fffO Iv la poRtale — PoStalna platana * Kotorlnl \%t , »;' ,, A * ' fc , -v TRGOVSKI SpndiaioB« in abbonameDis poRtale — PoStalna platana • gotovini Leto XXVI. Ljubljana številka f. 1 M nmfn%■ wnm Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir iza Inozemstvo 75 Ur), za ■/« teta 35 lir za % leta 17 50 Ur, mesečno 6,— Ur. Te- v , Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrilo, obrt in denarništvo LONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenienza italiana ed eatera: ISTI TUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima IST1TUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaia V8ak tor,*k ^ ln petek Liubliana. petek 1. ianuaria 1943-XXI Cena po,an,eznl 0‘Afl ViCriCI številkJ lir u ou MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU ŽELITA VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA »TRGOVSKEGA LISTA< Zapadlost taks Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: V času od 1. do 15. januarja zapadejo v plačilo naslednje takse: 1. Letna taksa za stalne reklame (Tar. post. 8 taks. zakona). Prijaviti in plačati je tudi takso za koledarje (stenske, družbene, žepne) in sicer preden se dajo v promet. 2. Taksa za tekoče račune (Tar. post. «37 taks. zakona). Vložiti se morajo tudi negativne prijave, sicer je kazen 190 Lit. 3. Letna taksa za biljarde (Tar. post. 98 taks. zakona) v času od 1. do 31. januarja. 1. Dopolnilna prenosna taksa (Tar. post. 12 prip. 12 taks. zak.). 2. Točilna taksa za I. polletje 1943 (Tar. post. 62 taks. zak.) v času od 1. januarja do 15. februarja. Letna taksa za trošarinska skladišča za vino in žganje. (Tar. post. 214 a taks. zakona.) Romunsko-španska pogodba Romunsko - španska trgovinska pogodba je bila v začetku novembra ratificirana. Po daljšem presledku so bili s tem zopet trgovinski odnošaji med Romunijo in Španijo obnovljeni. Zamenjava blaga se bo večinoma vrSila po tranzitni poti skozi Hrvatsko in Italijo. Romunija bo dobavljala predvsem celulozo in zemeljsko olje v zameno za kositer, svinec, wolfram in plutovino. Pri obračunavanju služijo kot podlaga švicarski frank ali proste devize. Za olajšanje obračunavanja se protivrednost vseh v Romunijo izvoženih oz. v Španijo uvoženih kvot blaga obračunava po dokumentiranih akreditivih. Instituto Espanol de Monedo Etranjera in Romunska narodna banka izvršujeta obračun navanje. Zasebne kompenzacijske kupčije so dovoljene, obračunavanje pa izvedeta obe prej navedeni banki. Za vse kupčije je nadalje potrebno dovoljenje urada Direc-cion General de Comercio y Poli-tica Avancelaria ter romunskega gospodarskega ministrstva. Izgube švedske trgovinske mornarice Vojne izgube švedske trgovinske mornarice od izbruha vojne ceni švedski »Aftonbladet« na 158 ladij s skupno 442.000 brt. Ce pa se upoštevajo nove gracjnje in pridobitve ladij, potem se je gV6dska trgovinska tona?.a znižala od 1.61 na 1.37 milijona brt. vse novozgrajene švedske trgovinske ladje so motorne ladje. Ker ne moremo objaviti vseh novoletnih voščil v novoletni številki, jih bomo objavili po vrstnem r°du, kakor so nam bile poslane, v naslednjih številkah. ^rosimo vse cenjene inserente, da to upoštevajo in da nam ohranijo tudi za bodoče svojo naklonjenost. Uprava »Trgovskega lista«. Dr. Anton Urbanc: Splošni zavarovaln po novem Codice Civile Zasebno zavarovalno pravo je v Italiji normirano v občem državljanskem zakoniku (Codice Civile), ki velja za vse državljane brez razlike in je stopil v veljavo 21. aprila 1942; dvotirni sistem pravnega reda (obče državljanski in trgovinski zakonik) je po novi zakonodaji odpravljen.. Vsi pravni odnosi so sedaj urejeni po Codice Civile, kjer so n. pr. tudi obravnavane vse trgovske družbe z delniško družbo na čelu. Posebnega trgovinskega zakonika Italija nima več. Zasebno zavarovalno pravo je v glavnem normirano v čl. 1882 do 1932. S to ureditvijo se je italijanska zakonodaja na tem področju pridružila švicarskemu in nemškemu sistemu. Poleg teh norm so važne še one norme, ki jih podajam v dobesednem prevodu in se tičejo sestavo splošnih zavarovalnih pogojev (spl. zav. pog.) in njihove razlage, ki so po pravilnem gledanju hrbtenica zavarovalnega prava in posla, ker tvorijo ostali, morda pomembnejši del zavarovalne pogodbe. Prav zaradi tega so spl. zav. pog. za podroben študij zavarovalnega prava važnejši nego zakon sam, ki daje samo splošne smernice za njihovo sestavo. Splošni zavarovalni pogoji so se razvili v dobi, ko še nismo imeli posebnih zakonov o zavarovalni pogodbi. Zaradi posebnosti zava- rovalnega posla so se pa obdržali tudi v poznejši dobi, ko je bil zavarovalni posel v posameznih državah urejen po posebnem zakonu. Zavarovalnica se ne more s posameznim pogodbenikom, (zavarovancem) v podrobnostih na dolgo in široko pogajati; nadalje potrebuje solidno podlago za preračun rizika; za to služijo spl. zav. pog., ki predstavljajo vzorec zavarovalne pogodbe. Prav zaradi teh momentov tvorijo spl. zav. pog. važen instrument zavarovalnega posla. Novi Codice Civile ima glede sestave spl. zav. pog. posebne da-lekosežne norme. Clen 1341. (Splošni poslovni pogoji.) Splošni poslovni pogoji, predloženi po enem obeh pogodbenikov imajo veljavo v razmerju do drugega pogodbenika le, če jih je drugi ob sklepu pogodbe poznal ali pri uporabi navadne skrbnosti mogel poznati. Nikakor pa nimajo veljave, če niso izrečno pismeno odobreni oni pogoji, ki v korist onega, ki jih je predložil, vsebujejo omejitev obveznosti, možnost odstopa od pogodbe ali odložitev njenega uveljavljanja ali če normirajo v breme drugega pogodbenika izgubo pravic, omejitve, da bi stavil ugovore, omejitev pogodbene svobode v razmerju s tretjimi, molčeče podaljšanje ali obnovo pogodbe, klavzule o razsodišču ali dogovore glede sodne pristojnosti. Clen 1342. (Pogodba sklenjena z vzorci ali formularji.) Pri pogodbah, ki so bile sklenjene s podpisom vzorcev ali formularjev, predloženih zaradi enotne ureditve določenih pogodbenih odnosov, obveljajo tiste klavzule, ki so bile dodane vzorcu ali formularju, nad onimi, ki jih vsebuje sam vzorec ali formular, če so nasprotne s klavzulami v tiskanem vzorcu in čeprav v njem niso bile prečrtane. Nove spl. zav. pog., ki jih uporablja od 21. aprila 1942 italijansko zavarovalstvo, zavarovalec (zavarovanec) dvakrat podpiše. Prvi podpis se nanaša na sprejem spl. zav. pog. kot takih, drugi podpis krije izrečno odobritev klavzul, ki so predvidene v čl. 1341., odst. 2. Tako je dana zavarovalnemu poslu večja solidnost. Dalekosežen jo člen 1370, ki se nanaša na razlago spl. zav. pog.; razlaga se napravi vedno zoper onega, ki je klavzulo sestavil. Dobesedno se glasi člen tako-le: (Razlaga zoper sestavi,jafa klavzule.) »Klavzule, vnesene bodisi v splošne poslovne pogoje, bodisi v vzorce ali formularje, predložene po enem obeh pogodbenikov, se razlagajo v dvomu v korist drugega.« (Konec prihodnjič.) Ivo Lah Reforma de zavarovanja n § 29: Višina letne osebne, to je invalidne oziroma starostne rente, zavarovanca znaša: po 260 tednih 8-kratni, po 500 tednih 12-kratni povprečni letni prispevek za invalidno zavarovanje. Za vsakih nadaljnjih 200 tednov se osebna renta zvišuje za poldrugokratni letni povprečni prispevek tako, da je osebna renta po 1500 tednih enaka 18-kratnemu povprečnemu letnemu prispevku za invalidno zavarovanje. Po 1500 tednih renta ne more več naraščali. (Po ZZD-u so osebne rente na enak način določene, seveda na podlagi 3%-nega prispevka, toda zviševanja rent po 500 tednih ni). Višina osebnih rent zavarovancev je odvisna od zavarovalnega prispevka, a zavarovalni prispevek je zopet odvisen od prispevne tarife, ki ne more biti manjša od 4% in ne večja od 6% zavarovane mezde. Odstotna višina invalidnih in starostnih rent znaša torej: pri trajanju pri minlm. pri makslra. zavarovanja tarifi 4% tarifi 6°/« do 200 ted. O.OVo zav. mez. 0.0°/o zav. me*. • . 600 „ 32..%, „ 48..% •• 700 „ 48._% „ 72..°/. ,°00 „ 62.8% „ 79.2% ” UU! •• .. 86,4% „ " •• 82 4% 03.8% „ ,, 1..00 ., 67.2./o J00.8»/o „ prckoiSOO 72 % „ 108..% „ S Gtroške rente znašajo V s osebne rente zavarovanca oziroma njegove pravice na osebno rento (po ZZD-u y*) in sicer do izpolnjenega 16. leta starosti. Odpravnina vdovi znaša enolet- (Konec.) ni znesek osebne rente zavarovanca oziroma njegove pravice na osebno rento. (ZZD pa predvideva 31etno vdovsko podporo v višini V\ osebne rente zavarovanca oziroma njegove pravice na osebno rento). Ako je pa vdova ob času moževo smrti že onemogla, ji pripada za čas trajanja onemoglosti renta v višini 1/s moževe rente oziroma njegove pravice na rento. Vdova, ki je ob času moževe smrti izpolnila 65. leto starosti, se smatra za trajno onemoglo in ji zato pripada doživljenjska osebna renta v višini V.i moževe rente oziroma njegove pravice na rento. Otroške rente in vdovska renta oziroma odpravnina ne smejo skupaj prekoračiti višine osebne rente zavarovanca, sicer se sorazmerno krajšajo. § 35: V kolikor ni z otroškimi rentami ter z vdovsko rento oziroma odpravnino dosežena višina osebne zavarovančeve rente, imajo starši zavarovanca pravico do rente v višini 1U osebne rente oziroma pravice na osebno rento umrlega zavarovanca, ako so onemogli oziroma izpolnili 65. leto starosti in jih je zavarovanec pred svojo smrtjo vzdrževal. Ta renta se izplačuje, dokler traja onemoglost staršev oziroma do smrti, ako so starši ob času zavarovančeve smrti izpolnili 65. leto starosti. (Po ZZD-u pripada v pri- meru smrti zavarovanca ne samo staršem, temveč tudi prastarišem, bratom, sestram in vnukom triletna podpora v višini 7» osebne rente zavarovanca). Dajatve invalidnega zavarovanja so precej zvišane, in sicer znatno več kakor to ustreza zvišanju prispevne tarife od 3% na sedanje 4%. Za take dajatve bi morala po Riedel-ovih 4%nih računskih osnovah znašati prispevna tarifa za minimalne invalidne dajatve (to je za one, ki ustrezajo minimalni prispevni tarifi), ako znaša pristopna starost 20 let 8% od zavarovane mezde 25 let 9% od zavarovane mezde 30 let 11% od zavarovane mezde 35 let 13% od zavarovane mezde 40 let 15% od zavarovane mezde 45 let 18% od zavarovane mezde 50 let 22% od zavarovane mezde 55 let 28% od zavarovane mezde 60 let 38% od zavarovane mezde Ako pa tarifo od 4% zvišamo do najvišje dopustne meje na 6%, potem se pa na podlagi § 29 povišajo dajatve v istem razmerju, to je za 50%. Po sedanjih predpisih torej ne bo mogoče z zviševanjem tarife in prispevkov kriti primanjkljaja. Primanjkljaj bo mogoče kriti samo na druge načine, n. pr. z znatnimi državnimi subvencijami ali pa z višjim obresto- vanjem premijskih rezerv i. t. d. Ako obrestno mero dvignemo od 4% na 6%, potem se bremena znižajo za 1J3, kar pa še vedno ne zadošča za izravnanje aktiv in pa-siv. Tudi prihranek na stornu zavarovanja se more uporabiti v ta namen. Vajenci in pomočniki na primer izgube vse pravice do invalidnega zavarovanja, ko postanejo samostojni obrtniki. Ne smemo pa pozabiti, da je bila med drugim tudi ta okolnost povod za ustanovitev posebnega pokojninskega zavarovanja obrtnikov v bivši Jugoslaviji, ki so zahtevali, da bi se prispevki, vplačani SU-ZORU za invalidno zavarovanje vajencev in pomočnikov, prenesli v pokojninski sklad obrtnikov, čim se pomočnik osamosvoji in postane obrtnik. Podčrtati pa moramo, da niti dobiček na stornu s 6%nim obrestovanjem vred ne bo zadoščal za bilančno ravnotežje med prispevki in dajatvami reformiranega invalidnega zavarovar n j a. Delovanje bolgarske žitne direkcije Vodja bolgarske žitne direkcije dr. Karoserov je podal pr^d novinarji pregled o povečanem poslovanju direkcije. Žitna direkcija se je ustanovila, da podpre žitne cene in obvaruje kmetovalce pred izkoriščanjem po svobodni trgovini. S prehodom od svobodnega na vodeno gospodarstvo, zlasti pa po izbruhu vojne je postala žitna direkcija državni zbiralni urad za večino kmetijskih proizvodov. Danes ima direkcija že monopol za nakup in trgovino za 56 različnih kmetijskih proizvodov. Z ustanovitvijo tovarne za proizvajanje murvine volne pa je direkcija vdrla tudi v industrijski sektor. Posebno zanimiva so bila tudi izvajanja o hpdočem nakupu koriize, krompirja in pešk sončnice. Proizvajalci morajo oddati določeno količino pridelkov, dočim z ostankom prosto razpolagajo. Dosedaj je ostala kmetovalcem le majhna količina. Ta sistem pa se ni ob-' nesel ter je morala direkcija od-j rediti dodatno oddajo pšenice in ječmena, in sicer 5 kg od vsakega hektarja. Upajo, da bodo prihodnje leto kmetovalci povečali svojo proizvodnjo, ker bodo morali oddati le določene količine pšenice in ječmena. Novi sistem ima tudi to prednost, da olajša kontrolo, ker ne bo imel kmet več razloga, da bi prikrival svoje zaloge. Cestna dela v Turčiji Turška vlada je dala že pred daljšim časom izdelati načrt za obširno izgradnjo cestnega omrežja v Anatoliji. V zvezi s tem jo sedaj turško ministrstvo za javna dela razpisalo v večjem obsegu dela za izgradnjo teh cest in pripadajočih objektov. Gre v prvi vrsti za ceste med Ankaro in Kai-sari. Stroški za ta dela so preračunani na 6.8 milijona turških funtov (nad 80 milijonov lir.) Že ? 21 rt barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 8 Telefon št. 22-72. Iz italijanskega gospodarstva Balkanska transportna družba se bo ustanovila v Rimu z delniško glavnico 8 milijonov lir in 40 milijonov levov. V upravnem svetu družbe bo 7 Italijanov in 7 Bolgarov. Družba bo zgradila cesto, ki bo vezala Bolgarsko z italijanskima pristaniškima Durazzo in Antivari. V obeh pristaniščih dobi Bolgarska posebno svobodno cono. Zasedanje Italijansko-nemškcga vladnega odbora za izmenjavo blaga je bilo te dni zaključeno. Ker se je od zadnjega zasedanja odbora industrijska proizvodnja Italije povečala, je bilo na zasedanju dogovorjeno, da se povečajo nemške dobave premoga, jekla, železa, specialnih strojev in kemičnih izdelkov. Italija pa bo dobavljala Nemčiji v prvi vrsti žveplo, živo srebro, cink, boksit, konopljo, celulozno volno, svilo, umetno svilo, tobak ter večje količine sadja in sočivja. Na zasedanju so bila rešena tudi razna prometna vprašanja ter je zagotovljena nemotena blagovna izmenjava med Nemčijo in Italijo. Finančni minister je izdal dekret, ki določa obrestno mero za vloge na tekočem računu pri Banki d’Italla na največ 1.5%, za vloge, ki se glase na zasebnike in za vezane vloge pa na največ 3%. Nora trgovinska pogodba je bila podpisana med Norveško in Italijo. Italija bo dobavljala Norveški sočivje, vino, tekstilne izdelke, kemične proizvode in električne ter druge stroje, Norveška pa bo dobavljala Italiji ribe, ribje olje, lesovino, celulozo in kemične proizvode. Vsako pošiljanje monopolskih predmetov ter racioniranih živil v inozemstvo je v Italiji prepovedano. Druga tvornica ®a proizvajanje sintetičnega kavčuka se gradi v Italiji. Omejitev potrošnje električnega toka so oblasti tudi letos odre dile. Vsa industrijska in obrtna podjetja smejo od 21. decembra dalje potrošiti le 85% one koli čine električnega toka, ki so ga porabile lani. Ta omejitev pa ne velja za tovarne vojne industrije in za podjetja, ki imajo lastni električni tok. Skupni dohodek od takse na proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken je za vso Italijo določen na 200 milijonov lir. Od tega zneska plačajo: Snia Viscosa 105 milijonov lir, koncern Cisa Viscosa 42.9 in družba Saifta (prej Chatillon) 26.5 milijona lir, ostalo pa manjša podjetja. Tehnično industrijska delniška družba v Trieste je zvišala svojo glavnico od 250.000 na 1 milijon lir, družba Farmakoterapični zavod pa od 2 na 3 milijone lir. Srečno in veselo novo leto 1943 želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem Jvan Pezdir LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3 |~ž pecerija]| E E LIK AT ES A i [v I N A R N A i Vlaganje davčnih napovedi Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pridobnini, splošnemu in skupnemu davku na poslovni promet ter luksuznemu davku, so dolžni radi odmere pridobnine, poslovnega in luksuznega davka, katere osnove določajo davčni odbori za 1. 1942, vložiti v roku od 'i. do 31. januarja 1943-XX1 napoved o čistem dohodku, doseženem v poslovnem letu 1942. Napoved se mora vložiti za vsak objekt in prav tako za vsako vrsto poslovanja posebej. Napovedi morajo vložiti tudi one osebe, ki so po členu 46 zakona oproščene plačanja tega davka. Davčna podlaga je: enoletni čisti dohodek podjetja, poslovanja, poslovnice in poklica, dosežen v preteklem poslovnem letu pred davčnim letom. Čisti dohodek je: bruto-dohodek, zmanjšan za izdatke, ki so potrebni za izvrševanje podjetja, poslovanja ali poklica (čl. 54 zakona). Vsi davčni zavezanci pridobnine, ki so razen pridobnini zavezaui tudi plačanju posebnega davčnega dodatka po čl. 59711 zakona o neposrednih davkih, morajo v davčni napovedi pridobnine, in sicer posebnih, za to določenih rubrikah, napovedati tudi skupni bru to-promet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom. Podjetja so zavezana posebnemu davčnemu dodatku, če in kadar njihov celotni bruto-promet, opravljen poslovnem letu pred davčnim letom, preseže Lit 380.000.—. Davčni zavezanci so dolžni vpisati v davčne prijave tudi vse podatke, potrebne za pravilno odmero davka na samce in doklade ••••••••••• i Lekarna dr. G. Piccoli Ljubljana nasproti Nebotičnika za narodni sanitetski iond. Podatke za odmero posebnega davčnega dodatka je navesti v za to določenem stolpcu na prvi strani prijave. Posebno je treba navesti v enem stolpcu celoten bruto-promet iz poslovnega leta, ki se je končalo pred davčnim letom in to tako promet v tuzemstvu kakor tudi z inozemstvom, promet v- centrali kakor tudi promet v filijalah. V posebnem stolpcu je navesti promet z inozemstvom in v zadnjem stolpcu oni bruto-promet, ki je v smislu člena 59/11 zakona o neposrednih davkih podvržen posebnemu davčnemu dodatku. Mali obrtniki, ki imajo pravico na pavšalno odmero pridobnine, so dolžni prijaviti samo število zaposlenih pomočnikov po členu 59 zakona o neposrednih davkih. Ako ne zaposlujejo nobenega pomočnika so dolžni dati negativno prijavo, ker bi sicer zgubili pravico do pavšaliranja. Davčni zavezanci pridobnine po čl. 53 a zakona o neposrednih davkih vlagajo davčne prijave v roku, ki ga določa zanje čl. 105 zakona. Pač pa imajo oboji, ako so obenem podvrženi poslovnemu ali luksuznemu davku, ki ga ocenjuje davčni odbor, vlagati prijave za ta davek v smislu odrejenega poziva. V istem, zgoraj naznačenem roku so dolžni intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njih skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni znašal več kot Lit 114.000.— in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na poslovni promet, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni znašal več kot Lit Srečno in uspehapolno novo leto 1943 želi vsem svojim odjemalcem BRAZ VOJKO VINSKA TRGOVINA LJUBLJANA VII - Medvedova ulica 7 190.000.—, vložiti skupaj z davčnimi napovedmi pridobnine tudi posebne napovedi o poslovnem prometu, opravljenem v preteklem letu. V istem roku morajo vložiti davčne prijave tudi zavezanci, ki so začasno ustavili obrat. Davčna podlaga davka na poslovni promet je vrednost opravljenega prometa s stvarmi in uslugami. V podlago se računa tudi oni promet, ki je opravljen brez pkioila in sicer, kadar se vrši s prenosom iz lastnega podjetja za osebno in domačo porabo. Knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luk-sus so dolžni vložiti prijave o celoletnem prometu v letu 1942 v mesecu januarju 1943-XXI. Kdor ne vloži napovedi v roku, ki je odrejen v tem pozivu, plača kazen 3% odmerjenega osnovnega davka in posebnega davčnega dodatka, z 10%, če napovedi niti na osebni pismeni poziv ne bi vložil v roku osmih dni. Ta kazen se odmeri tudi v slučaju ako davčni zavezanec ne prijavi podatkov za odmero posebnega davčnega dodatka ali prispevka za narodni sanitetski fond. Srečno Novo leto želd vsem erojim odjemalcem MAJNIK MILAN, trgovina Ljubljana VII., Celovška c. 101 Gospodarske vesti V sam soojim eanfanun odjamalteatn kadi stačno _J\Jooo kato tolika D. C. JK aifdi Novi hrvatski državni proračun je bil določen na skupni seji vlade in hrvatskega državnega sveta v višini 16.37 milijarde kun. Glavnica Priv. industrijsko-trgo-vinske d. d. Pohit je bila zvišana na 100 milijonov kun. Glavna naloga Pohita je nacionalizacija tuje industrije na Hrvatskem. Zavarovalnica Dunav na Hrvatskem je imela lani 53 milijonov kun premijskih dohodkov in 91.943 kun čistega dobička. Glavnica zavarovalnice znaša 2.5 milijona kun. Nemčija je začela izplačevati odpravnine za prijavljene bivše jugoslovanske državne papirje. Odpravnina pa se izplačuje le za papirje, ki so bili pravočasno prijavljeni in ki so bili pridobljeni pred 15. aprilom 1941. Nemški kmetijski minister je odredil, da se morajo traktorji, ki se mporaibljajo v kmetijstvu, pqsto-poma preurediti na pogon z generatorskim plinom. Plinski generatorji pa morajo biti urejeni tako, da lahko uporabljajo kot gorivo les, šoto ali premogovne brikete. V Nemčiji se smejo po naredbi državne organizacije za čevlje izdelovati samo tipizirani čevlji. Za ženske čevlje je določenih 5 osnovnih modelov, za moške pa 4. Vsi okrasni dodatki na čevljih so prepovedani. Število delniških družb je v Nemčiji padlo od 5676 na 5594, glavnice teh družb pa so se zvišale od 21.49 na 24.91 milijarde mark. Med Švico in Slovaško je bila podpisana trgovinska pogodba, po kateri se bo blagovna izmenjava med obema državama povečala. Oenarstvi mm Hranilne vloge na Ceško-Morav-skem so narasle v 1. 1941. za 20 odstotkov, v letošnjem prvem polletju pa za nadaljnjih 9 odstotkov. Računa se, da bodo do konca letošnjega leta narasle na 46 milijard Kč. Najbolj so narasle hranilne vloge od 1. 1940. dalje pri kmečkih kreditnih zadrugah (za 34<>/o), nato pri okrajnih posojilnicah (za 27°/o) in pri hranilnicah (za 26°/o). Irska vlada je ustanovila samostojno emisijsko banko, ki se bo imenovala Central of Eire. Nova banka začne poslovati 1. februarja. Vso glavnico banke bo dala irska država. Najvišja vsota predujmov, ki jih sme dati Francoska banka francoski državni blagajni, je bila zvišana od 196 na 211 milijard frankov. Španski narodni banki je vrnila Francoska banka vse zlato in srebro, ki je bilo za časa državljanske vojne prepeljano v Francijo. Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Ljubljana Prešernova ulica 5fev.50 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Podružnica Beograd. Uzun Mirkova ulita štev. 10 n«siov: Krent Beogr.a TELEFONI: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Telefon: 29-154 Obrestovan,je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd. Železniško tranzitni carinski, špedicilski in transportni zavod za trgovino in industrijo SLOVENIM TRANSPORT Zastopstva in korespon-denti v vseh industrijskih in trgovskih centrih tu-in inozemstva JOSIP L. ŠILIH Brzojavni naslov: SLOVENI ATRANSPORT Telefon št 27-18, 37-18, carinska pisarna 37-19, stanovanje 24-19 IZVOZ uvoz Špedicija / Mednarodni transporti / Odprema robe po kopnem in po morju preko raznih tu- in inozemskih pristanišč / Zbirni promet za tu- in inozemstvo / Re-ekspedicije / Strojni transporti / Carinska špedicija I Oskrba uvoznega, izvoznega tranzitnega ocarinjenja ter raznih dovoljenj za carine svobodni in znižani uvoz II Skladišča / Prevozi / Avtotransporti / Preselitve s pohištvenimi vozovi / Inkaso faktur in povzetij // Želez-niško-carinski, tarifni in revizijski biro / Kontrola tovornih listov in carinskih deklaracij / Reklamacije I' Rekurzi / Transportni proračuni / Zelezniško-tovominske in carinsko-tarifne informacije / Oskrba transportnih zavarovanj / Izvrševanje vseh v transportno stroko spadajočih poslov. TRANSPORTNA ORGANIZACIJA za blagovni promet Vse informacije brezplačne! • LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CESTA • ♦ ♦ ..Molvoz in platno" j. d. GROSUPLJE želi s v o i i m cenjenim odjemalcem uspešno Novo leto Srefu in inseln IfDVO LETO Leli svojim odjemalcem z o. z. Ljubljana, Bleiv/eisova 33 — >•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• f ! Srečnoinuspešno novoleto ! I 11 Sreino Novo let0 s • is S S želi vsem odjemalcem S €♦ • 71 (Tih S S Kavčič Tiiolia • • • 1943 smili ♦.................Il$llllllllllll$llllllllll!ll$i|lllllllllll$illllll|lll!l|l$i||||||||||||$|||ll|j!||||$||||||||||||$i||||ii||||||$||||||||||||ij|||||||jj j Stampilje, etikete j tisk z jekioreza ž e 1 i v s e m svojim cenj. j gostom e Gostilna j „PRI LOVCU" j I IJHBLJAIA j j j Cesta 2 9. oktobra St 24 j j Kovačič Lucija MLEKARNA IN SADJE L j n h I j n n a Via Ariella Rea 34 ANDREJ ZORMAN : špecerijska trgovina i Ljubljana VII, Via Ariella Rea • a * : : •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••o !•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• : : i : : Srečno in uspehapolno novo leto 1943 : : ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM t • •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••* « JONTES IVO TRGOVINA S ČEVLJI : Telefon 38-61 A. ČERNE Ljubljana, Dvorni trg 1 Cenjenemu občinstvu se priporoča A.ŽIBERT TRGOVINA S ČEVLJI IN MODNIM BLAGOM Liubliana, Prešernova ulica 5 Steldo- - Paccetan - ICecatnika - Olu/Uji - Stihe. Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želi srečno N o v o leto B.Motoh trgovina z meSanim blagom LJUBLJANA KREKOV TRG 11 j LJUBLJANA, MESTNI TRG 14 j Srečno in veselo novo leto 1943 želi vsem svojim odjemalcem IPII.ATNOj. 2 O. Z. LJUBLJANA VII - CELOVŠKA CESTA Sreino in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem i Filip Bizjak ■ krznarstvo n KLEIN JULIJ 11 J. VILHAR LJUBLJANA, Wolfova 4 i f urar Ir mn- miIbjdružb - Lju bi jana, Kongresni trg LJUBLJANA, Wolfova 4 j J urar la trao vac z zlatnl- ml predmet i! Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem i Brivski in damski česalni salon , GJUD ALEKS | Ljubljana, Kongresni trg 6 LJUBLJANA SV. PETIM CfSTS ST. 36 i j Srečno in veselo novo leto 1943 : želi vsem cenjenim odjemalcem u SfcaI LJUBLJANA, MESTNI TRG | • • : (••••••••••••••••••ItPtlttEMtMElIttNMNtflPMEtMEItMfEtEElfMMPPNMpapMttttNEtHMMMtlM i IVA« BRUiCIC, Ljubil ana . c ® • o v S k a cesta Stev. 42 j stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo j se naj opieje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela | Cena zmerna! • De|Q so|iJno| # Te|e|on 34-16 Eliia Pelerla Ljubi ana, Pogačarjev trg j j Srečno in veselo novo leto 19Z3 : • z,cn avujnu uujemaicem » II - «• - - - -- ••••••••••••••••••••••••••••••••a«, I ••••••••••••••••••••••••••••••••••••"I • * • • želi svojim cenj. odjemalcem Kolb & Predalič Srečno in veselo novo leto 1943 ie&L vstm cenMLittnalc&n JOŠKO 01.IIP ml. | Ljubljana, stari trg štev. i '"mm...,. ...... : Ljubjana, Kongresni trg 4 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#*•#••«#«##**• *****••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« S j j Mnogo uspeha in sreče v Novem letu želi in se \ ? * priporoča za cenj. naklonjenost \ JOS. ZAITA & CO. Trgovina "z železnino j LJUBLJANA, Blenreisova 9 t I Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine želi svojemu članstvu srečno NOVO LETO 1943! SREnovoletoEW j j Srečno in veselo novo leto 1943 j { ZfljC JOŠkO I 1 IH ^ !j želi vsem svojim odjemalcem | | J 1 9 4 3 " Manufaktura ..MARJANA" ! j želi svojim odjemalcem : : MANUFAKTURNA TRGOVINA I [jjj{ j — Ljubljana, Kongresni trg j VELETRGOVINA Z VINOM I *•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«'••••••••••••••••••••••**•************* • CELOVŠKA CESTA 31 n