ako bi postal brea njegovega dovoljenja Drevenšek.
BofJ! mlini meljejo sfeer počasi, B
tem bolj gotovo 1 Ta rek s« je začel Izpolnjevati nad Jagrovico.
Lanska zima nam je nasula nepojmljivo veliko snega, ki je povzročal povsod v količkaj hribovitih krajih plazove in druge nesreče.
Dasi Je pokrivala nevarna snežena odeja kraj naše povesti, so postali Clr-šekovi obiski vinskega hrama na Bre-tinah x redkimi Izjemami dnevna u-teha.
Stari popoldne v gorico, sin k Dr«-venšekovim in tako je šlo nekaj tednov.
Necega temnega večera so Bivala o-bilne snežinke pri Južnem vremenu le debelejšo sneženo odejo. Usoda Je hotela, da bi bila morala trčiti v Dreven-Sekovl kostanjevlni oče ln sin. Jurče-ku se Je rodila zvijača Stopil Je za debel kostanj tik ob poti. Klobuk Je potegnil na oči, nagubančil starostno hrbet, zakašljal parkrat zategnjeno ln ogovoril mirno kresajočega očeta v glasu pokojnega Drevenšekat »Jurij, daj mi piti!«
Pri teh besedah je streslo starega po celem telesu. Ceker se stisnil pod pazduho, se ni utegnil niti ozreti, pač pa sneg pod noge in beži — beži v temo. Jurčetu je ugajalo, ker Je nagnal sicer nestrašljivemu očetu nekoliko strahu ln je še klical za njim za požirek pijače. Ciršek pa le naprej kred lastnim sinom, dokler se ni zagnal v noči ob leseni prelaz ob koncu gozda. Prenaglo sc J« hotel pognati preko ter padal po svoji dolgosti na globoko v sneženo kopi-eo. Z vsemi močmi se Je Izkopal iz snega, pobral ceker in zopet na vso sapo navkreber proti domu v svojo čumnato. Ni pogledal nazaj, dokler ni zaklenil za seboj hišnih vrat.
V svoji sobi je prižgal luč, se oddahnil na stolu in si hotel zbrati pamet in prestrašene ude Se le pod odejo. Ko se je potipal za obod, da bi skril ključ od hrama pod zglavje, ga ni bilo nikjer. Sezul se je, izza oboda ni padlo nič. — Pretipal ter preobrnil je vse žepe, o ka-
kem ključu ne duha in ne sluha. Ponovni strah radi izgube najdražjega orodja ga je tako smedel, da Je moral sesti, skril glavo med obe dlani ter se zamislil globoko. Znal je prav dobro, da do« slej I« ni ključa nikdar pozabil, založil ali eelo izgubil. Brez dvoma mu J« i» padel — pri pade« preko prelaza. Kat nič s« ni več pomišljal aU obotavljal, Prižgal je leščeberko, se zmuz&l prf vratih ln že ga je obj ela tema navzdol proti kostanjevlni
Jurček J« šel sporočil DrevenŠeko» vira, kako presneto J« poplašfl očeta iS mu podkuril pod pete. Vsem se je zdele dobro, da je stopil stari v svoji samo« zavestni trmi vsaj enkrat malo hitreje^ kakor j« to sicer njegova navada Govor krog Ciršekovega pobega je zamu* dil Jurčeka gotovo nad eno uro, pred« no je bil zopet doma. Vprašal je za oč«« tom, a mu je odgovoril hlapec, da »« j4 že bil vrnil, a Je hitel s svetiljko nazšf v smeri proti Brezinam.
Sinu se je rodila tako} zla slutnja: —* očetu se je moralo nekaj pripetiti, siceC bi ne tvegal nazaj, odkoder Je pobega nil najurnejših korakov iz strahu. —« Hlapca J« poprosil seboj in z lučjo st« s« podala za očetom v nevarno noč. -4 Snežilo j« tako, da sta komaj nekolike videla skozi pregoste kosmiče. Toplej« šl veter j« kolobaril snežinke, po gra* bah je hreščalo drevje, ker so ga priti' skali, ruvali ter lamali po jugu spro> ženi plazovi . . .
Kmalu sta bila po ovinkih v Dreven-šekovi kostanjevinl. Za prelazom Izven gozda Je bil sneg daleč naokrog razmetan. Tukaj je oče še pred kratkem ne« kaj iskal ln se zopet vrnil. Klicala sta, a kdo se bo oglasil v tako strašni noči Šla sta naprej navkreber v Jagričev sadovnjak. Naenkrat sta butnila o& goro snega, ki Je pridrčala s hriba ln s« ustavila ob debelih jablanah. Posvetilu sta na drugo stran visokega plazu nudil se Je Jurčetu prizor, ki mu b« ostal v vednem spominu. Izpod sneg« ob mogočnem deblu je molela roka, kf je tičšala krčevito le gorečo leščeberk« in — ključ!
Z bliskavico sta se lotila razgreba* nja trdo stisnjenega snega kar z roka« ml. V hribih je pokalo, ječalo in se va» lilo z gromom navzdol, Jug Je plesal 4 snežinkami, sin ter hlapec sta razme« tavala sneg, dokler nista izvlekla izpod pretežke plasti — ponesrečenega Jurje Ciršeka, ki Je mrtev v grozni zimski noči izročal z lastno lučjo sinu edine* v življenju tolikokrat obetani ključ.
Očevidno Je bilo, da se Je hotel urnega koraka izogniti drvečemu plazu, ki ga pa J« dohitel tik ob drevesu, kjer ji pritisnil na smrt svojo žrtev in se u« stavil.
Žalovanje za smrtno ponesrečenim Clršekom ni bik» bogv« kaj. Le Jur« četa Je prebrldko pretreslo, ker ga J« mučila zavest, da Je pravzaprav natl« ral on očeta, da si je svetil sam na zad> njo uro in mu Izročil ključ do samostojnosti z — mrtvo roko!
Domači g. župnik Je potolažil skorai obupanega tn mu ulil trdnega upanji na blagoslovljeno gospodarstvo nag
^bema domačijama, ki sta priromali Bo tolikanj potrebne sprave na božji lic po nagli smrti na tem svetu obeh osluženih gospodarjev.
Ljudje so biagrovali oba srečna zaročenca, ki bosta znala uživati v ljubezni to, kar je tiščala v pekel sovraštva grčasta trdovratnost.
Res Je bila gostija — združitev obeh
{jB&ff "GSlec-:
Po vojffi se je razpasla neverjetno nepoštenost ter vsemogoče lopovščine, pnevno prinaša časopisje cele stolpce: ta je bil ogoljufan, zopet oni na najbolj prekanjen način okraden, tretji ubit ter oropan. Vsi ti razni zločini se he dogajajo v temni noči ter v kakem ¡slavonskem gozdu, ampak pri belem jdnevu ter na najbolj obljudenih krajih in prostorih. Priljubljeno ter za pobeg pripravno torišče uzmovičev ter loparjev so železnice. Marsikdo je že bil okraden ter izropan na železniški progi od Zagreba naprej. Na Slovenskem Štajerskem imajo lopovi na piki ha jesen zvezo: Pragersko—Čakovec, |ter tukaj je večkrat po'lno sadnih ter vinskih prekupcev, ki nosijo seboj debele listnice.
Letošnjo jesen me je povabil moj flobri prijatelj seboj proti Ormožu, kjer je bil kupil vinski mošt, katerega je hotel prevzeti in plačati. Odpeljala sva se z jutranjim vlakom iz Maribora ter prestopila na Pragerskem. V restavraciji sem pil čaj, prijatelj je bril šale fea menoj. Tako od strani naju je motril na dolgo potegnjen neznanec. Tiščal je ¡obe roki v žep in polukaval zvedavo iz-fc)od na oči potegnjene športne kape.
Ko je bil pripravljen vlak na odhod, paju je povabil znan sprevodnik v či-jsto prazen oddelek, kjer bi lahko dremala. Oni tujec se je sprehajal pred vlakom ter opazoval potnike. Komaj jc brlizgnila lokomotiva na odhod, že je brisedel sumljivec tik mene, stegnil Üolge noge pod drugo klop ter zasadil pči v prijatelja in njegovo torbo na polici. Moja osebnost ga ni zanimala, u-kajal mu je tovariš, ker je majhen, re-Jen, tičal v lepi obleki, usnjati suknji ter zlata verižica je oznanjala njegov trgovski poklic. Tujec je brž uganil, da sva Slovenca ter začel hvaliti na vse )retege slovenski narod ter vzorno u-jravo v mariborski oblasti. Govoril je írvatski, a že njegov glas me je dirnil alto neprijetno, da sem bil prepričan: 3ripeljal ga je v najino druščino lopov-ski nameni Še danes ne vem, zakaj bravzaprav sem izvlekel z vso previdnostjo žepni nožič, odprl za hrbtom večje rezilo in držal smešno orožje pripravljeno v rokavu.
Od pohvale Slovenije je krenil sosed &a svetovno vojno, katere se je udeležil ba ruski fronti, kjer je bil ujet ter prepeljan v daljno Sibirijo. Kratko orisa-bih doživljajev si ni izmislil, ker je po-«nal natančno sibirske kraje do Vladi-rostoka. Dirindaj vojne mu je bil po-
domačij lepa ter prisrčna na zunaj in na znotraj.
G. župnik je želel v Izbranih besedah skupnemu domu obilo blagoslova, miru, ljubezni ter sreče. Sklenil je prisrčno napitnico z ljudskim'rekom: »Od sedaj naprej ne bo več: Cic — Drevenic — Petruvska narazen, ampak skupaj v — zakonski ljubezni 1
dejanja.
vod, da je naglasil slab upliv medvojnih razmer na zarod, ki je doraščal v onih žalostnih ter težkih časih. Trdil je, da vse sedajne tatvine, uboje ter rope je rodila vojna. On kot prekupec konj ima priliko, da pride v vsa večja jugoslovanska mesta. Kako mora biti na primer pošten človek previden, da ni ob denar v Zagrebu na ulici, trgu ali prav posebno še kje v trgovini. Kolikokrat jc opazoval na lastne oči, kako se podajo kar trije lopovi kupovat za par dinarjev klobas. Eden naročuje na dolgo ter široko, drugi se dobrika z vso prijaznostjo prodajalki, tretji pa krade. Veliko bolj nevarno nego po trgovinah je po hrvatskih sejmiščih. Bog ne daj, da bi nosil kupec denar v zadnjem hlačnem žepu ali v listnici v telovniku. On obuje vsikdar debelejši denar v čevlje, sicer bi že bil davno postal žrtev prefriganih in dobro organiziranih žeparjev. Med res zanimivim pripovedovanjem ter slikanjem žepnih tatvin je krilil z rokami proti meni in prijatelju. Naenkrat se je zarežal na ves glas in mi pomolil pod nos majhno listnico, katero nosim v hlačnem žepu od zadaj. Dal mi jo je seve nazaj, ker je bila prelahka s pripombo: »Glejte, tako se to napravi. Jaz sem govoril v vas in niti najmanj niste čutili, kedaj in kako sem segel v vaš žep.«
Ta proizvod spretnosti v žeparstvu jo bil jasen dokaz, da je zgovorni neznance vse kaj druzega, le pošten konjski trgovec ne! Prijatelj je pogledal po torbi, če šc je na polici, se potipal za žep, vidno prebledel, kar je tujec dobro zapazil ter se muzal pritajeno in nekako sam zase. Sprevodnik je šel v teh trenutkih po hodniku, pogledal na kratko v naš oddelek ter sedel zunaj na svoj sedež. Vozili smo se od Ptuja* naprej, Hrvat nama je zopet ponudil par prav mastnih in zavitih tolovajskih doživljajev. Za me se očividno ni več
brigal. Sklonil je svoj dolgi ter koščeni hrbet proti prijatelju in mu razkladal, kako privlačen predmet so za lopove taki mali, debeli gospodje, ki se že kar na zunaj bahajo z bleščečo usnjato suknjo ter zlato verižico. Nič lažjega ni, nego tacega debelušastega bahača v vagonu oropati denarja ter dragocenosti. Tatvina ali viden rop se morata izvršiti, ko vozi vlak v kako večjo postajo. Še pred postankom vlaka je treba skočiti iz vagona in z Bogom — Mišj ko! Komaj je izrekel zadnjo besedo, j« že držal v roki prijateljevo zlato verižico ter uro. Ravno smo bili na postaji Velika Nedelja, ko je hušnil tovariš ves prestrašen po koncu zagrabil vrnje« no mu zlatnino, vzel torbo in izginil venkaj na hodnik. Nekaj je govoril a sprevodnikom in ta je zahteval ponovno od smejočega se tujca vozni listek. Vse v redu, karta je bila plačana od Pragerskega do Čakovca. Prijatelj se in upal več na sedež, Hrvat se je pa tako smejal, da so mu solze zalivale oči in menil, da en tak le pod palcem debeli mariborski vinski trgovec je preplah za hrvaške razmere. Jo j, da bi ga spasli oni pravi slavonski žeparji kje proti postaji Vinkovci: »Ondak z Bogom zlata ura i lanac!«
Po pristanku v Ormožu sem se pobiral tudi jaz iz vagona, ker sva bila s prijateljem na cilju. Hrvat me je pri izstopanju potrepljal med smehljanjem po rami in me poučil: »Gospod profesor, le lepo zaprite vaš nož, ker se boste peljali na vozu in bi se še lahko ranili, ako boste imeli tako malo zaupanja v voznika, kakor ste ga pokazali napram meni od Pragerskega do Ormoža.«
Lopov je dobro znal, da sem tiščal v rokavu odprti nož in me je pri slovesu kot strokovnjak osmešil prav pošteno.
Sprevodnik nama je na ormožki postaji zaupal, da se vozi večkrat ta človek z jutranjim vlakom na tej progi. On sam je uverjen, da Je tolovaj, a dokazati se mu doslej ni dalo nič. Iz bojazni za naju je prišel sedet pred naš oddelek, ker napram trem bi bila tudi grožnja z namerjenim revolverjem brezuspešna. Zahvalila sva se sprevodniku za čuječnost ter stražo. Prijatelj se je še le na vozu do dobra zavedel, v. koliki nevarnosti je bila tokrat njegova torba, listnica in na zunaj vidna —< zlata baharija. Sklenil je, da se bo v bodoče ogibal praznih vagonov, ker ti so prevelika vaba za lopove, katerih je že žalibog dovolj po sicer pošteni Sloveniji.
Mmmm
Naznanjamo svojim naročnikom in čitateljem, da smo dobili Izredno zanimivo
Hn POVEST ■■■■■■
„TATEN BACH"
Skoro po vse) Štajerski se širijo dogodki te zgodovinske povesti kot »ČRNI KRI5 PRI HRASTOVCU« Dr. O. Ilaunlg. V »Slov. Gospodarju« Jo bomo začeli z novim letom objavljati. Opozarjamo cenjeno naročnike na to povesi
m
$o%ič naših malih.
f§iha noc, sneta noc1
Kmalu bo napočil čas, ko dobo peli Ob božičnih jaslicah in ob okrašenih božičnih drevescih lepo melodijo bo-aične pesmi:
< »Tiha noč, sveta noč!« ^
jPesem poznate gotovo vsi, morda ste Jo tudi že peli. Melodija in besedilo sta nemškega izvora, prestavo besedila po izvirni melodiji pa pojejo daleč po svetu.
Kako je pesem nastala?
Bilo je o božiču leta 1818. Popoldne pred svetim večerom Je prišel v neki
salcburški vasici kaplan Jožef MoEr i učitelju Francu Gruberju. Prinesel mu' je list papirja ter mu rekel: »Prijatelj; ali ne bi hotel uglasbiti te pesmice, ki sem Jo sestavil baš danes? Ti to razumeš in danes jo hočemo pri polnočnicl peti.« Gruber, ki je bil obenem organist, je drage volje sprejel list, sedel h kla-
Januš Goleč.
Večne snete maše.
V moji domači župniji je glavna Bpovednica v zakristiji. Kakor je že navada, se nastavijo ob eni strani moški, ob drugi ženske. Koj pri izho-'du iz žagreda h glavnemu oltarju je klečalnik za duhovnika. Nekoliko desno od pručice je bil pritrjen na steno pod steklom ter v okvirju seznam mašnih ustanov. Zraven je visela zavarovana s steklom tablica. V okvirju ¡je bilo videti prav star papir. Na vrhu ¡bo bila razločna znamenja, za temi v eni črti tri črne pike, pod temi 3 križi, nato štiri zvezdice, nazadnje dve vodoravni črti. Pod celim čudnim zapiskom je bila lepo zapisana letnica: 1-8-3-4.
Kolikokrat sem imel kot šolar priliko, da sem pred nedeljsko službo božjo opazoval ljudi, kako so stopali iz žagreda po opravljeni sveti spovedi. Moški je šel kar proti velikemu oltar-
ju in pokleknil pred obhajilno mizo. Ženska se je vsaka približala z največjim spoštovanjem oni zagonetni tablici. Pri pogledu na njo je pripog-nila desno koleno, se dotaknila z desnico prs in poljubila znamenje. Večkrat sem vprašal naše ženice, zakaj to češčenje tablice. Prejel sem odgovor, da gre za odpustek večnih svetih maš, ki so na tablici med pikami, križi, zvezdami in črtami. Kaj bi naj bile večne maše, kdo in kaj je pritrdil spomin nanje na steno, o tem ni znal nikdo nič. Babica si je lastila odpustek večnih maš, njena hči, za to vnukinje itd. Poljubovanje tablice je morala biti pri nas že precej stara in izključno ženska navada, ki je bila prav posebno v navadi po sveti spovedi pred večjimi prazniki.
Še le kot višji gimnazijec sem zbral toliko poguma, da sem vprašal tedaj-nega župnika g. Martina, naj mi poda rešitev uganke z večnimi svetimi ma šami. Dobri stari gospod se je nasme-
jal nosljajoče in mi pokimal seboj t župnišče. Odprl je knjigo župnijska! zgodovine (kronike), mi pokazal s pr« stom na eno stran s pozivom: »Sedaj že znaš dobro nemški. Prečitaj sam, kaj beleži o večnih svetih mašah gosp. župnik Kozovinc, ki je to župnijo dolgo pastiroval in je sam pribil na steno tablico. Še to ti povem, da gre za onega župnika Kozovinca, ki je bil na glasu kot zelo bogat in je zapustil po smrti premoženje v štipendijah (pod' porah) za revno dijaštvo.«
Težko je bilo Citati staro zavito nem-ščino, a vendar sem si raztolmačil povod, začetek in namen spomina zago« netnih večnih svetih maš.
V Reberci nad farno cerkvijo se je veselil skozi deset in desetletja najlepšega blagostanja Krivčev dom. Gospodarilo je tamkaj v sreči ter blagoslovu več rodov. Za pojasnitev večnih mai pride v poštev obče. spoštovana ter zelo ugledna kmetica Barbara Krivec. —<


Crju in v razmeroma jako kratkem su J« bila melodija gotova. Vaška cerkev je bila za polnočnice fsa razsvetljena in polna vernikov. — ipuhovnik je stal pred oltarjem, oblački kadila so se dvigali proti nebu in orgle 90 nežno donele. In čuj! Pričelo se je petje, tako lepo, da so ljudje presenečeno dvignili glave in strme poslušali. Slastno so vlekli na ušesa vsak ton pre-epe božične pesmi
»Tiha noč, sveta noč!«
fci se je razlegala s kora po cerkvi. Polnočnice so minile. Verniki so se
iračali domov, božji mir v srcu; nji-ove ustnice so pa ponavljale:
»Tiha noč, sveta noč!«
Pesem se je hitro razširila in melo-Sflija je postala prava narodna melodija. Besedilo so prevedli na mnogo je-fikov, tudi slovensko prestavo imamo, Jtn tako pojejo tudi pesem, ki spada fcied najmičnejše božične pesmi, o bo-liču mnogokje tudi pri nas.
¿Božično veselje.
Zadnje ure pred božičem so govorili » Soli o bližajočih se praznikih. Kova-feva Tilčka je pripovedovala učiteljici, da bodo imeli doma lepo božično Arevo, polno lepih in dobrin reči. Go-
Jiačeva Mleka, ki je sedela s Tilčko v jti klopi, te par trenutkov potem tiho Izprašala Tilčko, kaj je to božično drevo. Tilčki se je zdelo to vprašanje tako ne-Ifmno, da je zahihitala tako na glas, da jo je učiteljica vprašala, čemu se smeji. Silčka je, §e vsa v smehu povedala, kaj jfe Micka hotela. Učiteljica je videla žalosten obraz MIckin in je velela Tilčki •esti.
V odmoru je poklicala potem Tilčko & sebi na oder in ji je dolgo časa nekaj fovorila. Tilčka je skrbno poslušala, nazadnje pa je radostno prikimala. — ličtenke so jo pozneje sicer izpraševale, liaj je, ali Tilčka je molčala. Napočil je božični večer. Pri Kovače-
vih so se vršile priprave za obdarovanje. Tudi Tilčka je pridno delala. Sama zase je okraševala malo drevesce, navezala je nanj sladkorčke in pecivo ter ga še opremila s svečkami. Nato pa je poslala deklo h GostaČevim, naj sporoči Micki, naj gre takoj k učiteljici, ki ji hoče nekaj naročiti. Ko je dekla odšla, je gledala Tilčka skozi okno in je videla čez nekaj časa, da je Micka krenila na pot proti šoli. Dekli, ki se je vrnila, je Tilčka zdaj rekla, naj nese drevesce z njo h GostaČevim. Tam je postavila drevesce na mizo, Tilčka pa je prižgala svečice. Goslačevi so začudeno gledali to krasoto, ker še kaj ta-
kega niso videli. Tilčka jih je prosila, naj puste svečke goreti, dokler se ne vrne Micka. Nato se je pa z deklo skrila za hišnim voglom. Kmalu nato je pritekla Micka s knjigo v roki, katero je dobila od učiteljice za božični dar. Že od daleč se je čudila svetlobi, ki ja prihajala iz oken revne domače hiše. Tem bolj se je čudila, ko je zagledala v sobi božično drevesce. Tilčka pa je gledala od zunaj skozi okno v hišo in veselje, ki ga je bilo videti na obrazu revne sošolke ji je obilno poplačalo trud.
Ni čudo, da je Tilčki božični večer doma ugajal to leto še bolj in da se js vsega prav srčno veselila.
ßoiifne.
Jeli, mamka, bridko je bilo božji mamici, da je ležal sinek njen v jaslicah na slamici?
Saj ni mogla, kakor težkih jaslic zibati, ni se moglo detece v tesnih jaslih gibati!
ti,
Tam v kotu jaslice stoja, pred njimi lučice gore in Jezuščku, ki tam leži, obrazek v luči se svetli. Oj, hlev je mrzla hišica in jasli trda posteljca, kjer Ješček je prišel na svet.
Zvonovi pritrkavajo
tin — tinkon, tankon — tinkon,
z neba krilatci plavajo
na zemljo a rajskim sinkom.
In mnogo zvezdic gleda nanj z iskrenimi sijaji, prav kakor bi se bale zanj, da več ga ne bo v raji.
In mnogo vernih src nocoj udano ga pozdravlja, krilatci jim rose pokoj in on jih blagoslavlja.
Silvia Sardenke*
¿Prošnja ptičkov po %iml.
Prošnja.
prla do ljub« pomladi, gosenice, črvi muhe in hroSčki so se skrili, nič ni vel najti ne na polju in ne v gozdu. Zato prosimo:
Na zadnji ptičji seji smo soglasno sklenili, da naslovimo na dobro deco to-le ponižno prošnjo: Zima je tu. Mati zemlja se nam je za-
Primožila se je v Reberco iz šentpeter-»ke fare. Odgojila je tri sine in dve hčerki. Najstarejši Tona je prevzel dom. Tinček in Jurek sta se priženila Izven fare, istotako je romala Micka kot samostojna gospodinja na Križanji vrh. Pri materi na domu je ostala iajmlajša Rozika. O tej so pravili, da j« malo za plotom, kar se pameti tiče. Baš radi tega J« Krivčevka ni pustila ir zakon.
Anton Krivec je bil dobro oženjen gospodar na gnezdu Krivcev v Reber-ii. Gospodarske in gospodinjske posle vodila do smrti kljub prevžitku stara Krivčevka.
Lepa navada pri Krivcih je bila, da «o se zbrali ainovi ter hčerke z vnuki Jn vnučicanui vsako leto na Štefanovo na domu pri materi v Reberci. Sestali so se pred farno cerkvijo, se udeležili skupno službe božje in nato je sledil obed, pregled hlevov in žitnih kašt in kramanje z novicami pri kmetiji ter po vsakdanjem življenju.
Štefanovi sestanki so se obranili pri
Krivcih, dokler ni zašel dom v tuje roke in propadel.
Skrb stare Krivčevke je bila njena Rozika. Radi slaboumnosti in kur je bila najmlajši otrok, je prirasla materi posebno k srcu. Nikdo je ni silil k težjemu delu, bila je bolj za pospravljanje po hiši in za pažnjo pri kurjem svetu. Materinega krila se je držala najrajše in to- jej je ucepilo nesamo-stojnost.
Za užitek je posedala Krivčevka lepe gorice z zidano hišo ter poslopji v Globokem. Vsak prosti čas je porabljala za obisk vrha. Njena spremljevalka je bila Rozika. V dobah daljših del v goricah sta ostajali v Globokem preko noči, ker je bilo opravka s kuho za delavce.
Kaj vse sta govorili ter sklepali mati in hči v globoškem vrhu, ni zvedel nikdo. Resnica je, da je staro Barbaro zadela v noči v gorici kap in je iz-dahnila v naročju Rozike, ki je bila ob materini smrti stara blizu 30 let. V gotovini ni bilo po babici razven za po-
greb in svete maše nobenega cvenka* Vsi Krivci In Krivčevke so bile prepri« čane, da je zapustila bogznaj koliko suhega denarja mati Rozikl. Otrokom j« itak ▼ življenju vedno zabičevala, naj ne pozabijo po njeni smrti na siroto Roziko, da ne bo stradala kruh* pri tujih ljudeh!
Bratje in sestra Je vabila samsko Roziko k sebi za stalno. Dekle Je osta« lo po materini smrti cele tri mesece nc domu pri bratu Tonetu. Po treh mesecih, kakor bi jo bilo nekaj pičilo, j« pustila naložiti svoji dve škrinji S vsakojako ropotijo na voz in hlapec J« Je potegnil k bratu Tinčeku. Tukaj so jo sprejeli z odprtimi rokami, ker st* bili skrinji presneto težki. Rozika ji bila tudi za izdatno pomoč pri celem gospodinjstvu in posebno še pri deci» Tinčekova žena je potegnila iz nj« marsikaj, kako se imajo y Reberci. —« Komaj je prebila Rozika tri mesece t največjem zastopstvu pri Tinčetu, sta romali škrinji na vo* in Rozika se J« pojavila na dvorišču brata Jureka. —
1.	Zbirajte vse drobtinice pri mizi In v kuhinji!
2.	Poberite v skednjih in hlevih vse, kar nam lahko služi za hrano, kar pa se drugače zavrže ali uniči!
3.	Pomislite sploh pri vsem, kar hočete od hrane zavreči, če morda ne bi bilo v dobro nam.
Tako nam olajšate bedo in pomagate, da pričakamo krasne pomladi. Tedaj vam bomo vaše delo z veselim petjem obilo nagradili. Pobrali bomo tudi po drevju ves mrčes, da bo na drevju dosti sadja.
Združeni ptičji zbor.
¿Pomni /
Bolj kakor trn vbode hud jezik.
Jezik nima kosti, pa kljub temu marsikomu prebije hrbet.
Govori malo, misli mnogo.
Govori malo, pa resnico.
Laž je slabo seme, iz katerega še ni bilo dobrega sadu.
¡m
Šganka s nagrado.
Božična zvezda,
Postavi Številke 1—12 tako v poedi-ae kroge, da bo vsota vseh treh Števil Okoli vsake zvezde 20.
Za reševalce uganke, ki nam dopoš-Ijejo pravilno rešitev se izžrebajo sledeče nagrade:
1.	nagrada: v gotovini Din 50.
2.	nagrada: 1 zvezek K&rl Mayevlh »pisov.

Belo kakor kreda, lahko kakor perje, mehko kakor svila, vlažno kakor goba, kaj je to?
3.	nagrada: Zidanšek, Sv. pismo I. del.
4.	nagrada: Tudi vsi reševalci te u-
ganke imajo pravico, da dobijo Slomškovo sliko, ki sicer stane Din 25 samo za 5 Din, ki pa jih morajo v znamkah pismu pi-iložiti.
Rešitev uganke in izžrebanje se objavi v novoletni številki.
2.	Na drevo brez vej skoči ptiček brez peroti ter poje brez ust.
Kaj jc to?
3.	Ima bel plašč in rdečo kapico na črni glavici. Kaj je to?
4. Skače iz urne roke od zida pa do zida, od poda pa do stropa. Če skočil dosti je, potem kar mirno leže spat in čaka,
da zopet ga kdo zbudi.
Kaj je to? ^
(S razbiti pofiem hišici.
Pod grmom blizu vrta je živel poli, ki j^ imel lepo hišico, veliko in prostrano, da j« mogel v njej udobno živeti. Dobil jo je od ma¿ tere; kajti že ko je v mahu prilezel iz jajčeca, je imel hišico, seveda samo jako majčkeno. Ko pa je doraščal je postajala tudi hišica več' ja in večj a. V tem je polževa hišica prekosi« la vse palače bogatašev, ki nikakor ne morejo same rasti.
Polž pa je bil požrešno in zlovoljno bitje« Po dnevu se je skril v vlažni mah pod list* jem. Še le na večer, ko so ljudje že spali, j« prišel iz skrivališča, zlezel je skozi plot ni vrt in se je tam gostil ob mladi salati ter oŠ drugih nežnih rastlinicah. Preden je solne« izšlo, se je splazil kakor tat zopet v svoj» skrivališče in ljudje so našli samo načete lfo ste in dolge sluzave sledi, katere je polž za* pustil na svoji poti.
Čq se je polž kdaj čez dan podal na izpre« bod, mu ni bilo nikjer prav nič po volji. Proden je zlezel dalje samo za širokost slame, j« skrbno tipal . svojimi tipalkami okoli sebe« Vsak predmet na svoji poti si je ogledal dol« go časa od desne in leve, če je tudi dovolj dober, da bi lezel čezenj, če je prišel mimei vesel metuljček in ga je malo zadel s krili -« uh, kako je bil polž hud! Zlezel je v svoj® hišico in se je skril kakor otrok, ki mu nI za nobeno šalo in j s kar razžaljen.
Ko je tako slabe volje zlezel v svojo hišico^ so prišli otroci In so mu zapeli:
»Polžek, polžek, dragi moj pokaži rožičke vse takoj!«
Polž pa ni hotel biti vesel, niti se ni hotel igrati. Zato se je potuhnil, kakor ga ne bf bilo doma.
Ko so otroci odšli, je priletela vrana skosi vejevje. Našla je polža še tam, kjer se 1« bil potuhnil. Vrana pa je jako stroga gospa». Za sebe rada kje kaj izmakne, ne trpi p* da bi druge živali kaj slabega storile, poseb*
Ponovilo se je isto kot pri prejšnjih dveh s to razliko, da se je mudila Ro-iika pri Jureku štiri mesece in še le nato jo je pozdravila za dva meseca gestra Micka. Na god sv. Štefana so bili zbrani vsi Krivci s cigansko Ro-iiko vred v Reberci pri Tonetu.
Naša Rozika je obiskala temeljito ©nkrat na leto za dalje časa brate In sestro. Selila se je natančno po programu, katerega jej s časom ni zameril nikdo. Nalaganje ter razkladanje Rozildnih škrinj je postal pri Krivče-vih običaj, ki se je rodil, zrasel ter ukoreninil v slaboumnost. Slednjič si Je Rozika vsakdanjo preskrbo odslužila s sicer bolj malenkostnimi opravili, ki so pa nujno potrebna pri hiši. Pri bratih in sestri je imela svojo kamrico, kjer je spala na lastni posteljnini In osobito njena oba zglavnika sta bila nekaka svetost, katero je prevažala z odejami vred v eni onih skrivnostnih ikrinj, ki sta romali z njo, bili shranjeni v zaklenjeni kamri in nikdo ni »mel pregledati njune vsebine. Da ni
bila v skrinjah le Rozikina obleka, ampak tudi precej srebrno ter zlato okroglega, to so razbobnali daleč na okrog Krivčevi hlapci, ki so prevažali ropotijo po treh farah vsako leto.
Cigansko življenje Krivčeve Rozike je prišlo z leti v ljudski pregovor, za katerega se pa ni zmenil nobeden Krivec. Rozika je romala enkrat na leto po treh župnijah Krivci so jej lepo stregli, ker so znali za njeno ustmeno oporoko: »Pri kateri hiši bom umrla, taisti pripadeta obe Skrinji.«
Krivčeva Rozika je umrla na domu pri Tonetu prav pred božičnimi prazniki leta 1834, predno je izpolnila 50. leto. Bil je taisto zimo tako visok sneg in taka burja na dan pogreba, da ni mogel nikdo od bližnje žlahte iz daljnih far v Reberco. Spremljal je sestro na zadnji poti le Tona s svojo družino.
Na Štefanovo leta 1834 se je zima uneela toliko, da so se zbrali Krivci pod skupno streho v Reberci. Vsi pogovori so se zlivali v zadnje ure prezgodaj umrle Rozike. Nobeden ni sku-
šal majati veljavnosti njene oporoke* ženski svet je le bil toliko radoveden^ da je silil v Toneta, kaj ln koliko tak® približno mu je odpadlo iz težkifi škrtnj.
Roberski Krivec se je zaklinjal pri krščeni duši, da so našn v skrinjah vs<Ž razno ničvredno staro kložnjo, le de^ narja niti enega krajcarja ne! Pač pa je podložil on sam pod glavo rajne v krsto njen zglavnik. Težak je bil, a kaj je hranil, ne ve, ker se ga ni drznil razvezati ali odpreti. Nikdo ni verjel Tenetovim besedam, dasi so bile: spremljane od moške prisege. Niso mU bfli odkrito nevoščljivi h*gate dedšč^ np, šteli so mu v z!o, ker jim nI hotej približno zaupati, koliko sta hranili Skrinji zlata in srebra. Rozika Js bila negovanec. blagepokojne matere. Brež težke dote ta ni zapustila svoje Rozike. Po materini smrti reva ni zapravila, ker ni imela kje ter na čem. Za staro Krivčevko je posmeknila suhi denar Rozika, po njej Tona in tako je ostalo ono, ki ne rjavi in ga molji n«
no ne, če so manjše in slabše od nje. Zato je sedla vrana pred polžjo hišico ter je polžu marsikaj povedala v ptičjem jeziku. Najbrž ga je opominjala in mu dajala dobre nauke.
Ker pa se polž za to nI zmenil, se je razje-eila. Prijela je hišico s polžem vred s kljunom, razbila hišico ob kamnu in pogoltnila polža. Nič ni ostalo kakor razbita polževa hi-$lca.
Tako je našel trdovratnež žalosten konec.
Smešnice.
1. Radovednež.
Janezek odpre okno. — Oče: »Zapri Okno takoj! Zunaj je hladno!« Jane-Xek sluša in reče potem: »Tako, oče, 411 Je zdaj zunaj topleje?«
2.	Praktičen je.
Mihec Je povabljen k sosedovim. — Mati mu še naroči, da naj vzame, če fnu kaj ponudijo jesti, na vsak način najmanjši kos. Ko se vrne, pripovedu-
!e: »Veš, mati, lepo je bilo. Dobil sem riavo in potico in nazadnje so mi prinesli še krožnik Jabolk. Eno lepo ja-jpolko je bilo v sredi, okoli njega pa Jest malih. Spomnil sem se takoj, kar i mi bila naročila ln vzel sem samo ¡est malih jabolk.
3.	Trden sklep.
Jožek se noče umiti. Mati: »Ze dva iini se nisi umil. Kaj bo iz tega?« — Jožek: »Mamica, jaz sem trdno sklenil, da se dva dni v tednu ne bom Umil.«
4.	Dobro srce.
Mati Je Sla z Mihcem v kino, kjer so Igrali film »Quo vadiš«. Mihec je z ve-jtikim zanimanjem gledal, kako so trpeli prvi kristjani, kako so jih trgale flivje zveri v areni. Naenkrat je deček lačel bridko jokati. Mati je bila ganje-gta, ko je videla, da j« njen fantek tako sočuten. Tolažila ga je s tem, da so Bobili kristjani v nebesih mučeniško krono. Mihec: »Saj se ne jočem radi kristjanov. Tam čisto vzadi je bil še In lev in ta ubožček ni dobil nobenega kristjana, da M ga pojedel.«
DRlk)
Neki veleposestnik je bil hud stiskač In skopuh; niti deset par ni dal za dober namen. Bilo je v nedeljo, ko je pobiral cerkovnik po cerkvi darove za mi-sijone. Ko je prišel do skopuha je ta godrnjal: »Nič ne dam za misijone!« Cerkovnik pa tudi ni bil potrpežljiv, pa mu je jezno porinil, tablo za ofer pod nos, češ: »Na, pa si vzemite od teh darov! — Saj ta denar je itak namenjen za pogane!«
Nepričakovano. Učitelj vpraša učenca, katerega je prejšnji dan videl v zverinjaku: »No, Drago, kaj si videl v zverinjaku?« — Drago: »Videl sem le-
ve, tigre, kamele!« Drugi učenec dvigne roko: »Tudi jaz sem bil v zverinjaku.« Učitelj: »Kaj si pa ti videl posebnega?« Učenec: »Vas sem videl, gospod učitelj!«
»Odkod pa zna vaš Janezek tako grdo kleti?« — »Stanujemo poleg davkarije.«
Prevarana pijančka. Nekega kmeta sta dva soseda prav dobro izrabljala in se znala gostiti v njegovi gostoljubni hiši. Nekoč sta prišla kar eden za drugim. Dobri kmet ju je hotel enkrat' osmešiti. Sprejel ju je lepo ko navadno* Enega je poklical ven in mu rekel: »Tli, danes mora tvoj sosed biti pijan, da bo obležal pod mizo. Zato bom v njegov vrč natočil vina, v najinega pa barvane vode!« Sosed je bil g tem zadovljen. — Kmalu nato je poklical kmet drugega
mejo, na gnezdu vseh Krivcev v Re-rci.
Razmerje sorodstva med Krivci radi ■flozikine dedščine nI trpelo na zunaj. Obdolžitve so letele na Toneta le od •trani in po drugih, češ, da je podprl tTogle Krivčevine z zlatom ter srebrom §tare In mlade Krivčevke. Štefanovi Obiski niso bili pretrgani po Rozikini imrti. Kar je pač ustvaril Tona pri jftomu novega, Je šlo vse iz obresti na |apital te Rozikinih škrinj.
Petnajst let po Rozlkinl smrti je za-lonllo za »gnado« božjo, ko je potrkala bela žena pri Krivčevih v Reberci in povabila seboj gospodinjo Uršo. Zelja Vseh je bila, naj pride njena krsta v flozikin grob. Po petnajstih letih je prekopal grobar Miha grob Rozike. —• Krsto je našel na pol trhlo in jo je moral odpreti. Pod svileno obleko je bilo jrldeti okostje in pod lobanjo papir. — Miha sam se ni upal dotakniti koste-
njaka, ampak je poklical na ogled in posvet gospoda župnika Kozovinca. Še le na njegovo prigovarjanje, je strosil krsto in .na videz še cela obleka.se je razletela v prah. Pač pa je vzel izpod glave grobar papir in ga izročil gospodu župniku.
Blagopokojni Kozovinc sam popisuje v kroniki, kako se je trudil ter razmišljal nekaj dni, predno je uganil one čorge in maroge na precej trdem ter trpežnem papirju izpod Rozikine lobanje. Pravi zaključek njegove rešitve je ta:
Stara Barbara Krivec in Rozika sta bili nepismeni. V grobu najdeni papir je bil od stare Krivčevke sestavljen testament. Ona kot mati Je dala hčerki črno na belem zabeležen nauk: Otrok, ne ostani po moji smrti stalno pri enem najbližnjem sorodniku, ampak obišči v enem letu vse!
Prvo znamenje na čudni oporoki je bila nekaka kljuka, ki je pomenila gospodarja Tonetia in tej so sledile črne pike. Pod temi je bila označba za
Tinčeta s tremi križi itd. Materina pisana zapuščina je bila deklini tako dragocena, da Jo je hranila v zglavni-ku, na katerem je spala, katerega je zaklepala v Skrinjo in jo je spremil do popolnega razpada v grob. Kako in kaj je bilo, če Je sploh bilo, s suho gotovino, gospod župnik ni mogel zvedeti. Najbrž je podedovala Rozika le neznatno svoto, katero je potrošila sama v življenju za obleko in druge drobnarije.
Ko je g. Kozovinc v grobu najdeno skrivnost razpukšal sam zase, je pomočil gosje pero v črnilo in zabeležil pod Rozikino zapuščino njeno smrtno leto: 1-8-3-4.
Taisto leto po smrti gospodinje V, Reberci je bil na Štefanovo g. župnik' na Krivčevem domu med žlahto. Ko so prerešetali zbrani vse domače novice in je objel pogovor rajno Roziko in njeno bajno premoženje, je vstal g. Kozovinc, potegnil iz žepa izpod lobanje vzeti papir in zaupal Krivcem razlago na prvi pogled zagonetnih
božične praznike
kupimo letos 1
JASLICE iz lepenke po ceni 3.—, 5.—, 6.—, 7.—* 7.50, 13.—, 20.—, 23.—, 24.—, 48.—, in 70.— dinarjev.
JASLICE IZ LESA: srednje Din 2.940.—, veliko
Din 4.000.—. OKRASKE ZA BOŽIČNO DREVO. 8VE&ICE ZA BOSIČNO DREVO. PAPIR, KREP IN SVILENI, kot tudi listje ZŠ
izdelavo rož. IZREDNO LEPE IN POCENI RAZGLEDNICE. Božična in novoletna darila za otroke in odrasle!
Vse blago je na novo došlo, zato v najboljši in novi izdelavi!
TRGOVCI POPUSTI
Kupujte torej
V TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU

gosta ven in mu je isto povedal. Tako bo v resnici vsi trije pili barvano vodo. Domov grede je rekel sosed sosedu: — »Kampelc si pa, da nisi nič pijan, pa si toliko pil!« On pa mu je odgovoril: — »Čudno je to, da ti nisi pijan, jaz Bem le barvano vodo pil!« — »Jaz tudi,« se Je začudil sosed. In zdaj sta spoznala, kako ju je kmet prevaral in osmešil.
Vesten bolnik. Zdravnik: »No, Flor-Janček, ali si me slušal ter opustil krčmo?« Florjanček: »I seve, gospod! Vino mi tekne tudi doma prav dobro.«
Profesor gre Iz mesta domov. — Pod sukno nese skrbno zavit dežnik, ki ga e ravnokar kupil, ko začne grozen na-iv. Se bolj skrije dežnik pod plašč in modruje pri sebi: »Prav pametno sem Ukrenil, ko sem rekel trgovcu, naj mi fcavije dežnik.«
A tako! Olga: »Kdaj si pa pravzaprav »poznala svojega moža?« — Tončka: »Ko se mi je kosilo prvič pokvarilo.«
Zaietel. Kmetu je pogorela hiša. Pride komisija in sprašuje: »No, oče, kako je pa ogenj nastal?« — »Aa?« — »Kako je začelo goreti, vprašamo-« — »I, kar začelo je!« — »Hitro ali počasi?« — »Dolgo se ni hotelo prijeti.«
šolar je branjevki ukradel par dinarjev, pri Čemer so ga pa zasačili ter odvedli na policijo. »Zakaj si pa ukradel denar?« ga ostro vpraša komisar. »Prosim, rad bi bil šel v kino, da bi videl 10 božjih zapovedi!«
Da bo bolje učinkovalo. Zdravnik: — »Za vašega fantka ni nobene nevarnosti. Treba mu je samo mila in gorke .vode.« — Mati: »Kdaj pa naj to zavži-tfa, pred jedjo ali po jedi?«
Skopuh na smrtni postelji. Skopuh leži na smrtni postelji, zraven njega na mizi brli svetilnica. Zdaj se mož vzdigne iz postelje in upihne luč, rekoč: — »Škoda za olje, tudi v temi se lahko — umrje.«
Nesreča. V nekem kraju se je hiša podrla. Preiskava je dognala, da je bila hiša preobložena z davki in dolgovi.
V neki trgovini je papagaj pozdravil
nekega tujca, ki je vstopil, g kriki: — »Falot, goljuf, cigan!« Tujec se je čutil razžaljenega. Trgovec se je pa hotel o-pravičiti in je rekel: »Tega se papagaj ni naučil od mene, ampak od tistih strank, ki pri meni kupujejo blago!«
Pri sodniji. Sodnik: Ali vas ni sram, ukrasti svojemu tovarišu v spanju ves denar?« — Obtoženec: »Izvolite oprostiti, ali bi ga naj bil prebudil, ko je tako lepo spal? Meni se je smilil.«
Skrb za živali. Gospodar pri svinjaku, kjer je jedla suha svinja: »Glej, da se zrediš, sicer te bomo zaklali o Božiču!«
Dober nasvet. Vojaški stotnik vojakom, ko dhajajo domov: »Končno pa
vam še svetujem, ko se vrnete med civiliste, da se takoj oženite, da ne pozabite discipline.«
Si zna pomagati. Franček in Tonček gresta pozno v noč iz gostilne domov. Ko pa prideta do nekega studenca, raz-prostre Franček svoj dežnik pod cev in pusti, da teče voda po njem. »Prijatelj, kaj pa delaš?« vpraša Tonček začudeno. Franček: »Veš, zato, da lahko moji stari razložim, da je strašno deževalo in nisem mogel nikakor prej priti do-mov.«
A: »Ti študiraš za zdravnika za ušesne bolezni?« — B: »Ne, bom raje zobozdravnik. Ušesi ima vsak samo dve, zob pa 32.«
^Pa&efe, azcčne in Ma^o^iovljcnc božične prasnili c ieft tci ccn|. tt&to* ¿ni&om, čitatci^cm in aepialozjera
utc&ni&tvo in ustava
^oopoSa^ja" !
znamenj. Vsi so nekako ostrmeli, ko je romala zapuščina po tolikih letih dobro ohranjena iz rok v roke.
Po pregledu testamenta je podčrtal gospod župnik v lepo izbranih besedah krivico, s katero je obmetavalo najožje sorodstvo blagopokojno Roziko In gospodarja Toneta.
Besede priljubljenega dušnega pastirja so padle na rodovitna tla. Se isti večer je bila sklenjena ustanova večnih maš.
Trije živeči Krivci in Micka so se zavezali, da bo založila vsaka njihovih hiš za svete maše toliko kapitala, da se bo darovalo na leto za pokojno Krivčevo mater, Roziko in sploh vse rajne Krivce 12 štiftanih (ustanovljenih) svetih maš.
Ker je živela Rozika po materini pisani želji pri Tonetu na leto 3 mesece, založi on denar za tri mesece itd.
Kar so obljubili Krivci v besedi, so izvršili koj z dejanjem. Kot nekak zgodovinski dokaz za Krivčeve ustanovljene gvete maše je obesil gospod
župnik v okvirju poleg seznama svetih maš še Rozikin za naše pojme čuden testament.
Prva leta po ustanovitvi Krivčevih večnih maš so moji pradedni sofarani najbrž znali, zakaj da gre pri oni tablici v zakristiji. Z leti se je tozadevno ustno izročilo razširilo in razpaslo v bajnost nadnaravne — čudežne moči! Naše dobre ženke niso videle v tabli njim nerazumljivih črgot, ampak že od prababic, babic ter mater priporočeno moč odpustka — večnih maš.
Kam in kedaj je izginil vidni spomin na Krivčeve večne svete maše, mi ni znano. Ko sem pel v domači farni cerkvi novo mašo, ostankov zapuščine Krivčeve Rozike v zakristiji ni bilo več.
Gotovo je papir pod steklom razpadel v prah in s tem je zgubila tablica pomen. Med ljudstvom pa še kroži trdna vera, da je gospodarila pred toliko in toliko leti v Reberci hiša tako bogatih Krivcev, da so zamogli ustanovitev — večnih svetih maš! Na Krivčevi
bogatiji podobno danes sploh ni naleteti in radi tega so bile večne svete maše mogoče le v starih — dobrih časih, ko so dali ljudje nekaj na Boga, in posedali večno vredno zlato ter srebro!
Knjige za živinorejca: Černe, Živinoreja 108 Din. — Dular, Domači živino-zdravnik 35 Din. — Legvart, Govedoreja 60 Din. — Oblak, Naša prašičja reja 20 Din. — Pevec, Mlekarstvo 25 Din. — Pevec, Sirarstvo 65 Din. — Sliv-nik, Uvod v perutninstvo, broš. 40, vez. 50 Din. — Spiller d. Myus, Planšarstvo 80 Din.— Tepina, Podkovstvo 20 Din.
—	Vozska, Reja domačih zajcev ?? Din.
—	Vozska, Prva pomoč ponesrečeni živini 34 Din. Knjige kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Pa da VI Se niste brali?
Namreč Kari Mayevih spisov. Izšli so 3 zvezki po Din 13.— v Cirilovi tiskarni Maribor. Citajtel,
Ronf BfecijsHa In maniifatsfurna frgoulna
lifttk^l
Lastna izdelava perila in oblek ter nudi ugodno priliko, da »i nakupi vsakdo po najugodneje ceni ii prvovrstnega blaga narejena oblačila.
Velika izbira nsnjaiih sukenj.
Velika zaloga najlepših Stolov, hlačevlne, blaga m perilo, krojaške potrebščine In razne vrste drugega blaga.	1405
Pozor
Prodno $1 nabavite zimsko blago obiščite
rgovski dom
v Mariboru,
Največja modna trgovina v Sloveniji meri 98l/i mtr z 38 velikim! izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizk« cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. Modne knjige zastonj. ls&e Modne knjige zastonj. Hmnnnnoonnnnn
Moški, žensfee, stari, mlatil
lam vsem fe naša znana PLETAB&A za to tirno pripravila veliko izbiro toplih pletenih
i

ee Is Ciste volna In iako po ceni, kakor ft« dosedaj nobeno leto. Zato pa predno, ie refti kupite, si oglejte to
v pttiral M. IEZ3SB
Maribor, Vetrlnjska ulica IT
veüro zalogo
««¡aaa&iB
s
i	a
a ■■■■■■ r?
si oglejte pr»d nakupom ODESI ilustrovaui cealk veletrsje-ERMECKI, katerega do-na zahtevo takoj brezplačno, lici boste laliko prešite odeje rtth «rst solidne ročne izdelave po sledeife »tekih cenai: flanel 150, kamhrik 144, eni 150, klot 165, rožart 280, tig« 48, 50, posteljne garniture 230, 276, jnadras garniture 78, 85', preproga ha motor po Dia 22'BO. Kazen tega najdeta t ceniku S« mnogo dragih predmetov po najnižjih cenah. Kar ae ugaja so zamenja ali vrne denar. Če« Din 600 — poštnine proste pošiljke.	966
UFiETHBOM fUTEHIECHi, CEL3E, št. Zl, Slov.
EKSPORTNA MISA, MARIBOR Aleksandrova cesta IS —w
IIINA
Dobroznana, najboljša in najceneifti za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga far igrat na drobno in debelo. 677
Podružnica Maribor, Alebsandrova cesta $1.6
T lasmi, DdVtti^rojeiz! patad	Pred lreaatfcMffko ccffcvtj«
Izvrtale vse fmn&ie pasle Rajtaifsaínele. - NsjrtSfe éftreslOf£iije v&e* m BíciJlUa te ? ieteetoi rafám »	prodajalec sreHs ñrl^mt razredne feferfje
aa^aasaggSBBaaK^s g»aBB8HBaiíBsaaaa¡BaBa«Esi8
Baf varneje in najugodneje as nalaga denar pri papilarno varnem zavoda ki obstoja že 64 leí

v Celju, Krekov trn ggg p*
pTÜirarskom rojakor » Amo» rtki, deaarja nedoletnü, Vi pm vlagajo sodSSia tez naicfr boa •erkvesega la obítns» ke$a toar)« psink pos»* bao paánja.
Za hrsall. vloge jamči poleg premoženja hranlfavica
še mesto Celje
z vsem premoženjem in vso davéno moffo.
HTanHnioa C«)« posojila wt aemljišče ys najnižji eknst> ■1 meri —■ Vm prošaj» i> inj« Brezplačno. 4
Zadružna gospodarsko banko d. (L



NolveCfc bogasfto fc vaš vid!
^ggl V vsakem oziru se obrnite na
ijg R. BIZJAK-A,
J|ii|pRlij izprašanega koncesijoniranega optika t Mariboru, Oosposka ulica 16
ki Vam edini garanti r» za. strokovnjaško ter «olidno ^GSpjS postrežbo. Dobavitelj železniški, trgovski bolniški blagajni, iploSni bolnici i. 1 d. 1

L ŽIMBI a. i o. z., raariBor, 18
Spodnjgštajershi lju
Gosposka ulica
IS5 jp M £5 nafboijSe in najvarnejše pr|
g	»h i
filh*
r. a. s n, z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestnjefo po najugodnejši obrestni merU Stani« hranilnih vk>g nad 55,000.000 dšnarfev. -^rf
Eif^J&SS nobenega renhiega davka
ter dobijo obresti izplačane v eeioti brez kakega odtegljaja.
Ml že p@iiiai€ PO¥0 <rg®¥Sne s Cevlfl v HarlDora
Zajamčeno domače ročno delo vseh vrst vsakdanjih in prezimnih čevljev sa veliko in male za ženske in moške. Oglejte n brez obveznosti nakupe.
Cene nizke f 1866 Velika izbira. ||||
■um wnm*mmwmmmmmmmmwmmmmm
| FRAN STRUPI, Ce
Vam priporoča trojo bogato salego steklene in porcelanaste svetUjk, ogledal, raznovrstnih Sip, lepih okvirov itd. — Prevzem* vsakoriaa steklarska dela. — Najsolldnejie «tino ln to&ia postrežbe.
Na drobno in na debelo.
Na drobao ia na debel«
Po znižanih cenah prodaja MACUN ANTON |A
v Mariboru, Oosposka ul.it" vso zimsko blago kakor za Senske in možke aaanile, in xa obleke, barhenfe, zimska suknje ter raznovrstno blago vse v največji izbiri. 1467
Pazite na vhod k! ima ob straneh ogledala!
kunine, zajčje, bele podlasica in droge zimske kožo od divjačine kupuje po najTlijih cenah J. RATEJ, trgovec; Slov. Bistrica. 1475
Kagli tempo m dobe
je' omogočil, da se je nek», preje redka holczen silno ratširila. Večina moških, k! je prekoračila 40. leto. boleha na glavobola, kčrpanosti, nonr*jeni prebavi, omotičnosti ln spominskih motnjah. Nsrtrni „PLA-NIN&A" zdravilni fiaj lafia tefcm. Kot preizkušeno sredstvo se j® obnese! pri Mrvoznih in ne-vrasteničnih obolenjih mlajših oseb.
Zahtevajte v lekarnah «imo pravi „PLANINKA" faj BAHOVEC, v plombiranih paketih po Din 30 -tn z napisom preizjavalca:	1840
LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA.
-t *
.2

a v
CD B.
IBBBBBBSE
1
Otroške nogavice Ženske nogavice § Moške nogavice g
L »STAN, Celje 3
Ustanovljeno leta 1898
^■aaattkstsaasBK^saesiiaBsiBsiaHKEaBBB»
Samodo	am I svi i e n i
božiča ¿llMvllj roboi I
dobite pri nakupu za D 590 v vrednosti pri
I. TRPIN, Giavni trg št. 15
876
Tekstilnem bazarju" Vetri"iska ul- **
Tam se dobi vsakovrstno sukno, platno, baržun, svila itd. po jako nizkih cenah.
Oglejte si pred nakupom. BgmaEsaBaai
1 vsakovrstni
gornje dele ieBiiei
kupite najboljše in najceneje pri
.... Od vseh sredstev, ki so se mi nudili aa odfrtlitev t» fcrcdno nevarne bolezni (driska telet) je VaS ThUrpU «drM«o. ki gotovo in najhitreje pobij«. outsbesiU«r w. F. ta B. Edina tovarna: Cl. Lageman Chem. Fabrik Aachea. Če nimate t zalogi obrnite se na:
Zaloga: „LYKOS", Mf. K. VOUK, ZAGREB, Jtsijevska »Li.	£>»-HI
Prvovrstna glazbila direktno Ir
TOTALNE
oziroma tovarniškega skladišča
(ENI
Veliki ilaslrovani
dobite zastonj
Naročite ga od največje odpremne tvrdke glazbil v Jugoslaviji:
MEINEL 5 HEROLD
tovarna glazbil, gramofonov in harmonik
podružnica MARIBOR, br. S0S-B 1169
Violina
Tambnrice
Mandoline
Trube
Gramofoni
od Din 95.— napr. od Din 98.— napr. od Din 138.— napr. od Din 505.— napr. od Din 345.— napr.
Roč. harmonike od Din 85.— napr.
Suhe gobe
fižol
orehe
in druge pridelke plačuje najbolje
Ljubljana
Lepo In trpežno
zimsko blago
za obleke kupite najcenejše v
manufahfupnl trgoelni
Srečko Pito
i2i9 Maribor
Gosposka ulica B
Ure, zlatnina, očala.
judilhe poDIn ¡¡J".
Zajamčeno prvovrstne izdelka kupite samo pri urarju
M. Ilger-jevem Sinu
Maribor, Gosposka ulica 15
Popravila hitro, dobro In poceni}
najboljši nahup jg IjOŽiČ
pristno čeSko In tirolsko blago, postelj; ne in flanel odeje po tovarniških cenah
pri
Janeš & Hrovat, Maribor
1^^1492	Kralja Petra trg štev. 9._
LJUDSKA SAMOPOMOČ T Maribora
sprejme za slučaj smrti in doživetja vh zdrava osebe od 1. do 90. leta In izplača opravičencu od 1000 do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo.	1845
Oblastna hranilnica mariborske oblasti
Centrala: MARIBOR, ira Svobode 5.
Bdružnica: CELJE, Canfcarjeva II, nasproti poŠte.
(Preje: JuJnoStoJersHo hranilnica, Celje».
Dovoljuje vsakovrstna komunalna, molijoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem račonu, eskontira in reeskontira menice, izvriuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge t denarno gtroko spadajoč« transakcij«.
Sprejema Vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, u3tanov in drugih denarnih »savodov ter jih ObreSlUjC naJUflOineJfC.
Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti Jamči mai*li)OrSha Oblast z vsem svojim premoženjem in i vso svojo davčno močjo.
■	—— Zato |e zavod na|varnejši v teli oblasti.	'
Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.
663
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
1	reglslrovanl zadrugi z neomejeno zavezo	1 1
v novi lastni poišči na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
.tiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiinh
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,000.000*—. Posojila na vkn]12bo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiir
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hlž nad 3000 glanov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguj«
vlagateljem.
^illiiliillllilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir
tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar s Maribor». Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Golac s Maribora.
010100000153010102535300000123532353480102532348020053532348000001020001010248535323230153485348535353535353485330530001020002010048020001020100022353535301020002535348532323230102010023535323482348232348000100015391234848235323535301022300010100