DONOVINA in KMETSKI LIST Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, Pucclnljeva ulica št. 5, II. nad., telefoni 31-22 do 31-26 Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 11. oktobra naslednje vojno poročilo: Na fronti pri Alameinu zelo živahno topniško delovanje. V letalskih dvobojih je sovražno letalstvo izgubilo tri letala po zaslugi nemških lovcev in tri nadaljnja po zaslugi italijanskih lovskih letal. Dve izmed teh letal je sestrelil naš lovec v posameznem poletu, ki je drzno napadel patrolo treh sovražnih letal. Med bombardiranjem, ki so ga izvedli naši oddelki nad vojaškimi cilji na Malti, so nemški lovci sestrelili dve angleški letali. Z bojnih akcij zadnjih dveh dni se niso vrnila štiri naša letala. Naša atlantska podmornica pod poveljstvom kapitana Guida Saccarda je torpedirala in potopila angleški transatlantski parnik »Ironside«, ki je izpodrival 20.000 ton, in je razen tega s torpedi hudo zadela transatlantski parnik »Nea Hsllas« ali bivšo »Tuscanijo« s 17.000 brutoregi-strskimi tonami. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 11. oktobra poročilo, iz katerega povzemamo: V severnozapadnem delu Kavkaza so nemške gorske čete, podprte od oddelkov letalstva, vrgle sovražnika z nadaljnjih višinskih postojank. Sovražnikove sile, o katerih je bilo javljeno, da so obkoljene, so bile po brezuspešnih poizkusih, da bi prodrle obkolitev, stisnjene na najtesnejši prostor. Te sile bodo v kratkem popolnoma uničene. Ob Tereku so bili zavrnjeni močni sovražnikovi protinapadi. Napadi močnih letalskih sil na Grozni, ki je zaradi bencina in petroleja za sovjetsko vojsko izrednega pomena, so povzročili velika razdejanja. V Stalingradu so bile z učinkovitim topniškim ognjem razbite mnoge postojanke sovražnika. Njegovi razbremenilni napadi s severa mesta so se izjalovili. Na fronti ob Donu so bili pri krajevnih napadalnih podvigih razdejani številni bunkerji, ujeto je bilo več vojakov, in zaplenjeno mnogo orožja. V južnovzhodni Angliji so bile podnevi napadene vojaške naprave in pre-skrbovalni obrati z bombami težkega kalibra. Iz nemškega izrednega vojnega poročila 10. oktobra povzemamo: Nemške podmornice so pred Južno Afriko hudo zadele angleško-ameriški ladijski promet. Potopile so neposredno pred pristaniščem Capetownom v presenetljivem napadu 13 trgovinskih ladij. Druge podmornice so potopile ob zapadnl obali Afrike pred angleško-ameriškim oporiščem Flee-tovvnom, pred južnoameriško obalo v Zalivu sv. Lovrenca in v hudih viharjih na severnem Atlantskem morju 10 ladij. Med temi je bila tudi 15.000 tonska velika angleška hladilna ladja »Andalusia Star« z velikim tovorom živil. Nemško vojno poročilo 12. oktobra poroča, da so bile uničene sovjetske sile, ki so bile obkoljene na cesti proti Tuapseju. V hudih borbah po gorah je bil tako razbit velik del ene sovjetske gardne divizije kakor tudi deli gorske strelske divizije. Razen tega je bilo zavzeto nad 400 postojank, ujeto mnogo sovjetskih vojakov in zaplenjeno mnogo orožja. Budimpeštanski dnevnik »Pester Lloyd« piše v uvodniku o Italiji v vojni. Po ugotovitvi volje do zmage, ki prešinja italijanski narod, opozarja list na sodelovanje Italije v zdajšnji vojni. Italijanske oborožene sile, piše list, so delovne povsod, kjer se rufii angleški imperij. V Afriki ln na Sredozemskem morju so italijanska Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6,— L, polletno 12.— L, celoletno 24.— L; za inozemstvo: celoletno 30.40 L. — Posamezna Številka 60 cent i*: '• i ipSp^p-Op « 0mm i - V, V -'i. , • n-Vi/v , f i V. /, "'VMr-. v . . M- f -v.*'-: Italijansko topništvo v akciji na Donu Najvišje hrvatsko odlikovanje Visokemu komisarju Pred dnevi je prišel konzul Nezavisne Države Hrvatske v Ljubljani gospod dr. Ivanlč kot zastopnik Poglavnika v • vladno palačo, da preda Visokemu komisarju odlikovanje velikega reda kralja Zvonimira z zvezdo. Hrvatski konzul je bil sprejet s častmi, ki gredo njegovi uradni stopnji, in je pozdravil Visokega komisarja, ki ga je spremil v svoj urad, kjer je bilo navzočih več odličnikov. G. dr. Ivanič je izrazil Ekscelenci Grazioliju svoje živo zadovoljstvo, ker ga je Poglavnik pooblastil, da preda v njegovem imenu visoko odlikovanje. Ko je nato s toplimi besedami izrazil hvaležnost Hrvatov za delo, ki ga je izvršil Ekscelenca Grazioll, je konzul po- udaril delež, ki ga ima Visoki komisar v tovari-ških odnošajih, kateri vežejo oba naroda v orožju. Ob koncu nagovora se je konzul prisrčno spomnil Duceja in Poglavnika in zaželel srečo bojevnikom obeh držav. Ekscelenca Grazloli je izjavil svojo globoko hvaležnost za visoko priznanje, ki mu ga je s tem dal Poglavnik, ter je sočasno izjavil svojo prisrčno zahvalo konzulu dr. Ivaniču za trud, ki ga je dokazal pri sodelovanju, ln za pri« zadevanje, da se čim bolje rešijo vsa vprašanja, tičoča se obeh zavezniških držav. Visoki komis; je nato posvetil svojo misel Poglavniku, Ducej1 in oboroženim silam obeh držav. Gobam in kostanju so cene postavljene Zaradi večjega dovoza raznovrstnih užitnih gob in kostanja v Ljubljano je mestni tržni urad Visokemu komisariatu predložil najvišje dopustne cene za gobe in domači kostanj in jih je ta odobril. Te cene veljajo za Ljubljano od sobote 10. t. m. zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati sveže gobe in jih plačevati, so naslednje: žlahte gobe 10.50 lir za kilogram. V skupino žlahtnih gob spadajo: užitni goban, globanja ali jurček (boletus edulis), bronasti goban (boletus aereus) in karželj (amanita caesarea). Užitne gobe II. skupine 6 lir za kilogram. Y to II. skupino spadajo: turek (boletus rufus), brezov goban ali ded (boletus scaber), sladki go« ban (boletus impolitus), maslenka (boletus lu« teuš), lični goban (boletus elegans), zrnati goban ali ovčarka ali slinavka (boletus granulatus), bo« rov glivec (sparassis ramosa), brinjevka ali si« rovka (lactaria deliciosa), sivka ali mraznica (tricholoma portentosum), čebular (trlcholoma colossus), lisička (cantharellus cibarlus), mrtva« ška trobenta (craterellus cornucopioides), rumena trobenta (craterellus lutescens), medvedje tačke ali rumena griva (clavaria flava), rumeni ježek oborožene sile po dveh letih vojne in Junaških dejanjih vsilile sovražniku svojo voljo. Danes je angleški vojni mornarici zaradi hrabrosti, sposobnosti in vztrajnosti italijanskih mornarjev in letalcev zaprta sredozemska pot. Trditev o nepremagljivosti angleške mornarice se je zrušila pod silno hudimi udarci italijanske mornarice, piše list. Tudi v Rusiji zmagovito nastopajo hrabri vojaki Italije. Iz Sofije poročajo: Listi obširno obravnavajo obisk bolgarskega ministra za trgovino Zaharl-Jeva ir Rimu ln * uspehe italijansko-bolgarskih gospodarskih pogajanj. Poluradni »Dnes« piše: »Bolgarski narod sprejema z radostjo vest o srečni zaključitvl nove pogodbe z Italijo. Spet sta se obe prijateljski državi srečali na poti plodnega sodelovanja.« List »Slovo« pravi: »Razgovori ministra Zaharijeva v Rimu so se zaključili s polnim uspehom in z najboljšimi upi na čedalje tesnejše sodelovanje med obema državama. Izredio važno je, da bo zgrajena prometna pot med Donavo ln Adrijo. Ta pot bo skrajšala razdaljo med Bolgarijo in Italijo.« Dr. Marko Natlačen žrtev komunističnih izkoreninjencev Mera je polna In nI več oklevanja v borbi proti zločinskemu komunizmu V torek 13. t. m. se je nekemu komunističnemu zločincu, preoblečenemu v duhovnika, posrečilo priti v stanovanje bivšega bana dr. Marka Natlačena v Ljubljani. Zločinec se je pri vstopu poslužil kot pretveze nekega priporočilnega pisma. Medtem ko je dr. Natlačen odpiral pismo, je komunistični razbojnik potegnil samokres, oddal dva strela bivšemu banu v glavo in ga na mestu usmrtil. Ko je izvršil svoj izredno podli zločin, je sku-Sal morilec pobegniti ter je vdrl v kuhinjo. Tu ga je presenetil Natlačenov sin Marko in ga skušal zadržati. Med ruvanjem s komunističnim morilcem je slednji udaril sina po glavi z ročajem samokresa, nato je prekobalil okno ter skočil preko nizkega zidu ograje. Tako je prišel na cesto, kjer ga je čakal drugi pajdaš s triclkljem. Novica o najnovejšem komunističnemu zločinu ee je ko blisk razširila po Ljubljani. Povsod je (budila najgloblji vtisk. Vsak se je zgrozil ob tem novem podlem zločinu in v najostrejši odpor proti morilskemu komunizmu in njegovim privr- jimi zverstvl tiščijo ves narod v pogubo. Komunistični izkoreninjencem je malo mar usoda našega ljudstva. Z neverjetnim cinizmom ogražajo zato njegov obstoj in njegovo bodočnost prav pri koreninah. Z umorom dr. Natlačena je mera polna. Vsak, kdor hoče dobro sebi in svojemu narodu, se mora pridružiti neizprosni borbi proti komunizmu, ker se ne more nihče več izgovarjati, da ni spregledal zločinske komunistične igre. Zakaj je padel mož, ki je bil zmerom delaven za svoje ljudstvo? Zakaj je padel zdaj, ko se je bil umaknil iz javnega življenja in živel le še za svojo družino? Padel je, ker ni bil komunist in ker je bil proti komunističnim zablodam, proti zablodam, katerih smoter je načrtno pobijanje tistih ljudi, ki slutijo in vedo, da je komunizem stoodstotna nesreča za vsak narod. Komunizem je tista miselnost, ki dviga iz temnih kotov mračneže, sadiste in izrojence, da začnejo iskati zadoščenje svojim abnormalnim zablodam. Prav strahopetni, zavratni umor dr. Marka Natlačena je med najtrdnejšimi dokazi, da je komunistični nauk kriv nauk. Strahovalsko nasilje z atentati proti volji naroda ne more prinesti narodu raj. Umor je umor. Kdor ga je izvršil, ima krvave roke, s katerih ne bo nikdar zbrisal madežev, ker jih zbrisati ne more. žrtve morilskih izprijencev, ki jih je že dolga vrsta, kriče po zadoščenju. Zato ponav- ljamo: Za poštenega ln Iskrenega Slovenca, ki želi narodu dobro, ni več izbire! Komisar Kukovič je padel od zločinske komunistične krogle Dne 8. t. m. zjutraj ob 7.30 so trije neznanci napadli policijskega komisarja Kazimira Kukovi-ča ih oddali nanj nekoliko strelov. Hudo ranjenega g. Kukovlča so takoj z rešilnim avtom prepeljali v splošno bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Morilci so pričakali g. Kukoviča v Medvedovi ulici in se poslužili samokresa na bobnič. Prva krogla je prodrla Kukoviču pljuča, druga hrbtenična vretenca, tretja pa roko. Zatem so streljali še na njegovega tovariša, ki pa ni bil ranjen. Prva dva strela, ki sta zadela g. Kukoviča, sta bila smrtno nevarna, tako da je komisar Kukovič v hudem trpljenju umrl. Komunistični teroristi so g. Kukoviča zalezovali že daije časa in po vsej verjetnosti je bila krogla, ki je nedavno usmrtila policijskega agenta Habjana, namenjena Kukoviču. Zločin je zbudil v Ljubljani veliko ogorčenje, ker je g. Kukovič znan kot dober in vesten uradnik. Kaj pa je storil Kukovič, da so mu komunistični strahovalci pretrgali nit življenja ? Rajnki je bil dober in vesten uradnik, pa komunist ni bil, kakor ni in ne more biti komunist nihče, čigar možgani so zmožni treznega presojanja. Tisti, ki si v program svojega političnega prepričanja postavljajo na eno izmed prvih točk ubijanje, so zločinci. Z ničemer ne moreš opravičiti zahrbten umor poštenega človeka. Paradiža ne boste prinesli ljudstvu z morjem krvi. Tudi policijski komisar Kazimir Kukovič je med žrtvami, ki odpirajo oči razsodnim Slovencem! Neskončna je veriga partizanskih grozodejstev Sencem. Zahrbtne umore kot politično sredstvo Je treba že samo po sebi odklanjati. Kar pa počenjajo komunisti, niti ni več politična borba, temveč je le še vdajanje pokvarjencev najnižjim zločinskim nagonom. Pokvarjenci, ki se igrajo voditelje komunistov, so si zastavili nalogo, zavesti naše ljudstvo na pot najpodlejšega zločinstva in neizbežne pogube. Za iskrenega Slovenca ne more biti več izbire. Vsi se moramo strniti v eno in z vsemi sredstvi izločiti iz sebe komunistične zločince, ki s svo- Poročila, ki prihajajo iz naših krajev o p...ti-zanskih zločinih, so tako strahotna, da se zdijo človeku, kakor bi se bil spet povrnil stari vek. Pred seboj imamo poročila o dogodkih v vasici Spodnjem Logu na Kočevskem. Kakor tej se je v preteklih mesecih godilo po Dolenjskem in Notranjskem tudi mnogim drugim vasem, ki so bile »osvobojene« od trockističnih partizanov. Poiočilo pravi med drugim: »V Spodnjem Logu je bilo nekako partizansko oporišče. Tu so se zbirali njihovi oddelki, kadar so se odpravljali na kak podvig. Večkrat so napadli zlasti Stari trg ob Kolpi in se vsakokrat zbrali pri nas. Vodil jih je neki Johan, o katerem pravijo, da je bil prej rudar v kočevskem premogovniku. Nad Stari trg so šli trikrat ali štiri-krav, vsakikrat brez uspeha. V juniju enkrat so napadali ves dan. Ko so se zvečer slabe volje in utrujeni vračali skozi Spodnji Log in so jih ljudje izpraševali, kako in kaj, so jim kratko in nejevoljno odgovarjali: »Gremo z akcije«. S prvega pohoda so prinesli s seboj tudi dva mrtva in ju naslednji dan pokopali, že čez nekaj dni pa se je izvedelo, da je bilo na partizanski strani v resnici mrtvih okrog 20 in da so ostale pokopali v nekem gozdu, dva pa prinesli s seboj, da bi ljudje mislili, da niso imeli več izgub. Ker se je to med ljudmi govorilo, od poznejših ,akcij' niso padlih več prinašali s seboj. Ljudi v Spodnjem Logu in vsej okolici so komunisti silno strahovali. Morali so jim dajati obleko in hrano. Kdor se je upiral, ali samo mrmral, so ga odvedli v gozd. Moral je vzeti s seboj denar in nekaj obleke in hrane. Govorili so jim, da bodo morali za kazen za svojo odpornost nekaj časa Gobam in kostanju so cene postavljene (Nadaljevanje s 1. strani) (hydnum repandum), rjavi ježek (hydnum im-bricatum), možek ali kozji parkelj ali jelenov jezik (polyporus pes caprac), zemljevec (poly-porus confluens), navadna štorovka (armillaria mellea). Prodaja, starih, mehkih, gnilih ali črvivih gob je sploh prepovedana. Opozarjamo, da je gobe dovoljeno prodajati samo na tehtnico, ker so merice na ljubljanskem živilskem trgu odpravljene. Ker vse prebivalstvo še ne loči raznovrstnih gob, je cenik čim bolj poenostavljen in so razdeljene vse užitne gobe samo na dve skupini. Kakor vidimo, imamo v prvi skupini samo tri žlahtne gobe, v drugi skupini pa druge užitne gobe. Nabrane gobe moramo takoj razložiti v hladnem prostoru in jih nikdar ne smemo pustiti pred uporabo ležati čez 20 do 30 ur. Gobjih jedi nikdar ne pogrevamo, ker so pogrete gobe nezdrave in večkrat zdravju nevarne. Najlepše gobe vlagajmo, druge pa sušimo, da bomo imeli pozimi Jim večjo zalogo. V svrho lažje prebavljivosti moramo na primer čebularju sleči kožico s klobuka, medvedjim tačkam porezati vršičke, ježke ostrgati in tako naprej. Nabiralce pa opozarjamo, naj gob, ki jih ne poznajo, nikar ne trgajo ali ne -azbijajo, saj so morda prav dobre vmes ali pa vsaj s svojimi živimi barvami krase naše gozdove. Domačemu kostanju je določena najvišja dopustna cena 4 lire za kilogram. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti enako kakor pri vsem blagu vidno označene. K temu naj bi pripomnili, da so letos gozdovi polni zlasti kravjač (boletus bovinus), ki jih je sicer neprijetno rezati zaradi lepljive kožice na klobuku, a so prav dobre gobe za juho in tudi za sušenje. Enako v zadnjem času ne manjka ciganov (rozites caperata), ki so za vsestransko rabo. Naj bi se tudi ti dve gobi, ki ju mnogi nabiralci nabirajo, vnesli v gornji seznam. Isto velja za zajčke ( tricholoma conglobatuom). Sladkega gobana (boletus impolitus), ki je gori označen, nabiralci pretežno ne poznajo. Izredno redek je letos kakor zmerom bronasti goban (boletus aereus), ki je odlična goba. pri partizanih delati, potem pa da bodo izpuščeni« Vendar se od teh nesrečnežev menda ni nihče vrnil. Nekaj so jih našli kasneje v zasilnih grobovih po gozdih. Na truplih se je poznalo, da so bili nekateri ubiti, drugi obešeni in le nekateri ustreljeni. Med žrtvami so moški in ženske, starci in otroci. Koliko je njih število, še ni bilo mogoče ugotoviti, ker so .judj razkropljeni na vse strani in se še ne ve natanko, kdo vse manjka. Poleg drugih je bil umorjen Mihael Koče, brat bivšega narodnega poslanca. Pogrešajo tudi njegovo sestro. Neki drugi partizan je nekaj dni kasneje mirno pripovedoval, kako je dečka ustrelil v glavo in da je bil ubil tudi njegovo mater, ki je prišla naslednjega dne v gozd poizvedovat za svojim sinom. Pri partizanih je bilo tudi nekaj mladih žensk, ki niso bile nič boljše od moških in so tudi same pomagale trpinčiti in moriti nedolžne ljudi. Prebivalci pri nas in v okolici so že od vsejfa začetka niso navduševali za partizane, čeprav takrat še ni bilo znano, kakšne grozne zločine počenjajo. Ljudje so nagonsko čutili, da jim more partizan-stvo prinesti le nesrečo, in so se zato držali ob strani. Čim bolj je potem prihajala na dan resnica, tem večje je bilo nezadovoljstvo ljudstva. Zato so potem partizani začeli tako silno besneti nad nedolžnimi ljudmi, ki so poslej živeli v večnem strahu pred njimi.« Domači zdravnik Ravnanje z božjastnikom ob napadu. Božjast je bolezen na možganih in ima različne vzroke. Božjastni napadi se tem gosteje ponavljajo, čim hujša je bolezen.. Božjastni človek pri napadu zakriči in se zgrudi nezavesten na tla. Popade ga krč po vseh mišicah ter se premetava po tleh sem in tja. Obraz je videti zaradi tega skremžen in zardel. Jezik drži stisnjen med zobmi, iz ust poganja penaste sline. Doslej še nimamo zdravila za to bolezen. Ker se ti napadi kaj radi pripetijo na cesti, prenesti takega ubožca v sobo in ga dobro podloži, da se pri premetavanju ne poškoduje. Kaj drugega ti ni treba storiti, zakaj krč v nekaterih minutah preneha in napad je pri kraju. Napačna navada pa je, božjastnega v napadu oblivati z mrzlo vodo in mu zravnati sključene ude. Vse to nič ne pomaga in prav lahko se ti primeri, da bolniku v razburjenosti zlomiš palec. Pomisli vselej, da vsak tak krč izvira iz bolnih, razdraženih možganov, ne pa iz udov. Ko se možgani pomirijo, preneha tudi krč v udih. Obnavljajte naročnino! %v »Da.« »Kaj bedna krčma je to,« je nadaljevar Drury, »pri Slomeyju Candlerju ne dobiš drugega kakor slabo pivo. Pa saj se tudi ne preživlja s tem, da toči pivo. On dela zame. In zdaj pazi! Povedal ti bom natanko, kaj bo tvoje delo. Zapomni si: Dick Tench bo prišel k vam s čredo konj. Ne bo t.ažnvno p0-izvedeti, kam jih povede. Gostje navadno odkrito govore z Jobom Wainwrightom, saj vedo, da zna držati jezik. Ko boš končala službo, se odpravi k Slomeyju in mu povej kar si izvedela. On mi bo poslal glasnika, ki bo takoj sedel na konja. Dve uri pozneje bom že imel tvoje poročilo in se lahko ravnal po njem. Seveda ne boš ostala samo pri Dicku Tenchu. Imej oči in ušesa za vse odprta! Ce prideio sem ljudje, ki so zaključili dobre posle, ali mlade dame z dragocenostmi ali mladiči, ki razsipljejo denar, vse mi boš sporočila ... in jaz bom skrbel, da dobiš svoj del.« Ela se mu ni upala seči v besedo, čeprav jo je žgala želja, da bi mu povedala vsaj en razlog, ki bi mu moral pokazati, da ji je kratko malo nemogoče sprejeti njegov predlog. »Nikdar ne bom utegnila iti štiri milje od doma«, je izpregovorila. »V vsem svojem življeniu sem bila največ eno uro z doma. Takoj bi opazili.« »Dobri Bog! Kakšno življenje!« je zamr-mral. »Vedel sem, da Wainwright izrablja svoje ljudi, toda na tak način... Kako pa ponoči? Ko odidejo gostje spat in nimaš nobenega dela več, tedaj pač lahko greš zdoma?« »To na bi Hestera opazila«, je pripomnila. »Hestera? Kdo za vraga pa je to?« »Moja hči. Deset let šteje.« »Pa pošlji njo — menda se lahko zaneseš, da bo držala jezik za zobmi. Otroci so odlično sredstvo za prenašanje sporočil. Povsod se lahko izmuznejo in nikomur ne pride na mis°l, da bi jih sumil.« »Za noben denar na svetu ne bi pustila svojega otroka tako daleč po cesti«, je odvrnila Ela in videla, kako se je njegov obraz v trenutku vznejevoljil. »Sama bom šla ... bom že nekako uredila«, je naglo dodala v svesti si, da ima do Hestere še druge dolžnosti, ne samo to, da jo mora varovati nevarnosti na cesti. Zdai se ji je ponujala priložnost, da pride do denarja, do lenega denarja, priložnost, ki se je mora poslužiti. ker se ji naj-trže nikoli več ne bo ponujala. »Prevzamem«, je dejala odločno. Mali Tom je kar žarel. »To ie pametna beseda!« je vzkliknil. »Pa še nekaj ne smem pozabiti: Če kdaj ne bi našla Slomeyja doma, lahko poveš vse. kar imaš njegovi hčerki Kati. Ona bo prevzela sooročilo, in če treba, tudi sama sedla na konja.« »Lahko se zanesete name, gospod,« je dejala Ela. »Potrudila se bom, kolikor mi bo le mogoče.« ŠESTO POGLAVJE Tako je postala Ela banditova pomočnica. Za trenutek je minila nevarnost, da pridejo njene tatvine na dan, zato pa jo je zdaj mučila strašna misel na ponočno romanje, ki jo je čakalo v eni izmed naslednjih noči. Nekega hladnega, viharnega dne malo pred božičem se je pojavil pri »Zlatem runu« Dick Tench. Privedel je šest močnih, lepih žreb-cev. 2e s svojimi prvimi besedami je uničil Elino upanje, da ji bo prizaneseno. »Evo me spet pri tebi, Wainwri?ht, star dečko!« je tako glasno zaklicah, da ga je Ela slišala v gornje prostore. »Mi lahko odkažeš kakšen hlev samo za moje konje? Prav drage živali 7 N O R A II L O F T S [ so; upam, da bom dobil na sejmu v Nor-wichu lepe denarje zanje.« Do tega trenutka se je Ela tolažila z možnostjo, da ji bo nemogoče poizvedeti, kam ]e namenjen konjski mešetar. Dokler ni imela nobenih poročil za Toma Druryja, dotlej si tudi ni očitala, da leži noč za nočjo v svoii postelji, zdaj pa, ko je vedela nekaj, kar bi mu lahko koristilo, zdaj se je morala odločiti: ostati doma in priznati, da je njena stra-hopetnost večja od njene ljubezni do Hestere, ali pa vzeti nase strahote nočnega potovanja. Ela je končala svoje dnevno delo, po posteljah je porazdelila vročo ooeko, poskrbela je, da je v vseh oddanih sobah gorel ogenj, nato pa je šla v kuhinjo. Ko so v hiši pogasili luči, se je Ela napotila v svoio sobico. Hestera je trdno spala. Ela si je ogrnila volneno ruto in se s plašno utripajočim srcem splazila po stopnicah na prosto. Pot skozi noč je bila prav takšna, kakor jo je bila pričakovala. Burja se ji je zapletala v volneno ruto in jo z ledenimi zrni šibala v obraz. Spotikala se je ob kamenje, padala in spet vstajala, hitela dalje, se s svojimi cok-ljami pogrezala v cestno blago, zdaj zašla s poti in se do krvi opraskala ob grmovju, potem je tipala naprej, da se v naslednjem trenutku znova vgrezne v cestno jamo. A nič ie ni moglo prisiliti, da bi se vrnila in se odpovedala zlatnikom, ki so se ji obetali in jih ie tako krvavo potrebovala za Hesterino bodočnost. Morda ji je bilo v srečo, da je bila not tako dolca in naporna, ker tako vsai ni utegnila militi na to, dq za dreviem obakraj ceste preži nanjo smrt v raznih oblikah. Naposled je razločila obrise mostička, ki je držal čez potok. Kolikor se je spominjala, ni moglo biti več daleč do Slomeyjeve krčme, in res so se na njeni levi kmalu prikazali mračni obrisi nizke hišice. Ela se je z zadnjimi močmi opotekla naprej in udarila z zmrzlimi pestmi po vratih. Nihče se ni oglasil. Potrkala je znova, pa nič v hiši se ni premaknilo. Je mar napravila to strašno pot skozi noč eamo za to da hi se naposled znašla tu pred prazno hišo? Ze se je vsa razočarana hotela vrniti, ko je prestregla neki šum. Zaškripalo je okno. »Je kdo tu?« je zaklical ženski glas iz okna v prvem nadstropju. »Da ... iaz sem ... Ela Roonova ... prišla sem od »Zlatega runa«... nekaj vam imam sporočiti...« »2e vem.« io je prekinil ženski glas. »Ta-koi bom odprla.« Čez nekaj minut so se vežna vrata odprla. Na pragu je obstala krepka ženska črnih las, zavita v širok plašč. Dvignila je svetilko, ki jo je držala v roki. da je oadla svetloba na Elo, in je sočutno dejala: »Sirota, le brž noter.« V kaminu je še tlela žerjavica. Ženska je doložila nekaj drv, ponudila je Eli stol in ji odvzela vlažno ruto ter io obesila preko vrvico. ki ie bila raroeta čez sobo. Potem je nalila žganja v čašo in ga ponudila Eli. »Dobro vam bo storilo ...« je zamrmrala in napolnila še en kozarec, ki ga je sama na dušek izpila. »Ste vi Kata?« je vnrašala Ela. Pri tem pa je opazovala svoio čedno sosedo. Ženska je prikimala. »Vam je Tom govoril o meni?« »Da... in deial mi je, da lahko povem vse vam. če gospoda Candlerja ne bi bilo doma. Za Dicka Tencha gre. Danes je prišel k »Zla- temu runu«, šest konj ima s seboj in pojde z njimi na sejem v Norwich.« »Ta novica vam bo obilno poplačala grdo pot skozi temo«, je dejala ženska. »Tomu bo to gotovo vrglo lep denar, in on ni človek, ki bi odpravljal svoje ljudi s suhim kosom kruha. Takoj mu moram poslati Willyja.« Vstala je in odhitela iz sobe. »Willy! Willy!« jo je Ela slišala klicati. Čez malo časa ji je odgovoril zaspan deški glas. »Delo imam zate! K Tomu moraš! Hitro, obleči se! je klicala Kata in se kmalu nato vrnila v sobo. »Nerada pošiljam fanta proč«, je godrnjala, »pa oče ne pusti, da bi hodila jaz, njega pa nocoj ne bo domov.« Ela je čutila na sebi svinčeno težo, ki je pretila, da jo premaga. Toplota in žganje, po vrhu pa razburljiva pot, vse to jo je omamilo, da je postajala zaspana. Kakor iz daljave je prihajal do nje Katin glas: »Najrajši bi videla, da bi šel Willy k mornarici. Tako bi se vsaj umaknil Tomovemu vplivu. Sicer mu trenutno služi le za sla. Toda Willy občuduje Toma, in če ga slišiš govoriti, moraš nehote verjeti, da ni nobene razlike v tem. ali prerežeš vrat človeku ali prašiču. Ne... moj brat ne sme vse svoje življenje trepetati v strahu pred vislicami.« Ela je šiloma odprla oči, ki so ji zlezle skupaj. Trudno je vstala, se opotekla, vzela z vrvice ruto in si jo ogrnila čez ramena. Ni je smel premagati spanec, saj jo je čakala še štiri milje dolga pot. Pogled na stensko uro, ki je tikala v kotu, ji je povedala, da je polnoč že minila. »Hočete moj plašč?« jo je vprašala Kata: »Predolg bi mi bil« je odvrnila Ela, »spotikala bi se vanj in doma bi me utegnili vprašati, odknd ga imam. Saj nihče ne sme vedeti, da sem bila z doma.« »Brez skrbi jim lahko porečete, da ste bili pri svoji prijateljici Kati Candlerjevi. »To vendar ni nič takega.« Privzdignila je zapah in odprla vrata. Leden piš je odnesel ženskama poslovilne besede z ustnic. Kata je še trenutek postala na pragu z roko na kljuki in je zrla v temo. Potem so se vrata znova zaprla. Ela se je utrujena vračala. Vsa otrpla m skoro do nezavesti izčrpana je prispela k »Zlatemu runu«. Spustila je obleko na tla in omahnila na posteljo, privila toplo Hesterino telo k svojemu in v naslednjem hipu že ni več vedela zase. Zjutraj jo je vse bolelo in čutila je znake hudega prehlada, vendar je šla kakor običajno ob peti uri na delo. Dick Tench je naročil, naj ga zbudijo zgodaj zjutraj, pozajtrkoval je v naglici ter se odpravil na pot. S hlapcem, ki ga je spremljal, in s šestimi konji je ubral pot proti Ipswichu, da bi tako premotil ljudi, ki so morda kovali naklepe, da bi mu skrivaj sledili in ga pozneje na samotnem kraju napadli. Kakšne pol milje dalje sta obšla neko zemljišče in po majhnem ovinku izven gozdiča dosegla cesto nroti Norvichu. Tej opreznosti je Dick sicer žrtvoval nekai dragocenega časa, a nikdar je ni opustil. Če mu kdo kaj slabega snuje, ga ne bo pričakoval v tej smeri, marveč bo prežal nanj v gozdu^ ob cesti v Ipswich. Razposajeno si je žvižgal sedeč na hrbtu naibolj krotkega konja in je jahal proti norfolkški grofiji. Ela je nestrpno pričakovala poročil, ali se je njen prvi poizkus, pomagati Tomu Dru-rvju. obnesel ali ne. Čeprav ni želela Dicku Tenchu ničesar slavega, ji je bila vendarle neprijetna misel, da naj bi ostale neuspešne tiste strašne ure, ki jih je preživela ponoči na cesti, tem bolj, ker si je z njimi nakopala hud kašelj, ki jo je mučil podnevi in ponoči. Postilion, ki se je pripeljal s kočiio iz Nor-wichq ie prinesel tretiega dne novico: Ko je gnal Dirk v Winwoodu naoaiat konje, ie bil napaden. On in hlapec sta se uorla razbojnikom. a sta bila nremagana. Hlanec ie dobil kroglo v nogo. Dick na je izgubil oko. Vse konie ?ta izgubila. Kakor je pravil postiljon, ie kma!u nato nrisnela na kraj napada neka kočija, ki je odoeliala oba ranjenca v Nor-wich, kier leži Dick v nevarnem stanju v neki gostilni. (Dalje) V SUŽENJSTVU | za ugankarje.^ 9 Križanka Vodoravno: 1. Kraj, kjer se pridela najboljši cviček. 7. Ne naglašena vprašalna besedica, ki stoji navadno za prvo besedo v stavku. 8. Predlog. 9. Na njem se igrajo gledališke igre. 11. Nastopi tik pred nočjo. 13. Rusko ljudsko glasbilo. 14. Visoka karta. 15. Pritrdilnica. 16. Prislov kraja. 18. Drevo, ki prvo požene pomladi mačice. 20. Krajša oblika nekega osebnega zaimka v četrtem sklonu. 21. Vrh ostrega predmeta. 22. Domača beseda za neko žival. Navpično: 1. Kraj pri Brežicah. 2. Naslov neke priljubljene Verdijeve opere. 3. Kar nas krasi (množina). 4. Velika vojaška edinica. 5. Nasprotno od besede različen. 6. Mož, ki čaka. 10. žensko krstno ime v skrajšani obliki. 12. Na železu se napravi. 17. Oznaka za zvezo Italije in Nemčije. 19. Osebni zaimek. 20. Krajša oblika nekeea osebnega zaimka v tretjem sklonu. Skrit naslov r s p m p z l e o 1 u i r u l s 1 m 1 m a aata akahak P P v k a r 0 1 a h a k Namesto pik vstavi prave črke, preberi te po Vrsti, pa dobiš znan pregovor. Rešitev križanke iz št. 41. vodoravno: 1. Stalin-grad, 9. Erna, 10. soda, 11. Zid, 12. bi, 14. kal, Po Steubnu: Povest iz prve Indijanske vojne sta Ohajn In spet je zavladala tišina, vojaki so napravili prostor in iz njihovega kroga sta stopila Kornstalk in Katahekasa, vsak s svojo dolgo prižgano pipo v desnici.. Odložila sta bila vse okrasje, vsa bojna znamenja in tudi orlova peresa, da, Kornstalk je celo bivolje rogovje odstranil iz svojega naglavnega okrasja. Med njima sta stopali dve postavi, ki sta se držali za roke in ki sta bili vsaka svoj plašč iz bivolje kože potegnili čez glavi. Na levi in desni sta oba poglavarja vodila čudni postavi za roke. Za njima je stopal Bukon-gahelas, potem so sledili manjši poglavarji. Vsa gruča se je približala guvernerju lordu Denmoru. Globoko se je priklonila, potem so vsi sedli v istem razporedu, v kakršnem so bili prišli. Lorda Denmora sta nenavadno ganila svečani način in globoka žalost, ki sta se zrcalila na indijanskih obrazih. Brž je velel prinesti stol in se je takisto vsedel. Za njim so stali general Leviš, Dane Bun in ostali poveljniki. Virginci so se brž zbrali okrog te skupine. Kornstalk je nekajkrat potegnil iz pipe, Katahekasa prav tako, potem sta oba zamenjali pipi, potegnila sta še nekajkrat, nato pa sta jo dala Bukongaheli in ostalim. Ko so vsi navzočni Indijanci nekajkrat potegnili iz obeh pip in sta se ti dve vrnili h glavarjema, se je počasi dvignil Kornstalk. Za njim so se dvignili Katahekasa in oba zabubanca. Stopili so nekaj korakov naprej, potem je Kornstalk rekel počasi in preudarno, pa vendar toliko glasno in razločno, da je bilo mogoče razumeti njegove besede: 15. ekipa + grami, 18. akrt, 19. jod, 22. še, 23. uta, 25. beri-beri, 28. mešana; navpično: 1. seženj, 2. trik, 3. Andi, 4. la, 5. G. S. (Gregorčič Simon), 6. roka, 7. Adam, 8. dalija, 12. bakšiš, 13. Ig + reba (aber), 16. pa, 17. rt, 20. Ob, 21. dem (med), 23. ura, 24. ti, 26. re, 27. en. ^- ^ Ženski vestnik Prazen strah pred zastrupljenjem z gobami Na ljubljanski živilski trg je prinesla te dni neka kmetica košarico lepih turkov. Prodala jih je neki gospodinji. Ko je gospodinja gobe že nesla proč, je zdajci začela dvomiti, da so užitne. Kakor je ob takih priložnostih navada, se je takoj zbral okoli nje posvet nakupovalk in je ena izmed njih dvomeči gospodinji nasvetovala: »Prerežite gobo; če bo potemnela, je strupena.« No, prerezani turki so seveda potemneli. Vsa razjarjena se je gospodinja vrnila k prodajalki in terjala denar nazaj. Do podobnih prizorov na trgu pride zaradi gob večkrat, kar je žalostno znamenje, da naši listi nekatere ljudi čisto zaman leto za letom poučujejo o gobarstvu. Zaman se listi trudijo, da bi vcepili ljudem v glave malo znanja o gobah ln iz glav iztrkali polno prazne stare vere, ki se jih drži kakor klop. Prav takale nevedna gospodinja kljub silnemu strahu pred zastrupitvijo z gobami lahko najlaže zakrivi zastrupitev. Največ zastrupitev namreč zakrivi vera, da so strupene vse gobe, ki prerezane spremene barvo. Prav tako nesmiselna je vera, da so strupene gobe, če čebula, kuhajoča se z gobami, postane črna ali modra. Podobna je reč s srebrno žlico; pravijo namreč, da so gobe strupene, če pri kuhanju srebrna žlica v njih potemni. Pa še dolgo vrsto takih neosnovanih prepoznaval-nih sredstev poznata podeželan in meščan. Dejstvo pa je le eno: z vsemi taki(ni praznover-nimi sredstvi ne doženeš, ali je goba strupena ali ne. Niti ostrejši okus gobe ni dokaz njene strupenosti, dasi je sicer priporočljivo, izogibati se gob, ki imajo zelo oster ali zelo greneč okus in ki neprijetno diše. Najboljše varstvo pred zastrupitvijo je, da nabiraš samo gobe, ki jih dobVo poznaš, in da tudi od teh neseš domov le zdrave, mlajše plodove. Drugega zanesljivega sredstva za prepoznavanje užitnosti gob ni. Turek na primer je odlična goba, a vendar zelo počrni, če ga prerežeš. Medtem pa kroir.pirjevka ali strupeni kukmak barve ne spremeni in še okusa ni neprijetnega, a je vendar najnevarnejša strupenjača med gobami. Ne sme pa nas zapeljati strah pred zastrupitvijo, da bi se odrekli uživanju tega okusnega in redilnega živila. Samo je treba vzeti v roke gobarsko štivo, ki nas o vsem pouči, ali pa se damo poučiti od starih, izkušenih gobarjev. V časopisju je vsako leto dovolj poučnih člankov, ki pa j.h je seveda treba prebrati. Ce se pa po nerodnosti le zgodi, da kdo zaužije strupene gobe in se na njem pokažejo znaki zastrupitve (praskanje v grlu, želodčna slabost, bljuvanje, omotica, nezavest, zaspanost, želodčne bolečine, krči, driska), naj zastrupijenec skuša doseči bljuvanje s pitjem mlačne vode, v kateri je malo razpuščenega sirovega masla, ali pa s tem, da razdraži požiralnik s prstom ali kurjim peresom. Nekateri svetujejo tudi pitje vode, v kateri je raztopljeno malo mila. Po bljuvanju se priporoča piti mnogo vode ali razredčenega mleka. Toda takoj je treba tudi poklicati zdravnika. Znaki zastrupljenja z gobami se pojavijo v posameznih primerih takoj po zaužitju, pri strupenih golobicah v polovici do ene ure, pri krompirjevki pa šele v 10 do 20 urah. Zato je zastrupitev s krompirjevko tako nevarna. Pravemu gobarju se zdi kar nemogoče, da se dobijo ljudje, ki zamenjujejo užitne kukmake s krompirjevkami (strupenimi kukmaki), saj sta si obe gobi le od daleč nekoliko podobni. Najzanesljivejši znak užitnih kuk-makov so bledorožnati lističi pod klobukom (pri starejših gobah so lističi rjavi ali rdečkastorjavi), medtem ko so lističi krompirjevke ali strupenega kukmaka zmerom beli. Huda strupenjača je tudi vražji goban. Ce se pri cevastih gobah izogiblješ vseh zastopnikov te vrste, ki so rdeči pod klobukom in po kocenu, se ne boš zastrupil. Pri golobicah pa so strupene vse tiste, ki zagrenijo ali za-pečejo na jeziku kakor poper, ako zgrizeš košček. Na splošno se izogiblji vseh golobic, ki so črne ali črnikaste, nadalje vseh, ki izločujejo belo, rumenkasto ali vijoličasto mleko. Toda ne nameravamo o tem podrobneje razpravljati, temveč samo ponavljamo: Ne nabiraj gob, ki jih ne poznaš dobro. Poišči si priznanega gobarja, da te povede v skrivnosti gobje dežele. Nikar pa pretiranega strahu, ki nima osnove. Cisto preprosta reč je dobro poznavanje gob, samo resne volje je treba. Shranimo si kostanj za zimo Kostanj je odlično živilo in letos je pridelek kostanja velik. Za gospodinje je gotovo važno, kako bi mogle ohraniti te plodove za zimo. Shranjevanje kostanja v mivki je že zelo staro. V primerno velik zaboj ali sod nasujemo za tri prste na visoko in čisto posušenega peska. Na pesek stresemo plast kostanja, ki pa mora biti čisto zdrav, suh in dobro zrel. Tudi kostanj naj bo za tri prste na visoko nasut. Nanj stresemo spet mivko. To ponavljamo tako dolgo., da je zaboj poln. Nazadnje zaboj previdno potresemo, »Nesreča je prišla nad nas ln velika sramota nad rod šavanov. Rdečekožec, čigar ime in bodočnost naj bo izbrisana iz spomina njegovega rodu, je kršil mir poglavarjev. Kornstalk in njegov narod sta izgubila besedo in vero. Kdo bo v bodoče še verjel šavanom, ko so se pogajali za mir in so zagrešili umor. Morilec je izključen iz svojega rodu, uničeno naj bo njegovo Ime v ustih njegovega očeta in njegove matere, ker je brezčastnež in izdajalec. Ce išče miru, naj bo deležen preganjanja. Ce bo iskal pribežališča, naj mu bo zabranjeno. Ce bo prosil hrane, naj postane grenka na njegovem jeziku.« Kornstalk je umolknil. Ko je po daljšem premoru začel znova, je njegov glas, ki je prej donel resno in žalostno, zazvenel skoro obupno in tožeče: »Smrt belega moža, ki je bil morilec in strahopetec in ki je prenesel nesrečo nad rdeče može, pa tudi nad bele može, — ta smrt mora biti maščevana, kajti mož je bil ubit, ko so poglavarji Šavanov kadili mirovno pipo z belim poglavarjem ... Sramota Šavanov mora biti maščevana!« Kornstalk je po teh besedah prijel z desno roko levico poleg njega stoječega zabubljenca ln mu potegnil plašč z glave. Katahekasa je storil enako pri drugem zabubljencu. Zdaj sta stala Tekumze in Kiškalva med glavarji sklonjene glave, gola do ozkega usnjenih pasov. Ti so povedli oba mladeniča tik pred lorda. In zdaj je Konstalk obrnjen k Denmoru nadaljeval s hrapavim glasom: »Ta dva mladeniča hočeta sramoto svojega rodu oplakniti z lastno krvjo. Dovajamo ti oba, oba sta se ponudila, da umreta, da ostane čast šavanov neomadeževana. Zapovej svojim vojšča-kom, da ju umorijo!« Oba poglavarja, Kornstalk in Katehekasa, sta se nato vrnila vsak na svoje mesto. Spet sta po-čenila, se zgrbila in pokrila vsak svoje glavo s plaščem. Oba mladeniča pa sta stala v sončni prigrevici lepega jesenskega dne drug ob drugem, tik pred belim guvernerjem. Njuna obraza sta bila obrnjena k tlom, a v njih se je dala razbrati ravnodušna odločnost in na njunih ponosnih telesih se.je zrcalila plemenita mladost. Lord Denmor se je trudil, da bi prav razbral, kaj pomeni ta prizor. Kornstalk je bil svoje besede izgovoril v dobri angleščini. O resnosti njegovih besed ni bilo mogoče dvomiti, njegov obraz je to dovolj jasno kazal ln Isto je razodevala tudi mrka žalost, ki je odsevala iz oči vseh Indijancev, zbranih za obema poglavarjema. Lord se je obrnil: pogledal si je obraze Vir-gincev in je na njih videl smešno presenečenje ali pa očiten prezir, — le nekateri obrazi so kazali, da so tudi posamezni Virginci resno prevzeti od prizora. Kar pa je bilo glavno, lord je spoznal: nihče izmed teh mož ni dvomil, da je Kornstalk popolnoma resno mislil s svojimi besedami. Hladnega diplomata, kakršen je bil lord Denmor, je zdaj prevzelo čudno občutje, ki ga že dolgo ni poznal, občutje, ob katerem je menil, da ga je že davno premagal. Ponosni in preudarni angleški plemič lord Denmor se je naglo dvignil, pograbil je roke obeh pred njim stoječih indijanskih mladeničev ln ju pritegnil k sebi. Z glasom, v katerem je komaj krotil svojo ginjenost, in rosnih oči je govoril besede, ki so jecljaje in zmedeno odklanjale, kar je ponudil Kornstalk. Vedno znova je stiskal in stresal obema indijanskima mladeničema roke, — da so vsi lahko bili priče, kako si je z desnico zdajci šel v oči in si je zabrisal roko v njih, potem pa je pristopil med Tekumzeja ln Kiškalvo, vsakemu je položil roko okoli vratu in ju je tako povedel skoro opotekaje se zaradi ginjenosti nazaj h glavarjema in je rekel: »Kornstalk, poglavar šavanov, vračam ti oba mladeniča. Naj živita v čast in slavo svojega rodu! Vaša pregreha, ki je pač čin enega samega izmed vas, naj ne bo maščevana s plemenito da pride pesek v vse še prazne prostore. Na vrhu pa nasujemo spet za tri do štiri prste mivke in zaboj pokrijemo. V hladni in zračni shrambi se kostanj obdrži prav dolgo. Kadar kostanj rabimo, ga vzamemo ven z ravnico s peskom vred. Manjše množine kostanja shranujemo v loncu. V ta namen vzamemo kakršnokoli posodo (naj-bolja je lončena), stresemo vanjo zdrav kostanj in posodo toliko časa tresemo, da se plodovi lepo vsedejo in je med njimi čim manj praznega. Na vrhu pustimo za tri prste praznega prostora. Zdaj izrežemo iz pergamentnega papirja kos, ki ga položimo na kostanj in zamažemo ves prostor do roba lonca z ilovko. Ce ilovka razpoka in se posuši, zamažemo razpoke znova. Kostanj se lahko tudi posuši. Na lesene lese nasujemo plodove in jih sušimo na suhem kraju pod streho kjer je prepih. Ko je kostanj suh, ga shranimo v vrečah na suhem in zračnem mestu. Med sušenjem moramo kostanj večkrat premešati. Marmelada iz kostanja terja precej previdnosti, ker med kuhanjem brizga in se rada prižge. Zdrav in zrel kostanj olupimo in ga damo kuhati. Ko vre 20 minut, ga poberemo s penačo, mu odstranimo še spodnjo kožico in ga stisnemo skozi krompirjevo stiskalnico. Nato ga stehtamo in damo na vsak kilogram 750 g sladkorja. Sladkor kuhamo, da se potegne, in nato vlijemo še vrelega »a iztisnjen kostanj. Vse skupaj kuhamo med neprestanim mešanjem še 15 minut. Ko se mezga nekoliko ohladi, jo zložimo v kozarce in zavežemo s pergamentnim papirjem ali pa celofanom. Za kuhinlo Krompir je pečen in v oblicah najredilnejši. Ce kuhaš olupljen krompir, se vitamini v njem ugonobijo. Pa tudi sicer gre mnogo krompirja z lupljenjem v nič, ker so pod tanko lupino najboljše redilne snovi. V oblicah kuhan ali pa pečen krompir sta zato najredilnejša. Golaž lahko napraviš brez masti. Masti gospodinje gotovo nimajo preveč. Zato pride prav, če znajo napraviti golaž brez pridatka masti. Meso razrežl na kocke in sesekljaj mnogo čebule, deni oboje v razgreto kožico, osoli, posuj s papriko in pokrij. Tako se meso in čebula pražita v lastnem soku. Med praženjem prilivaš vodo. Zatem potre-seš z enotno moko, dodaš nekaj razrezanega krompirja, naliješ vode do vrha in kuhaš, dokler ne postane mehko. Takemu golažu se skoro ne pozna, da je narejen brez masti. Krompirjevi omaki daš lahko zmerom drugačen priokus. Za krompirjevo omako napraviš svetlo prežganje. Da ne bo zmerom enaka, jo zmerom drugače začiniš. Dodaš ji lahko kot dišavo gobe (zlasti gobji prašek), majaron, nariban parmezan-ski (pa tudi drugačen) sir, sardele, kisle kumarice, gorčico ali kakšno drugo dišavo. V to omako deneš kuhane krompirjeve ploščice, osoliš in pustiš primerno časa vreti. Rožičeva potica z grozdjem. Pol kilograma ro-žičeve moke, četrt kilograma enotne moke, tri pecilne praške, 15 dekagramov sladkorja, pet dekagramov masla, primerno količino mleka (tudi narejenega iz mlečnega prahu) in en rumenjak zamesi v testo, ki mora biti zelo gosto tekoče. Deni v namazano pekačo, po vrhu namaži s snegom enega beljaka, potresi z grozdnimi jagodami in s sladkorjem ter speci v pečici. Pečeš eno uro, Ce imaš dovolj sladkorja, deneš na vrh več grozdnih jagod. Namesto grozdja vzameš lahko tudi drugo sadje. Makarone lahko primešaš testu za kruh. Kdor; ne mara makaronov, jih lahko porabi za kruh. Treba jih je samo čez noč namočiti in zjutraj dodati moki za testo. Bilo je prvega ob desetih dopoldne. Pregled denarnega stanja, ki ga je izvršila moja žena, je pokazal, da imava vsega skupaj čedno goto-vinico kakih sto lir. Tedaj je pozvonilo glasno in zateglo. Vprašujoče sta se srečala najina pogleda in grozo sva drug drugemu brala v njih. »Inkasantka obroka za moj plašč!« je zašepe-tala moja žena vsa prepadla. »Danes je prvi, po obrok je prišla!« Tedaj je tudi meni neprijetno zagomazelo po hrbtu: lepa je ta, okoli sto lir je vse najino imetje, pa ti pride inkasantka po obrok, ki znaša stopetdeset lir. Kje naj človek vzame denar? Komaj mi je vsa usodnost položaja prišla dobro do zavesti, je že spet pozvonilo, to pot še bolj ' presunljivo, skoro viharno. j »Odprl ji vendar!« je dahnila moja žena. »Ne-' kako jo boš že znal potolažiti!« »Ne, jaz ne odprem! Pojdi rajši ti! Ti znaš prepričevalne je govoriti!« sem se ogorčeno ubranil. » Takrat je v tretje neusmiljeno zbesnel zvone t: in kar nehati ni hotel. »Le kaj naj storiva?« je obupavala moja boljša polovica in obraz se ji je bolestno spačil; v naglici se je namestu na stol spustila v vedro za premog. Tedaj pa sem pogodil pravo. »Nič!« sem rekel mrzlo. »Tako napraviva, kakor bi naju ne bilo doma.« In glej, pomagalo je. še kakih šestkrat je zvonilo, da so nama drhteli živci, potem pa sva začula, kako so se začeli koraki oddaljevati. Bila sva rešena! Z glasnim vzdihom sva se spustila na zofo. Drugi dan se na žalost najino denarno stanje ni nič popravilo. Narobe, že porabila sva nekaj od tistih sto lir. Zato pa je kmalu po desetih spet zdivjal zvonec. »Inkasantka!« Da bi jo vrag! Ali ženska res nima drugega dela kakor nadlegovati ljudi? To je že preveč! Zvonec je divjal in besnel kakor prejšnji dan. Celo dvakrat več kakor včeraj! Toda naposled sva, hvala Bogu, vendarle začula, kako se koraki oddaljujejo in se zapirajo hišna vrata... Spet sva srečno prestala nevarnost! §ft(ro