Stev, SI*
Poštnina plačtina v floto vini, V Ljubljani, dne 4 avgusta 1920.
M© XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako i r t d o ob 5. uri zjutraj — Cena mu j* 15K na leto. -Za inozematvo 33 K. Potamazna številka ia prodajajo po 1 K.
A
Spiti in dopisi M pošiljajo: Uredništvi .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ullo«, — Naročnina, reklamacij« ia buerail pa< Upravalitva .Domoljuba", Ljubljana, Kop*tarj»Ta ulica-
Visoko je zrastel naš pogum!
Da bomo mogli katoliški Slovenci v tako kratkem času po vojni, ki je prinesla toliko razruvanosti in razdejanja v katoliško mišljenje in življenje našega ljudstva, doživeti tako ogromno in veličastno proslavo krščanske misli, kot se je izvršila preteklo nedeljo v Mariboru, to se nam je do zadnjega dne zdelo neverjetno in nemogoče. Sovražniki so se dvigali drug za drugim na vseh straneh, v marsičem se razločujejo med seboj, a v sovraštvu <k> krščanstva so si presenetljivo edini, v besnostt do katoliške organizacije se kosajo med sabo od komunističnega »Rdečega prapora« in socialističnega »Na-preja« ter »Ljudskega glasu« preko svobodomiselnega »Slov. Naroda« do zagrizeno liberalnega »Kmetijskega lista« navzdol: vse očito ali prikrito pod raznimi več ali manj pobožnimi krinkami proti nam. Zato proti nam, ker vedno Ln povsod povdarjamo: Tudi javno življenje, tucS državne postave so podvržene božjim .napovedim in le tista država bo sre&r«, k,' bo priznala Boga za svojega gospoda«
Veliko sovražnikorv je vstalo in vpili so ter še mogočno vpijejo, kakor vsaMe, ki hoče svojo zmoto opravičiti in utreti i ■/. drznim nastopom. Mi pa smo postajali sem-;ntja malodušni, ker smo v zavesti resni-<:■!, ki jo zastopamo, preskromni r svojem ■lusvopu, toda mariborka proslava iara je pokazala, da se je katoliško mišljen« in življenje med nami v teh dveh letih ža znatno ojačilo in kalkor se oam je po vojni zdelo, da svobcdotniselstvo v najrazličnejših oblikah pridobiva tal med ljudstvom «i mu želi izpodkopati tla srečne bodočnosti, tako smo sedaj doživeli, da j; krščanska misel zopet na osvaialnem pohodu,
Ste videli dijake? Čez 2000 Jih je bilo, Čez 2000 mladih ljudi, polnih zdravja n moči, ki hočejo pozneje v svojem poklicu z lučjo svoje izobrazbe svetiti našemu
ljudstvu r borbi za katoliška načela, boju za goepodarak iin socialen napredek. Ni nas treba biti strah: toliko izobraženega odločno krščansko ga naraščaja je sila v narodu, preko katere ne moj-.« noben svobodomiseln val.
Ste videli naše Orle? V sprevodu?. Ni bilo konca, vedno nove čete, ena. bol) čila od druge. In vsi ti so obljubili, da hočejo biti pionirji, da hočejo biti »sturm-bataljoni« v boju za našo stvar, t boju za ohranitev dušno in telesno zdravega katoliškega slovenskega naroda. Kdor je videl te čete, ki se še dan za dnem množe, komu ne bi zrastel pogum in kdo ne bi dobil veselje za novo, podvojeno delo, ki rodi take uspehe. Ne sme--je biti slovenske fare, ki ne bi imela v svoji sredi t« čete mladih pionirjev, ki bodo čez tvrile jedro naših najboljših mož.
St« videli Orlica? Eno leto šele obstoj«, ia kakštevilo! ZtV-ave, močne, c^e&Mta, vesele! Ta je rod, iz katerega naj izidejo oajboljfo slovanske maAere, polne verskega mišljenja ki življenj*, prav« duhovnico v krogu svoje družine, dobre gospod i rja pod krovom srečne hajše, ■:,■ Sie videli Hrvat--; in Hrv.-.liosl Cela množica! Mariborske ulice so skoro dobil® ht*vatsko 'ice. Tudi na Hrvatskem La Bosri je na«* misel na krepkem pohodu; veliko ie gnilobe lam doli, mnogo boja bo treba, toda začetek je tu, krepak in silen.
Sedaj pa na podovojeno delo: aaša prosvetna, predvsem orlovska organizacija naj požene korenine do slednje slovenske koče, in te korenine naj ne bodo suhe. temveč po nj<H naj teče sok odločnega verskega mišljenja bre.i omahovanja, prosvetna organizacija naj tvori temelj in ogrodje našega gospodarskega in aociaL nega dela ter neomajno moč naše politične organizacije. Z veseljem aa (želo, polje je veliko in čaka pluga!	r.> :-v.-:
Kako le bilo v Mariboru?
Mariborskih dni ne bo nikdo pozabil, > je vsaka gospodarska, strokovna in poll-kclor se jih je udeležil, posebno nedeljske j. tična organizacija stavba brez pravega te-proalave. Maribor pomenja v naši katoli- j melja, svetilka brez olja, mlin brez vod«, ški izobraževalni organizaciji, brez katere i novo poglobitev iu uo.v razuj&h, PgfiA »J.
no smo m to nekoliko pohabili, politiku in gospodarsko, delo je vzelo skoro ves čas; maščevanje je nv&o ln je bilo brldtofc Stavba razpado b's<»® teinolja, svetilka uga»> ne brez o?jc, ml>n zastane, če voda usahne,
Zato pa n<> smemo niti trenutka veli zamuditi, jaspn se bliža in za njo zima: vsa noša izobraževalna društva morajo, morajo ia zopet morajo oživeti ne samo x igrah iu predstavah temveč predvsem % pouku. Ortovstvo mora postati popolna last našega naivna, njegova nujna potreba. Vsak nai pitoM saj b« Orel, S« ne Izvršujoč p« psdssm Tli pa morajo M ti iste orlovska mirH.
Tab«>i» f Mariboru j« trajal pet dni, 1». sti <kvn pa so l*f«3il Izlet na Bled. Udeležili so so gA 2/vH katoliški somišljeniki tudi lz drugih	predvsem is Čehoalor
vaške, Francije tn Zedinjenih' držav.
Prvi dan aBorovali dijaki, naša ml»-da inteligenca- Zborovanja so se udeleJSill tudi slovenski ii bjrtataki škofje ter Čehe* slovaški odposlani. Dijaki so imeli svoj« zborovanja razdeijroo: visokošolci, boga« slovel, srednješolci ln dijakinje. O čem s« j zborovali nam povedo resolucije. Ttt navan t jamo samo nekatere, katere so sklenili vfc > sokošolci:
j V jugosi. kat. akad. društva se sprejme« i jo samo oni akademiki, ki so načelno kat»> liškega prepričanja in ki se pred vstopom v društv.o pismeno zavežejo, tla hočejo pjo svojih močeh v društvu sodelovati.
Odgoja društveni ti novincev naj bo temeljita ln naj se poveri zglednemu starej« šemu članu, ki ga voli občni zbor.
Odločno so svetuje, da bodi vsak član jugoslovanskega kat. akad. društva tudi član telovadnega odseka Orla.
Jugoslovanska kat. akad. društva naj posvetijo posebno pozornost praktičnemu udejsivovanju verskega prepričanja. Uvedejo naj se redna mesečna sv- obhajila. Članom se teplo priporoča, da so v svrho lastne samo vzgoje člani akademične tnarl-janske kongregacijo.
Primerne resolucije so sklenili tudi ctrugi dijaki.
5EHOSLOVAKI V MARIBORU.
Poseben vlak je pripeljal v Maribor odposlanstvo čehoelovaškega Orla- kateri šteje do sedaj že 40.000 članov. Pripeljalo s« 1« a® 600 Čehov, izmwl teh do. 200 Orlov *
*	u
kroju in kakih 40 Orlic v kroju. Naši so jim pripravili srčen sprejem, ki jo čeho-slovake zelo vzradostil. Gostjo so se na to pridno udeleževali naših zborovanj. V nedeljo pa so sodelovali ludi pri telovadbi.
TELOVADNE TEKME.
Da si Orli (udi pridno vadijo in jačijo •vaje telo, je Orlovska Zveza napovedala tekmo posameznih telovadnih odsekov in sicer v Štirih vrstah. V najtežji tekmi na prvenstvo jo najbolje telovadil Ivo Ker-mnvner z Ježice, takoj za njim Hvale Josip s Viča, na to so sledili Leop. Lojk z Viča, Leop. Ribarit iz Št. Petra In Bogo Kristan iz Št. Petra (Ljubljana).
Pri tekmi višjih oddelkov so bili na prvem mestu Ljubljančani, za njimi Jeseničani, na tretjem mestu Vrhnlčani.
Pri tekmi nižjih oddelkov so bili prvi Vrhnlčani, za njim Ljubljan čani, tretji Je-li ča ni itd.
Pri lahki atletiki so bili prvi trije: Podobnik (Moste), Hafner (Kropa), Petelin.
j.. "2 SE NT ZASTOPAN NA ORLOVSKEM TABORU.
Regent Aleksander je v svojem imenu r 'al na orlovski labor svojega zastopni-k polkovnika Mladena Bogičeviča, kate-i mu je napravilo ljudstvo v soboto zvečer fi. j no podoknico. Polkovnik je z balkona sporoči) regentov pozdrav orlovskemu ta-b iu. Osrcdujo vlado sto zastopala minister dr. Korošec in dr. Vellzar Jankovič (srbski radikalee).
Minister za vojno in mornarico je poslal pozdravno brzojavko orlovskemu taboru.
petek zvečer.
Zvečer se je vršil v velikanski Gotzo-\i dvorani, ki pa je bila kljub temu premajhna, k /inerz na čast vsem došlim gostom. Udeležil se ga jc tudi regentov za-eto. iiik s častniki generalnega Štaba in vsi \ Mariboru nav?oči škofje: dr. A. B. Je-gli - Napotnik, imiatski škof dr. Nja-ra-.li i ii dr. šarič iz Sarajeva. Navzoči so bili tudi Čchoslovaki in njihov voditelj dr. Šramc!;, amerlkanski katoliški Sokoli in naši poslanci. V imenu mariborsko občine Je pozdravil navzoče vladni komisar dr. Leskovar, v iinenu Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjee, ljubljansko vlado jc zastopal Orel dr. Verstovšek.
V	mestnem gledališču pa se je vršila slavnostna predstava: Za pravdo in srce. Igral jo je Ljudski oder iz Ljubljane. Gledališče je bilo polno do zadnjega kotička.
STAROSLOVENSKA MASA.
V	soboto zjutraj so štiri orlovske godlje priredile po Mariboru budnico. Ob šesti ,*ri Je bilo na ulicah kakor na mravljišču. V frančiškanski cerkvi je bral križevniški škof dr. NJaradi staroslovensko sv. mašo v čestitljivem vzhodnem obredu. Cerkev Je bila polna Orlov, Orlic in katoliškega di-Jaštva.
ZBOROVANJA SE NADALJUJEJO-
Naši ljudje niso prišli v Maribor samo kazat se temveč predvsem pogovarjat se o ■mernicah nadaljnjega dela za prospeh kr-Ičanske misli in za gospodarski ter socialni napredek našega ljudstva. Tako so zbo-2l
rovalf hrvat-skf kmetje, ki so so posvetovali zlasti o hrv. zadružništvu, vršilo se je zborovanje slovenskega in hrvatskega učitelj-stva, nadalje so jo posvetovala o nadaljnjem delu Jugoslovanska Strokovna Z jeza, Jugoslovanska obrtna zveza, Hrvatska in slovenska ženska zveza, Marijine družbe, Prekmurcf ter rokodelski pomočniki.
ZBOROVANJE ORLOVSKE ZVEZE.
V natlačeno polni Goetzovi dvorani je bilo predpoldnc slavnostno zborovanje Orlovske zveze, ki ga jc otvoril brat Jože Pire s kratkim nagovorom, v katerem je pozdravil goste in vse tovariše.
Viharno pozdravljen Jc nastopil zastop-' nlk ameriških Orlov brat Grdlna, ki je izročil odboru hranilno knjižico, glasečo se na približno 80.000 K kot prvi dar ameriških Slovencev Orlovski zvozi. V svojem govoru je povdarjal, da ne samo sedaj, ampak da so že tudi prej, že desetletja obstajali tesni stiki med Slovenci v Ameriki in domovini. — Predsednik Pire se je zahvalil za tople besede in velikodušen dar Ameriških Slovencev, ki je namenjen za vzgojo katoliških Orlov. — Nato je povzel besedo zastopnik Orlov iz zasedenega ozemlja in sporočil pozdrave neodrešenih . bratov Orlov. — Tu so zborovale! zasede-j nemu ozemlju in trpečim bratom priredili živahno manifestacijo. — Vseučillški profesor dr. Rožman je nato govoril o Or-lovstvu in prosvetnem delu. V njegovem i zanimivem poročilu je naglašal,, da so Če-hoslovaki prišli v Maribor, da se z jugoslovanskim Orlom združijo preko Alp in utrdijo Orlovsko misel. — Zastopnik Venkov-ske omladlno Hub je naglašal vezi, ki združujejo čehoslovaške in slovenske Orle.
Soporočevalec dr. Rozmanovega poročila brat dr. Josip Puntar je v svojem govoru povdarjal misel, da je glavni temelj 1 države in vsega dela pravičnost In pošte-1 nost. Med tem sta prišla v dvorano zastop-! nika osrednje jugoslovanske vlade
ministra dr. Jankovič in dr. Korošec
katera so zborovalcf sprejeli z navdušenimi ovacijami. Minister dr. Jankovič je s prisrčnimi besedami pozdravil zborovanje in naglašal težke vojne čase, ki so prizadejali toliko gorja, ki so pa imeli za posledico združenje jugoslovenskega naroda. Pozdravil je Orle kot prve kulturne delavce ter jih povabil, naj razprostro krila in polete na jug. Ministrov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Zborovanje sta posetila tudi škofa dr. Jeglič in dr. Njaradi, ki sta pozdravila Orle in jih vzpodbujala k nadaljnjemu vztrajnemu delu.
Burno pozdravljen Je nato govoril minister dr. Anton Korošec fn povdarjal, da je Orlovski tabor našim nasprotnikom prinesel veliko presenečenje. Orel raste in se vedno bolj širi. Orel je predstavitelj boja, vsled česar je on, minister, prepričan, da bo še nadalje in v večji meri ter še z večjo vnemo vršil svojo nalogo kakor doslej. Zborovalci so dr. Korošcu ob sklopu njegovega govora priredili burne ovaclje. — Popoldan so je zborovanje nadaljevalo ter jc bilo posvečeno samo napredku in poglobitvi orlovske misli, Pesolucijo priobčimo prihodnjič.
ZBOROVANJE ORLIO.
Oh desetih dopoldne so se Orlico stale k zborovanju, ki Je trajalo skoro v ure. Govorila Je predsednica Orlic sest™ Cilka Krekova in pozdravila zastopnik! 200.000 organiziranih francoskih telovad-cev in čeških Orlic iz Prage, Brna ln naja ter jugoslovanske sestre, katere prPi||! nja edinstvena misel. Čeprav je Zveza 0r" lic še mlada .četudi je šele eno leto stava je vendar močna in hodi naprej do svojem cilja.	8
Nato jo zborovalke pozdravila sestra Mečesova iz "Brna in sestra Duhanova iz Prage, v Imenu cester z Dunaja pn sestfg Dehova- V imenu čchoslovaških katoliških telovadcev je pozdravil Orlice brat Medok iz Olomuca, ki je povdarjal, da je pogoj dosego končnega cilja edinstvo. Povabil j« jugoslovanske Orlice na Češko, ko bodo tam priredili veliko slavje. — Nato je se-! stra Zirovnikova imela svoj govor in na-glnšala, naj orlice sedaj, ko so nastopili resni in hudi časi za katoliško cerkev, skrbe.. da se bo v javnosti začelo širiti krščansko mišljenje. Orlice naj predvsom dajejo najlepši zgled in zlasti naj gledajo na to, da se razširjajo le dobri časopisi in zatirani jo veri nasprotne knjige, naj podpirajo moralno življenje.
Med referatom je prišel v dvorano dr. Korošec iti pozdravil Orlice, ki so r: nr.v-dušeno sprejele. Minister je pozdravil zborovalke, zlasti pa odposlance franeo-l< n naroda. Nato je sestra Štupca. ravnntelji-ca meščanske šole v Mariboru, nagovorili v francoščini priljubljene goste, na"kar ji francoski telovadoc izjavil, da se čuti on z nami edinega in da ga veseli, du je m> gel priti v Maribor. — Tudi Srkofa dr. Ji-glič in tir. Njaradi sta poselila zborovanji Orlic in pozdravila navzoče. Govorila j« nato še gdč. Marinko z Dobrove o namenih in ciljih Orliške zveze.
Tudi resolucije, ki jih je sklenila Orli ška zveza, prinesemo prihodnjič.
SOBOTA VEČER.
Ob pol deseti uri zvečer se je vrnlo r.s Glavnem trgu veliko zborovanje za na?e neosvobojene brate- Zborovanja se je udeležilo do deset tisoč oseb. Govoril je predsednik Slovenske Straže dr. Marko Natlačen.
V prenapolnjeni Goetzovi dvorani p« se je Istočasno vršil koncert Pevske ?ve« Ljubljana, ki šteje 100 pevcev in pevk. Poslušalce Je očaralo umetniško profzvaianjs pevskega zbora ln je moralo par pesmi ponavljati. Naši zbori po deželi so tako dobili priliko spoznati, kako mora zbor peti. da je njegooo proizvajanje umetniško dovršeno. Mimogrede naj tu omenimo, da s« je tekom sobote ustanovila pevska zveza vseh slovenskih pevskih zborov, kf so včlanjena našim izobraževalnim društvom Vodstvo zveze je prevzeia Pevska zveza LJubljana.
SLAVNOSTNI POHOD V NEDELJO.
Vreme je bilo lepo. Slavnostni sprevod, ki se je pričel pomikati skozi mariborsko mesto ob osmi uri dopoldne, je veličasten. Kaj takega nismo zlepa videli Sodijo, da je bilo v sprevodu nad 10.0^
'judi, Orlov in OrHc, najrazličnejših kor-porači} !n narodnih noš in je nudil naj-pcstrejšo sliko n« samo jugoslovanskega, ampak celega slovanskega naroda. Na čelu sprevoda je jahalo okrog 100 Orlov ter skupina iantov v narod nošah na krasnih konjih. Za njimi so jahali trobentači.
Za temi se je peljal voz s skupino, ki je predstavljala kralja Matjaža s spečimi junaki in mamico, ki pripoveduje ob kolvratu deklicam pravljice. To skupino je predstavljal Ljudski oder, Pred vozom in ob vozu so jahali člani Ljudskega odra v narodnih nošah.
Za temi je korakala zelo mc^n« zastopana Jugosl kmetska zveza, dalje jeseniška društvena godba, jugoslov."^«Va obrtna zveza, orlovski in crliški naraščai, po števila zelo močno zastooe.n. Nato je korakalo razveseljivo število na'-"h srednješolcev in aa temi se je peljalo par okrašenih vozov narodnih noš.
Za mengiško društveno godbo so korakala češkoslovaška odposlanstva, pri katerih smo imeli priliko občudovati njih narodne noše. Sledila so odposlanstva en-tentinih držav in poljska odposlanstva Zelo močno so bila zastopana odposlanstva iz južnih pokrajin naše države. Posebno pozornost so vzbujale narodne noše i/. Hrvatske, Slavonije in Bosne, tako raz-nolične in tako lepe in pestre, da se jih davek ni mogel dovolj nagledati.
Za svetinjsko godbo so korakali ameriški Jugoslovani in za temi naši akademiki in starešine, nato pevska zveza »Ljubljana".
Zelo veličastne so bile vrste slovenskega in hrvatskega učiteljstva, za katerim sta se j>eljala dva voza narodnih noš.
Za višnjegorsko orlovsko godbo so šli Primorci Korošci, Prekmurci in Medjiinur-ci. Te vrste so bile izredno slikovite, ker -t.o videli v kratkih presledkih najrazličnejše nari.iTV« noše teh pokrajin. Zelo častno so bil' zastopani Korošci.
Zelo zanimiva in najveličastnejša je bila naslednja skupina, ki je pokazala vsemu svetu, kako visoko je vzplapolala or-| lovska mi/vel bi kako goste so njene vrste. Za se'ško orlovsko godbo so korakali naši bratje češkoslovaški Orli z zastavo v svo-lih lepih uniformah in v svojem krasne« nastopu; za temi so šli češkoslovaški ar.«!-rikanski katoliški Sokoli, ki imajo t">?i rdeče srajce in le temnejšo uniformo kot Orli. Zastopanih je bilo zelo lepo število. Krasen pogled je bil tudi na vrste češko-dovaških Orlic,
Za temi so šli Belgijci, Francozi ln Angleži v svojih telovadnih oblikah.
Jako številno je bila zastopan* hrvatska ornladina.
Za salezijansko godbo jfe kora!;aJa Orlovska zveza s svojimi člani, katerih vrste so bile nepregledne m so pričale, da je v njih moč, ki je niti najbolj bleda zavist ne more več utajiti. Te vrste pričajo, čigava je bodočnost. Orli in Orlice so lahko ponosni na svoje silne uspehe v tako kratkem času. Bilo je v sprevodu nehaj nad 3000 Orlov in Orlic. Jugoslovanska strokovna zveza je nudila zelo lepo sliko. Tvorili so jo delavci najrazličnejših obratov; posebno pozornost so vzbujali rudarji v svojih uniformah. Narodne noše
iz Kranjske in Štajerske pa so napravile, dejal bi, najsijajnejši vtis. Toliko lepote in pestrosti ne najdeš kmalu, kot v naših narodnih nošah; koliko smisla so imeli naii stari ljudje za lepoto. V teh vrstah si videl vse, kar moreš videti v tem oziru pri nas. Peče in avbe, cekarji in dežniki, narodne pesmi, ki so jih prepevale posamezne narodne skupine in drugo narodno blago, ki so ga predstavljali posamezniki, vse to je delalo bajni vtis. Tudi je bila ta skupina najbolj živahna in vesela, pristna slovenska praznična volja jih je bila. Za narodnimi nošami so korakale še mnogotere korporacije in godbe. Kat. rok. društva so nudila med ostalimi največje število s svojimi krasnimi zastavami. Tako se je končal slavnostne sprevod, ki je trajal eno uro in en četrt. Pomikal se je po vseh glavnih ulicah Maribora med občinstvom, ki je stalo ob straneh na gosto natrpano in občudovalo ta sijajen prizor ter ga navdušeno pozdravljalo. Posebno navdušeni so bili pozdravi, ko je prihajal sprevod na Glavni trg, Iti je kar valovil občinstva.
DO 50.000 LJUDI NA GLAVNEM TRGU.
Sv. maša. — Zborovanje.
Ko je slavnostni sprevod v nad vse vzornem, vojaškem redu dospel na glavni trg in so od zunaj pritisnile ogromne množice ljudstva, je bil pogled na zbrano množico naravnost pretresljiv. Cel ogromni trg je bil poln, glava pri glavi, vse je z zbrano pobožnostjo prisostvovalo sv. maši. Sveto mašo je služil lavantinski škof dr. Napot-nik, med sv. mašo je »Ljubljana« pela sta-roslovensko sv. mašo ob spremljevanju vojaške godbe. Po sv. maši je imel škof dr. N a p o t n i k ognjevit nagovor na zbrano množico. Po sv. maši je predsednik O. Z. br. Pire otvoril zborovanje s pozdravom na navzoče jugoslovanske vladike, goste in ostale udeležence. Zastopana je bila
jugoslovanska državna vlada po ministrih dr. Jankoviču in dr. Korošcu, regent po polkovniku Bogičeviču, češkoslovaška republika po poslancu dr. Š r a m e k u, poljska republika, ukrajinska republika, tratj* coski gostje, češkoslovaški gostje, ameriški Jugoslovani.
Minister dr. Velizar J a n k o v i č je v, svojem pozdravnem govoru, ki je bil prf vsakem stavku pretrgan po viharnem oao« bravanju, poudarjal med drugim tudi to< da pravoslavni bratje žele s katoličani živeti v miru in ljubezni. »Katoliški Slovenci in Hrvati«, je dejal, »držite se svoje kato« liške vere. Narod brez vere je žival. La veren narod je sposoben, da vzdržuj« družbo in državo v socialnem in gospodar* skem oziru.« Povabil je Orle med brate Srbe ter pozdravil vse udeležence v imentf jugoslovanske vlade. Govor je napravil nai poslušalce silen vtis. Nato je govoril dt, Korošec, viharno pozdravljen, dr« Verstovšek in drugi. Opoldan se j« zborovanje zaključilo med viharnim na vi dušenjem,
SIJAJEN NASTOP JUGOSLOVANOV, ČEHOSLOVAKOV IN FRANCOZOV.
Tik pred 3. uro popoldne, ko se je imen la pričeti telovadba na Teznu, je prihrumela nad Maribor strahovita nevihta. Telovadc lin telovadkinje so bili v hipu premočeni. Ljudstvo, zbrano v tisočih, pa je vztrajalo. Ko se je vihra polegla, je zasijalo zopet solnce, in telovadba se je izvršila v najlepšem reda in s popolnim uspehom. Slovenski Orli in Orlice, češkoslova-* ški Orli in Orlice, francoski telovadci, vsi prav vsi so izvršili svojo nalogo naravnost sijajno. Telovadišče se je treslo od gro-movitih salv pozdravljanja in odobravanja. Telovadba na Teznu je bila vreden ia sijajen zaključek celokupme mariborska prireditve. Vtisov teh dni na udeležene«! ne izbriše nihče!
Zborovanfe jugoslovanske kmetske zveze.
Zaupniki J. K. Z. iz ccle Sl-^-enije in tudi zaupniki hrvatske seljačke demokracije so Se zbrali v ponedeljek, 2. avgusta ob 9. uri v beli kazini v ogromnem številu. G!nvna in stranske dvorane ter galerije so bile nabito polne. Zborovanje ie otvoril predsednik Jugoslovanske kmetske zveze poslanec Brodar, Za podpredsednika je imenoval poslanca Pišeka in predsednika hrvatske seljačke demokracije Bariča, za zapisnikarja tajnika Žebota, Predsednik jc pozdravil navzoče biskupe dr. Jegliča, Šariča in dr, Njaradija, minžstra dr. Korošca, mestnega gerenta dr. Leskovarja, Prekmurce in Korošce, Pozdravlja Orle kot najboljši in najkrepkejši naraščaj stranke. Po veliki večini so Orli kmetski mladeniči in Orlice naše kmetske in delavsk« mladenke.
Prvi dobi besedo, vihamo pozdravljen, član predsedstva hrvatske seljačke demokracije Belič. Prinesel je iskrene pozdrave hrvatskih seljakov slovenskim kmetom. Nato je dobil besedo minister dr, Korošec, ki je podrobno poročal o političnem položaju. Njegova zanimiva izvajanja so vzbudila živahno odobravanje. —
Poslanec Vesenjak je govoril o državnem proračunu, o davkih in državnih dolgovih, Za Vescujakom se je oglasil k besedi predsednik Hrvatske seljačke demo«, kracije B a r i č. Poudarjal je: Eno front« Imamo sedaj Hrvati in Slovenci. Vsi smo sedaj organizirani v Ljudski stranki Skup« <vo gremo tudi v volilni boj, — Župan Davv Kranjc je prav lepo govoril o dolžno* sti pristašev do stranke. Dr. K u 1 o v e 4 je poročal o organizaciji in taktiki strank«^
Nato se je oglasil k besedi škof dft Jeglič, Njegov govor je zbor zaupniko* viharno pozdravil. — Načelnik ptujskega okrajnega zastopa Miha B r e n č i č je nato predlagal in utemeljeval sledeče resolucije:
1,	Shod zaupnikov S, K, Z, protestira proti žaljivemu tajnemu povelju, v katerem se je naše kmetsko ljudstvo kruto žalilo, Odločno zavrača taka krivična in zavita poročila notranjega ministrstva na vojno ministrstvo,
2.	Shod zaupnikov zahteva od vlade, da se ne umakne povelju, naj se ukine n« Koroškem demarkacijska črta.
v/itr
3.	Shod zaupnikov odločno ugovarja proti grozo vitostim, ki so jim izpostavljeni naši bratje in sestre v zasedenem ozemlju. Obsoja lašlii imperializem ter zahteva, da sc združi ves naš narod v eno državo. — Vsem bratom v zasedenem ozemlju pošilja najiskrenejše pozdrave.
4.	Jugoslovanska Kmetska zveza opozarja merodajne kroge na pogrome proti našim ljudem v okrajih Spilje in Radgona.
5.	Shod zaupnikov S. K. Z, odobrava stališče zastopnikov S. L. S. v vladi v vprašanju izvoza in uvoza in pozivlje, da ne odneha v tem vprašanju,
6.	Ker se jc število živine v Sloveniji zopet zelo pomnožilo in vsled tega cene živini zelo padajo, zahtevamo, da se dovoli izvoz onega števila živine, ki je odvi-šen za domačo potrebo. Izvoz se naj izroči zadrugam,
K besedi se je oglasil g. Erhatič od Sv. Jakoba v Slov, goricah radi izvoza sadja. Zbor je sprejel nato to-le resolucijo: Zahtevamo z vso odločnostjo popolnoma prost in neoviran izvoz sadja, vina in žganja, Ta zahteva naj se nemudoma izvede.
Storili so sc še drugi vašni sklepi. — Frcdsednil'. jc ob 1. uri popoldne zaključil to važno zborovanje.
Bo treba drugače!
(Dopis z dežele.)
Nepotrebni stroški.
Našim občinam so naložili novo zelo fcudo breme-
Kadar so vpoklicani vojaki k orožnim vajam, mora iti ž njimi župan, ali pa kateri občinskih odbornikov. Iz krškega okraja morajo v Celje. Iz mokronoške doline se vozijo čez Ljubljano. Župan ima zamude dva dni. Četudi vožnjo po železnici država plača, mora pa občina trpeti za njegove stroške na potu in za zamudo časa- Ker jc k orožnim vajam klicanih vsaki čas nekaj, sedaj en letnik, je razvidno, da bodo male obl-ine imele s tem več stroškov, kakor pa za vse druge potrebščine. Ako računamo, da mora iti 300 županov s svojimi vpokli-canci na sedež pukovske komande in porabi sleherni samo 100 kron za prehrano in prenočišče, znese to že 30.000 K samo za Kranjsko. Iz takih potov bode vsako leto vsaj 6 ali pa šc več. Kolika potrata denarja, kolika potrata dragega časa?
Ako jc v stari Avstriji znal novinec priti na sedež dopolnilnega poveljništva, naj bi sedaj že bivši vojaki, ki so videli že pol Evrope, ne mogli sami priti s pozivnico v Ljubljano ali pa v Celje? Saj vendar niso naši ljudje tako zabiti, da bi morali imeti spremljevalca, kakor otroci I Vojaška oblast naj takoj to novo uredbo odpravi!
Nepotrebne pisarije v času pomanjkanja papirja.
Govorilo se je, da je v stari Avstriji za Kitajsko bilo primeroma največ urad-ništva. Pisalo in prepisovalo so je, da je vse škripalo. Izdelovali so se razni zapisniki in seznami, ker sc je trdilo; kar ni v aktih (spisih), tega ni na svetu.
Toda sedaj je pa pisarij še veliko več. Posebno glede vojaštva zahtevajo oblasti toliko podatkov, izpiskov in izkazov, da
županstva In župni uradi ie ne vedo, kje se bode papir dobil. Da bi vojaška oblast poslala tiskovine, ji nc pride na misel- Občinski tajnik naj črta in riše, da sestavi dostikrat nepotrebne izkaze. Začetkom leta so morala županstva sestaviti menda za 5 letnikov izkaze tistih, ki so podvrženi naborni dolžnosti. Župni uradi so pa morali sestavljati družinske liste o vseh nabornikih, dasi so v omenjenih izkazih bili našteti.in navedeni po imenu, starosti in poklicu vsi rodbinski člani nabornika. To je bilo pisarije, da je škripalo! V večjih župnijah je bilo treba sestaviti do 300 rodbinskih listov ali poročil. Koliko je stal samo papir ob sedanji draginji? Župnik naj seveda vse sam trpi!
In sedaj je vojaška oblast po okrajnih glavarstvih zaukazala kar za 30 letnikov (od 1. 1870—1900) sestaviti imenik vseh moških v žup.iiji. V imeniku je treba povedati čin, ime, občino, sodni okraj, okrajno glavarstvo, rojstno leto, dobo službe v kadru, življenski poklic, vrsto orožja in polk, pri katerem je služboval.
Pa za vse tc podatke naj občinski tajnik poizve tekom treh dnij. Pukovska okružna komanda zahteva tudi nemudoma drug izkaz: koliko je v občini moških, koliko ženskih, koliko je moških v starosti od 18. do 21 .leta in od 45. do 50. leta. Koliko jih je pri I. pozivu od 21- do 31. leta, koliko pri II. pozivu od 31. do 38. leta in koliko pri III. pozivu od 38. do 45. leta, koliko jc invalidov itd.
Županstva naj morebiti ukrenejo novo ljudsko štetje! Saj podatki ljudskega štetja iz leta 1910 sedaj več ne veljajo. Ko je bilo vendar ravno v tem desetletju toliko pre-membe-
Res zlati časi za tiste, ki ljubijo veliko izpiskov in seznamov, se obetajo! Župani, tajniki in župniki naj sede vsaj 16 ur na dan pii pisalni mizi, ljudje naj pa prihajajo dan za dnevom v pisarno, da povedo, kar je zapisati potreba. Čemu vendar delati na polju, ob vročini, bode že samo ob sebi rastlo?
Neprilične orožne vaje.
Kmetovalci so že od nekdaj zahtevali, naj bodo orožne vaje v pozimskem času ali pa vsaj pomladi, kadar so najnujnejša dela opravljena- V stari Avstriji je vojaška oblast saj deloma to zahtevo upoštevala.
Sedaj pa kliče vojaška oblast k 2 mesečnim orožnim vajam nemudoma. Dostikrat dobi gospodar danes vpoklic, jutri mora pa žc odriniti, ne da bi utegnil količkaj poskrbeti za svoje gospodarstvo. Za 21- julija je bil vpoklican k 2 mesečnim orožnim vajam letnik 1893. Žetev je, sejati je treba ajdo, omiatiti bode treba žito, ker kašča je prazna in gospodar mora od doma. Ali ima vojaška oblast kaj smisla za potrebe kmetijstva, če kliče ob času ajdove setve (ko morajo delati otroci in teleta), gospodarje in kmetske sinove k vajam, kjer pa navadno lenarijo. Letnik 1893 je imel že lani orožne vaje in letos je bil zopet vpoklican. Kmetsko delo jim bode postalo tuje-
Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zr.to vsi v Kmetske zveze !



Iz Kmetskih Zvez.
IZ KHANJA.
Kmetska zveza aa kranjski okraj fe h».i. ■v. Ane dan shod t Kranj n. Izvrstno so novr! rUi na Shodu poslanca Brodar In Graleaan« ter profesor L Dolenee. Val navzoči so aavdn leno »rttrdili nastopni resoluciji: Rmetsk* sveža n kranjski okraj protestira proti nhL strskl narediti s dne 2*. tonila 1820, kl hTuL klanja la Izvoza 11 vin e, ker ta narod ba uit, ikoduje živinorejcem zlasti v Sloveniji shod zahteve, da naf s« ta naredba prekliče ia dopušča klanje Hvine v istem obsegu, kakor t« bilo poprej, in da se dovoli manj omejeni Uvoi pove}« Urine in konj U države ter zniža t«, rlna; zniža nai se tndi carina na železo, da m pride propad kmetskega stana.« Obžalovalo te |e, da se ne more dobivati več železa v kompenzacijo ta nai« kmetijsko pridelke in da kmetijski minister povsod ostrega le bankam. Priporočalo se |e, podpirati »Središnlo zadruto, kl naj m kmaln In modro ustanovi, obsodila M |a politika v Belgradu, ki se dela nam« aa korist kensumentom in v škodo producen. tom.
Tedenske novice.
Jugoslavija.
j Vladna kriza se šc vedno zavlačuje. Demokrati (liberalci) zahtevajo, da se odpravi ženska volilna pravica na Slovenskem in da se dovoli svoboden izvoz vsega. Tako bi zopet dobili liberalni krščeni in nekrSčeni kapitalisti priliko odirati ljudstvo, polniti svoje žepe, država pa bo pri tem škodo trpela.
j Ljudsko štetje v Jugoslaviji se izvrši takoj po novem letu, in sicer v stanju prebivalstva, kakor je bilo z izpolnjenim 31. decembrom letošnjega leta.
j Koroško demarkacljsko črto osrednja vlada nikakor ne misli opustiti in je odločena v tem oziru antantni komisiji, katera stoji pod vplivom koroških nemških huj-skačev, postaviti se po robu. Vsakdo bi že pometal z nami!
j Nemška surovost. Po mirovni pogodbi so naše oblosti izpraznile Hadgono in Spilje, Ko so Nemci zopet prišli do veljave, so pokazali vso svojo podivjano surovost. Slovensk"ga župnika v Spil ju so napol oblečenega priv lekli na cesto ter ga pred očmi ententine komisije in nemških orožnikov opljuvali, metali nanj kamenje in blato ter ga pretepali s palknrai in ga nato pogrnili čez mejo. Podobno se j" Redilo slovenskemu postajonačclniku v R.vigoni.
Politične.
p Ostudna laž »Kmetijskega lista«. Zerjavova nad vse surova »Domovina« in liberalni »Kmetijski list« se kar skušata, kdo bo pridneje in gorostasneje lngal o klerikalcih«. Zadnji »Kmetijski list« je ])ri-nesel ostudno laž, da so klerikalni ministri iztuhtali davčni načrt po katerem se bo plačeval zemljiški davek štirikratno in še na to bo prišla 150 odstotna doklada — torej se bo davek pravzaprav podesctoril. Ali vas ni. sram, take laži razširjati? Vidi se vam, da ste v dr- Žerjavovi šoli- Tisti, ki je predlagal štirikraten davek je vaš prijatelj liberalni finančni minister Kosla Stojanovič. Saj ste celo sami tako pisali, ko ste poročali o letošnjem proračunu. In sedaj bi radi utajili to velikansko budalost svojega prijatelja., in jo obešate »klerikalnim ministrom«, dasi je v ministrstvu od nafte stranke edini dr. Korošec, ki pa s
oncami pixt>» »JS oJpGMtiti. E« Jagajte nfi- Jejo 20 K davka (laži) ln da so tega krivi
•	- .v	■•>»..•,<•»<•• -. |klerikalci l£o večja laž!).
A Vernost aKmetijckesn Ksta«. »Kino- j,- 2 <3w8*«iavlja t nevarnosti Naša 'drža-ilskl Mat« vedno povdarja, da j« Samoetojf- l » )e veliki nevarnosti. Zakaj? Cela vr--	"	" ** sta Hberalnih listov (»Kmetijski list« kot
pristen tolmač surovega liberalizma seveda ne manjka) Je prinesla grozno vest, da jo urednik »Domoljuba« na dan regento-vega sprejema popeljal svoje politične prijatelje ln prijateljice na Izlet v Solčavske planine ln liberalni poslanec Adolf Ribni-kar, ki zna eelo šaljiv biti, kadar nima prav nič namena, je v interpelaciji na notranjega ministra opozoril osrednjo vlado celo na to državno nevarnost, ker »Domoljub«, kl Je Izšel na predvečer regento-yega obiska, ni črhnll o prihodu Jugoslovanskega vladarja niti besedice«, kar po Rlbnikarjevem mnenju govori več kot cele bukve. — No, te bi šaljivi g. Ribnikar eelo vedel, 'da je ta zlobni urednik očividno snoval x Solčavskih planinah krvavo zaroto zoper državno edina tvo in pil najpri-srčnejšo bratovščino z gromečimi komunisti Leninovega kova, tedaj bi to brezdvom-no več govorilo kot cele knjižnice.
Domače novice.
d škofijska kronika. Župnija Krško ob Savi je podeljena Leopoldu Turšiču, kaplanu v Smihelu pri Novem mestu.
d Nova poštne znamke- Začelo se Je tiskanje novih poštnih znamk, ki bodo veljale za vso kraljevino. Znamke s kronsko vrednostjo bodo veljale samo še do konca decembra t. 1.
d Umil Je v Tržiču na Gorenjskem ve-letovaraar Korol Mally.
d Dekliške Marijine drnžbe idekanije ljubljanske okolice imajo v nedeljo dne 8. avgusta skupen shod na Šmarni gori. Zbirališče v Št. Vidu v cerkvi, odkoder odidejo ob pol 10. v sprevodu z zastavami ido pod Gore. Cerkveno opravilo na Gori ob četrt na dvanajst. Popoldne zborovanje na prostem. Sklepna pobožnost v cerkvi. Shoda naj se udeležijo, kolikor mogoč? vse idružbcnice,
d Ženski tabor. Dne 3. avgusta (druga nedelja v mesecu) bo na Žezlju pri Vinici dekanijski shod III. reda sv. Frančiška za župnije: Metlika, Črnomelj, Dragatuš, Stari trg, Vrh ob Kolpi, Vinica, Preloka, Adle-šiči in Podzemelj. Spored: ob pol 10. url (po stari) odhod procesije iz Vinice na Že-zelj; ob 10. uri govor s slovesno sv. mašo za III. red. Nato ženski tabor pred cerkvijo. Ob 2. uri slovesni shod z litanijami. Vsi člani III. reda ter prijatelji se uljudno vabijo. Pridite od blizu in daleč, da se skupno navdušimo za lepo III. redniško življenje ter odločen nastop v javnosti.
d Birmovanie v moravski dekaniji se ie izvršilo 9. iulija t. 1. Bi.-mancev v posameznih' iupniiah ie Silo sledeče; Brdo 114, Št. Vid (Brdol 31, Krašnia 07, Zlatopolie 62, ČeSniice 68, Bktfovica 101, Št. Ožbalt 50, št. Gotard 123, Cemšenik 180, Izlake (Čemšenik) 203, Kolovrat 107, Sv. Gora 116, Vače 173. Peče 72, Moravče 438, Vrhpolje (Moravče! .123, loan 112, Dol ori Liubliani 110, Sv, H< 99; slrut>no ie bilo 2379 birmancev.
.ia liberalna stranka na verski podlagi. Če M MU hudobni, hi rekli, da vklepa vero v svojo politično agitacijo, Pa kljub temu napada toliki katoliški shod, ki se Trši x Mariboru ln kl Ima samo namen .versko mišljenje ln življenje naše mladine poglobiti. Mislili smo, da bo »verna« Samostojna stranka vsa navdušena. A' pričakali smo nasprotno: s Žerjavovim loparjem po Mariborskem »hodu. Kdor Ima oči, naj .Vidi!
p Bratci med sabo. Liberalna »Domovina«, kl JI gre v časnikarski surovosti brez dvoma prvenstvo in ki y vsaki drugi Številki pripoveduje, da bo treba 81ovence pd trgati od Rima (kar se pravi toliko kot izruvati jim katoliško vero) ta »Domovina« v 82. štev. vneto bvali — Samostojno kmetijsko stranko- Ali Je kmetijska stranka res že tako pri koncu, da se pusti od svobodomiselne »Domovine« hvaliti?
p Liberalna skrb za kapitaliste. Znano Je, da v Ljubljani nebroj delavskih ln uradniških družin stanuje tv vagonih, barakah in zaduhlih, tesnih prostorih, z vojnih oderuštvom spečeni milijonarji pa prešerno stanujejo po tujih hišah. Poverjenik dr. Gosar, član Ljudske stranke je Izdal naredbo, naj milijonarji takoj zidajo svoje hiše, da pridejo revni do primernih stanovanj. In glej: ves liberalizem je zagnal gfušeč hrup: milijonarjem se krivica godi, obesite anarhista Gosar ja. Seveda niti liberalni minister dr. Kukovec ni upal razveljaviti dr. Gosarjeve odredbe, ker je nadvso pravična. Da bi liberalci prikrili svojo preveč očito ljubezen do kapitalizma in svojo vnebovpijočo brezbrižnost za manj imovite sloje, so vrgli novo bombo na »klerikalec«. Klerikalna vlada je kriva, da je Trboveljska družba podražila premog, in da so zato rovni sloji oškodovani. Pa kaj je prišlo na dan? Da bi trboveljska družba premog še veliko bolj podražila, če ji ne bi padla za brbet ljubljanska vlada in da Je ta vlada prisilila družbo za revne sloje ceneje prodajati premog, le bogati fabrikanti *a bodo plačevali draže. In to je tisto, kar boli liberalne kapitaliste. Vedno za vojne dobičkarje. Liberalni »Kir.eti;-ki list«, ki dere čez dm in strn za )5b?ralci, sc seveda tudi pohujšuje.
p Kvante ln umazano govorjenje je našim liberalcem najljubša zabava Ka,' je ob priliki orlovskega tabora napisal liberalni »Mariborski delavec«, to spada kvečjemu še v hišo vlačug. Mi se ne upamo tega ponatisniti. Ali je res vodstvo liberalne stranke tako gnilo, da nima več smisla za dostojno pisanje, ali je res čitateljstvo liberalnih listov nravno tako propalo, da morejo brez glasnega ugovora vživati tako ostudno hrano? In ti ljudje so vsi Sokoli ter celo njihovi voditelji!
p Laži »Ljudskega glasa«. Socialistični list »Ljudski glas« ne more priti Ljudski stranki do živega, ker ji nima kaj očitati. Zato prihaja v vsaki številki z goro-stasnimi lažmi. Tako n. pr. piše v štev. 31, da hočejo klcrikalci naprtiti ljudstvu ogromne davke, dalje, da morejo od vojaške služba biti le tisti oproščeni, Ui plaču-
■ d Poročila o nailh Amerikancik dajo g,
Anton Grdina, ki Je prišel iz Amerike. Listom Je poslal sledeče pismo: Na razpolago bom tat ustmena sporočila hi pogovore v sredo, dne 4. avgusta, ko so vrnem iz Maribora in sicer od 9, ure i jutra j do 12. ure opoldne pri gospodu Simonu Kmetcc v pisarni Kolodvorska ulical 96 in od 1. od S, ure popoldne pa na vrtu hotela Tratnik na Sv. Petra cesti. Kdor je oddr'< ljen ln ne more priti, lahko sporoča pismeno na naslov g. Kmeteca do 14. avgusta. Ta dan nameravam imeti predavanje ,v Ljudskem dot« mu v Ljubljani. Potem odhajam na svoj dom, kjer bom na Veliki Šmaren na Žalostni gori
£ri Preserju razdal vsa darila, katera fie imam > Amerike za one, ki so jih izročili njih prijatelji ali sorodniki. Vsi intoresentje z Vrhnike,' lz Bevk, Borovnice ali 2irov bodo dobili pismena povabila za ta dan. Ob tej priliki bom4 popoldne tudi pojasnjeval svojim nekdanjim' prijateljem, kako živimo v Ameriki. Vsem onim, katerih morebiti nisem mogel ali ne bom mogel obiskati na dolenjski alt gorerjski strav ni, bom poslal obvestila po pošti ali pa Jih iz-t ročil gospodu Kmetecu, da se ob priliki zgla site. Moj povratek v Ameriko bo okoli 17. alt 18. avgusta, ker parnik odhaja iz Trsta 21. avgusta Do dne 14. avgusta pa me dobite kot" rečeno v Ljubljani. To sem oglasil zato, da ne bodo nekateri izgubljali časa ln denarja, keil me iščejo, ne vedoč, kje sem. Imam mnogo opravka po deželi. S prijateljskim pozdravom;
Anton Grdina. 4 d Surov socialist. Dne 27. julija je zna« ni socialist Miher brez vzroka sunil na Poljanski cesti v Ljubljani staro ženo Marijo* Žabnikar s tako silo, da je padla na tlak' ter se močno poškodovala.	•
d Velik vlom ▼ Vavtt vasi. V Vavti vasi pri Novem mestu so vlomilci vdrli vi trgovino Franca Strumblja ter odnesli manufakturnega blaga za 150.000 kron.
d Smrt t ognja je našel v Bočni v Savinjski dolini posestnik Val. ZavolovšeK iz Otoka Požigal jo hosto v gozdu, k jej; ga Jc objel plamen in tako hudo obžgal, da ko so ga prinesli domov, je šc komaj parkrat zdihnil. Rajni je bil 66 let star, priden in veren mož. Posebno veliko Jo preplavil flosov na Hrvatsko, včasih v velikih nevarnostih, pa smrt ga je objela M) plamenu-	;'
d Najdena je bila na Vrhniki na pošti manjša vsota denarja. Dobi se pri Andreju Albrehtu. Dol 1, Borovnica.	_ '
Ielena
ori Liubliani
i; skupno ie bilo 2379 birm________
u b Prekmurja, 36. pešpolKa pošiljamo pozdrave vsem 'dekletom in fantom-firalccm Domoljuba. Vojaki lz krškega oKraja. Drugače so imamo 'dobro. Samo tobaka primanjkuje, šest mož puši pol cigareto. 'Alojz Mlakar,.
Gospodarska obvestila. ^
g Za Izvoz losa la lesnih' proizvodov j«
komisija ministrstva odredila nastopne cene: Za Nemčijo rezan in tesan les 1000 mark, okrogel les 600 mark, za Švico rezali' in tesan les 90 švicarskih frankov, za Francijo 240 frankov, za Italijo 300 lir, za Holandijo 45 frankov. Izvozna taksa zna« ša za tesan les 25 za okrogel les 35 Drva za Avstrijo in Madžarsko se prodffi Jajo za 18.000 čehoslovaških kron za 10.000^ kg, mehka drva pa za 26 000 K- Za lzvos se plača 35% taksa.	■ '
g 2 % od vse vrednosti blaga bodo pof ukazu finančnega ministrstva morali odslej plačevati Izvozniki poleg oetalili 'dav-t ščin. Ta odbitek bo porabil finančni minister za odplačevanja izvoznih pristojbin. * g Izvozna carina za koruzo se je na predlog poljedelskega ministra zmanjšal« od 60 na 20 dinarjev.	4"r
g Izvoz saltih če Snel J. Strokovnjaki rffi čunajo na podlagi dobljenih podatkov n« to, da bodo mogli letos iz naše kraljevine Izvoziti do 12.000 železniških voz suhiJi češpelj,
g Con« vina na Hrvatskem ln v Ba-
natu so začelo radi dobre letine silno padati. Dobra etara vina ponujajo že po 12 K liter na debelo. Mnogo toga vina po tej coni je že prišlo v Ljubljano.
g Obilica medn. Kakor poročajo hrvatski listi, je v Banatu in nekaterih delih Hrvatske zelo mnogo medu- Prodaja se po 22 K in se dobi, kolikor ga kdo boča.
g NaB Izvoz. Začasni finančni odbor jo na svoji seji dne 27. julija 1920 sklenil, da po dopusti izvoz v inozemstvo in to naj-dalje do konca toga leta za sledeče predmete: 1. ječmen, rž in koruza; 2. moka in mlinski izdelki od ječmena, rži in koruzo; 3. testetine; 4. fižol, leča, grah in krompir; 5. nad deset let stari biki, dobro rejeni, za pleme pretežki in godni za klanje; ti biki se smejo Izvažati saino preko carinarnic v Djevdjellju, Subotici, Spilju in Koprivnici, kjer se bo vršil pregled [Ki državnih živino-r.dravnikih, ki jih jc v to svrho nastavil minister za poljedelstvo in vode; 6. preko 16 let stari konji in kobile; ta izvoz se mora vršiti preko istih carinarnic in pod istimi pogoji, kakor bikov; 7. kože; 8. Izdelki iz svinjskega mesa; 9. med; 10. volneno prcj ivgo, \oIneni odpadki in volnene krpo, sortirane in nesortirnne; 11. lan in konoplja. S tem se dopolnjujejo vse dosedaj izdano naredbe začasnega finančnega odseka. Nasprotno pa ostane 5e nadalje prepove! :m za izvoz: 1. pšenica in pšenična iheln; C. oves; 3. goveja živina, ki ni izpolnila r.c-ornj navedenih pogojev; 4. konji in kobilo, ki niso izpolnili zgoraj navedenih pogojev; 5 ovco; G. svinje; 7. sveže meso in slanina; 8. mast in namizno olje; 9- sladkor: 10. volna in volneni izdelki. — Razen zgoraj omenjenih predmetov tudi 11. goveje, bivolove iu konjske kožo in Izdelki fz Istih; 1?. soda ln produkti od sode: 13. zlato in srebro ln izdelki Iz srebra in zlata;
žele«), surovo, na pol izdelano in staro; izvzcmSi lito, valjano In felczo za obroče ter žico za žeblje in povezovanje ter kovane žeblje; 15. premog, razen oglja; 16. mineralno oljo.
g Gospo:'.irska icgnjnnja 8 češkoslovaško vlado se vrže v Belgradu. Češkoslovaški odposlanci so predložili svoje zahteve. Zahtevajo 15.000 vagonov pšenice in 15000 vagonov koruzo. Ponujajo pa za to 2500 vagonov sladkorja, 1000 vagonov koksa in 1500 vagonov navadnega premoga. Količina pšenice, ki jo zahtevajo, je ne- ' raznmrna napram količini pšenice, ki jo sploh imamo za izvoz in katero moramo razdeliti na več držav. Razen tega je tudi nerarmirno več onega, kar zahtevajo, napram onemu, kar ponujajo.
g Dohodki iz uvozne in Izvozne carine v letu 1919 so znašali: v zlatu 61 milijonov dinarjev, v srebru 21 milijonov dinarjev, v papirnatih kronah 16 milijonov kron, on milijon frankov in 330 levov.
g Prepovedan Izvoz. Prepovedano jc izvažati nemške marke, čehoslovaške krone in rumunske leve. Kdor bo nesel čez mejo ,več toga denarja kot v vrednosti 2000 dinarjev, se mu bo denar zaplenil, krivec pa bo zaprt
g Kuharski ln gospodinjski tcčal pti ur-Sulinkah v škofji Loki. Oblastveno potrjeni, desetmesečni tečaj, ki je posloval f.e v šolskem letu 1919/20, bo posloval tudi v novem šolskem 3'
letu ln sa prične v septembru hkrati z drugimi Solarni. Namen tečaju je usposobiti gojenke sa dobre gospodinje. V tečaj se sprejme le 12 go-jenk, ki morajo stanovati v zavodu in so dopolnile vsa! 17. leto. Dekleta, ki žele biti sprejete v tečaj, naj vpošljejo svoje proSnJe samostanskemu predstojnlfltvu do 20. avgusta t. L Prošnji je priložiti rojstni arstnl list, zadnje šolsko Izpričevalo, izpričevalo stavljenih koz in obvezno listino staršev ali njih namestnikov, da bodo nosili vse stroSke šolanja in da ostane gojenka vse leto v tečaju. — Vsa nadaljna pojasnila daje samostan.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik zn frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po S% brez kakega odbitka.
m oi s.
Glej inserat!
Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja (Dalje.|
»So bili že z menoj pri sveti maši,« je odvrnila Štefana. 'Sedaj so šli na pokopališče, da vidijo jamico, ki je izkopana za Lukca.«
»— ti €tefka, veš, kaj so rekli gospodje?«
»Kaj neki?, je odvrnila Štefana.
»... Da se bosta kmalu vrnila sodnik in — njegov sin.«
»Ze mogoče,« je mirnodušno rekla Štefana.
»Še nobeno leto ni bilo tako nesrečno kakor letošnje,« je mahoma rekla mati. »Nocoj ponoči sem premišljevala: Najprvo so vam umrli oče. Potem so nam vzeli hišico v Ad-montu. Nato smo prišli semkaj, kjer šc nismo Imeli nobene dobre ure. Nič gostov, in marsikdaj nam trda prede za vsakdanji kruh. Potem so tirali pred sodišče moje ljubo dete; kdo je bil tega kriv, dobro vem.«
»Jaz tudi,, ie mirno rekla Štefana. O, kako zna mati pikati človeka, čeprav je tako dobra.
»Pa sem si mislila, Štefka«, je nadaljevala mati, »za postom pride Velika noč. Križev smo že dosti imeli, sedaj morajo priti boljši dnevi.«
»Kakor Bog lioče,« je tiho odvrnila Štefana. »Boljši so hudi dnevi z Bogom, kakor dobri brez Boga.« Za trenutek sta se pogledali mati in hči; materino oko je zrlo proseče, skoraj plalio, hčerino pa odklanjujoče >n nemo žalostno. Nobena ne izpregovori besede, pa obe vesta, za kaj gre. Je vedno ista pesem, ki jo j^ode mati. In kakor ie velika in iskrena Štefanma ljubezen do matere, kakor bi jo rada rešila vseh križev in težav, toda vse zastonj: v tej stvari se ne bosta nikdar zedinili, nikdarj
Materino oko je potemnelo, neprijazno ie gledalo in nagubančilo čelo pod gostimi
kostanjevimi lasmi. Odšla je. N* praga se ie obrnila: »Deklel« j« rekfa. »Nič več U n« bom prigovarjala, vei? Tvoia stvar ie. Toda po. vem U: ko me ne bo več na svetu _ videla, kako se godi na svetu samskim W dem. Takrat bol pa rekla: zakaj aisem uho. gala matere, toda prepozno bo.« Mati )e i*. ginila. Štefana se ie vsa tresla in je vzdihnila, »O Bog, kako bridko je tol« Potem ie s treso-čimi se prsti naprej izbirala lečo.
Tako lepo je zunaj sijalo sojnee in so tako veselo prepevali in ičebetali po drevesih ptiči — njej pa je pri srcu tako hudo, oj taka hudo, kakor še nikoli ne.
Ža trenutek je prenehala z delom, oprla je glavo v roko in je nemo irla v ogenj. ji ne da nobenega miru. Dan za dnem, din za dnem, vedno ista pesem o možitvi! Vednr ji govori o sreči, ki jo išče, da bi se pregreSfls nad materjo, nad bratci in sestrami, če bi jo odklonila. Tudi bratci in sestrice vedno nami-gavajo, kako dobro se jim bo godilo, ko sc bo Štefka omožila. Kako jo vselej zaskeli v dne duše, ko pri skromnem kosilu, ko se komaj do sita naiedo, revčki pravijo: »Ko se bo Štefka omožila, nam bo dobro, vsak dan bomo jedli juho, kajne, mati?«
Toda vse to še ni bilo najgrenkejše.., Duhovni boj, ki ga je ▼ izpovcdnici bila zopet izpovednika, ta je bil še grenkeji
Zakaj izpovednik pater Ertelij je bil materin zaveznik. Skoraj vsakikrat ji ie rekel po izpovedi: »Dete inoie, je-li to vse?... Ne, otrok moj — še nekaj imaš, ti lažeš, kadar moliš v Očenašu: Zgodi se tvoja vblja, kakor v nebesih tako na zemlji — to ti ne gre is arca, ker si trmasta in svojeglavna, _ vedno i-maš svojo voljo. Na krivih potih si... ns smeš biti bolj papeška kakor je papež,... de-vištvo je samo svet, ne pa zapoved, ... zakon je zakrament, ne pa samski stan, ...pokorščina je boljši kakor daritev.« ln zopet: »Ss ti nič ne smili tvoja mati7 Bila je pri meni in ie močno jokala in tožila ... Se ti li-nič ns smili mesto Štajer, ki mu gre tako trda pod Hendelnom, ti pa lahko pomagaš, že veš, kako! ... Ni si li nič hvaležna možu. ki te i* rešil sramotnega odra in ti je izkazal še mnogo drugih dobrot? Misliš li, da je to popolnost, če si trmasta in nehvaležna? Veš, to je duhovni napuh!...
ln tako je šlo dalje. O, kakšne muke so bile tol Gospod pater Ertelij je sedaj že v večnosti, Bog mu bodi milostljiv, gotovo j« bil pobožen mož, toda hudo jo je mučil; bič, s katerim je gospod Konrad bičal sveto Elizabeto, ni bil nič proti temu.
Toda vse to bi še ne bilo najhujše, ie hujše je moralo priti. To ie bilo soboto pred osmimi dnevi, ko patra Ertelija ni bilo v spo-vednici. pa je mesto njega prišel novic doli, jo poklical v zakristijo in ji je rekel, da j* pater bolan in da bo umrl. Blagoslavlja jo in jo prosi, naj misli na to, že ve, kaj, in če pride imenitni snubec, naj ga ne zavrne, marveč sprejme, kakor bi ga jej bil Bog poslal Naj obljubi to, sicer ne more mirno umreti, — O, sam Bog ve, kako .je bilo to hudo, kakor železna roka ji je šlo k srcu ... li naj prelomi zvestobo Jezusu, ali naj pa zagreni zadnjo uro življenja duhovniku, ki mu je dolžna hvalo in pokorščino ... Takrat je v zakristiii poklek* nila pred sveto razpelo in je na glas zaklicala: Ti mi pomagaj! Ti mi pomagajl in i« upala, da jej 'bo Gospod podal roko in rekel) Štefana, Štefana, ostani moja nevestal Tod« to se ni zgodilo, in morala je govoriti sama. in govorila je s krvavečim srcem in prosil« novica, naj reče gospodu patru, naj ji uboB siroti nikar ne zameri, toda da je bil pri njej visok snubec še pred onim, ki ga on misli, is temu jc za veke podarila svoje srce.
Novic je odšel in se ni več vrnil. Ko »s je potem do smrti žalostna vračala dornovj je v Garstenu zapel mrtvaški zvon, gospod pater Ertelij je izdihnil svojo dušo.
Mraz io je stresel, ko je vse to premiSlie* vala, zazeblo jo je noter v srce. — Toda prišlo je šc hujše.
Ko je pater Ertelij umrl, ni vedela, kani bi se obrnila. Mati je vse izvedela od novic* in je od dne do dne bolj silila vanjo, naj «" polni voljo umrlega patra, sicer ne bo imela na svetu nobene sreče, nobene zvezde vet.
M«dtem pa it * malim bratcem Slo vedno bolj h koncu, da cele noči ni zatisnila svojih trudnih oči.., V teh temnih dneh se ji je na mah zazdelo, da ii vzhaja luč tolažbe: Jud Abraham je prišel iz Linca, kjer je bil po kujp-fciji, in je povedal, da je pater Albert sedaj prr kapucinih v Lincu, kjer dela duhovne vaje, potem pa da bo šel naprej na Laško v neki samostan njegovega reda. Duhovno sodišče da ga je oprostilo obtožbe.
O, to je bil vesel dan. to ie bila vesela vesti Zapuščena nevesta Kristova je nanovo zaživela, saj je blizu njen dušni vodnik! Samo štiri ure hoda, in lahko govori ž njim ravno seda/, ko ji je krvavo treba sveta in novega poguma . . . Pater Albert jo bo potrdil v njenih sklepih in konec bo duhovne žalosti. Naj reče on samo eno besedo: Ostani stanovitna .. . potem bo kljubovala, če bo treba, celemu svetu, ker bo vedela, da je to volja božja.... nikdar ne bo omahovala.
Uboga Štefana je napisala par vrstic na mal listič, ki ga je dala lekarnarjcvemu pomočniku, ki se vsak teden pelje v Line kupovat zdravila. Na lističu ponižno prosi gosporla Alberta, čc ji dovoli, da pride v Line na pel- ! urni razgovor. Veliko da ima povedati. Doma • da ji trda prede in da nima izpovednika, od- j kar je umrl pater Ertelij, da je vsa obupana in da je v veliki dušni stiski.
Naslednji dan ji je lekarnarjev pomočnik prinesel listič, ki ga mu je pri kapucinih na porti dal brat vratar- srce ji je skoraj zastalo od samega veselja, riše ji duhovni oče, zvesti, dobri duhovni oče.
Zgoraj v točilnici jc, ko je bila sama, tre- ! <oč se s sveto sjioštljivostjo odprla listič, se- '■ daj pa se ji je zopet hotelo istaviti srce, pa ' ne od veselja, temveč od ledene groze ... j Tako-le piše sveti mož:
»Nočem, da prideš! Ne pridi! To ni za 1 nič! Če je umrl pater Ertelij, si poišči drujJe- I ga! Ljubi Gospoda Boga iz vsega srca in iz- j polnjuj njegovo sveto voljo. Dosti milosti si j preiela od Boga, da spoznaš njegovo sveto I voljol Ne pridi!	Albert.* |
To je bil naigrenkejši dar., to je bila ura križevega pota. Srce ji je kar potrto, kakor razbiti so vsi njeni udje. Venomer ji brenči na nho: Ne pridi! Ne pridi! Štiri ure proč biva mož, kateremu za Bogom dolguje vse, kar je prejela duhovnih darov: spoznanje božje, ljubezen do Jezusa, nebeškega ženina; in sedaj, ko bi rada od svojega vodnika slišala samo eno (olažilno besedo, jo zavrača: Ne pridi!
Saj ve, da ima prav kakor vselej. Ni nrav, preveč se zanašati ravno na enega človeka in njegovo tolažbo. Vi, da bo morala sama hoditi po krvavem trnjevem potu. — Vendar, pa ! vendarle ie ta beseda, grenka kakor smrt. 1 Vsak ubog grešnik iahko gevor. a svojim i c- ! povednikom, kolikor s^ mu le poljubi, sa-.i:o ! ona ne. Nobene bescie, nobenega svetal No- i »me k njemu k sveti izpovedi, čeprav je tako ' blizu! In nikomur, nikomur nc sme potoži''. : Mati mu pravi far. Ne more ji povedati, ne . ome ji pokazati pisma; skrila ga je v cempri-novo omaro, »oda kakor cent težak kamen ,i J ježi na srcu.	}
Trudno so počivale Stefanine roke ob j »kledi z lečo. nič več ni izbirala. '3e!a kokoš, I ki je pobirala slabo lečo, je iztegovala vrat, ker ni nič vec dobila. Uboga Štefana ;e šepetala sama pri sebi:
»Gre ;i vsem, ki jih kliče Jezus, tako hudo kako, meni? — O, kaj vse še pride aadme, ne bom mogla vsega prenesti.€
Iz daljave se je čulo peketanje konjskih Kopit; Štefana ni nič slišala. Polagoma se je začela kuhinja okoli nje vrteti. Toliko noči je prebedelr., toliko dni se je pehala in mučil«. ) z bolniir Lukcem, da je sedaj prišel asg.-i j •panja in je razprostrl svoj pajčofan nad njeno glavo. Posilil jo je spanec, zadremala je. , V sanjah je liki čebelica na malih srebrnih j perotih prišumel iz nebes mali rajni Lukec in }i je prinesel zlat listič, na kateremu je bilo zapisano: Štefka, smeš priti.
Toda tega lista ni pisal Albert, pisal ga le sam Jezus ... o|, kaka sladkost... o blaženost — nobene bridkosti več ..«
stilno, je bila ovita rdeča uzda Henrikovega irebca. Stotnik Henrik je stopal proti gostilni. Cisto bleda so mu danes lica, čeprav bi vsled silne ježe morala biti rdeča.
Nikomur se v Štajru ni sanjalo, da se bo stotnik vrnil sam, čisto sam, brez moštva. Zato ga ni niltče opazil, nihče spoznal. Čisto tiho se solnči Švertneričina gostilna, »pri modrem jelenu« pod Sumljajočiin listjem dreves. Vsi gosti so šli v cerkev. Mati Svertnerica jc šla na pokopališče^ da vidi jamico in privede otroke domov. — Stotnik stopi v temno vežo. Hitro odpre prva vrata. Vse prazno. Brzo stopi k drugim vratom, ki so odprta. Henrik se ozre skozi odprta vrata. Kai vidi? Tu sedi Štefana ob ognjišču, opira svojo ljubko, milo glavico na roko — in spi.
Henrik je kakor popotnik, ki je prehodil puščavo v žgočih solnčnih žarkih, v pekočem pesku in prahu, ki je pa sedai zagledal svete palm«, ki se klanjajo pred njim. Je kakor varna duša, ki se jc dvignila iz ognja vic in je prvikrat zagledala nebeški Jeruzalem, če-gar vrata se bleske v dragih kamenih; Se večje je veselje Hen^iko^o. Kakor kip je obstal, naslonil se je ia 'Tata, krepko je ovil pest oko!: meča, da 'ii ne žvenketal, in je pil in se naslajal ob tem sladkem prizoru ... Vse, vse je pozabljeno .. dolga, icika ježa, izgubljena domovina, očetova kle*ev. očetovo sovraštvo . kai mu mari ves svet--zanj biva
na svetu samo ena, ki tu tri korake proč od nje;ia sedf na lesenem stoiičku 'in ji jutranje solnce venča kodrasto glavo z zlato krono. Oči. dve modri zvezdi, so ji zaprte, nepremično ji počivajo roke na kolenih, tudi sladke nstne se ne ganejo, toda njen molk v spanju je zgovornejši kakor najlepša ljubimska pesem, v mclku govori: Pridi, snubi me, bori se same, premagaj me, najvišje dobro sem.
V	naročju drži malo lončeno posodo, v kateri je leča, ki je še ni prebrala... Kako bleda so tvoja lica, vprašuic Henrikovo srce, in pod tvojimi sladkimi očmi so krvavordeče roie, pa zakaj? Štefana si se-ll jokala?
V	ljubezni in skrbi jo pokiič-: z njenim sladkim imenem:
»Štefana! Štefana!«
Nalahno se je zdrznil, sedaj dvigne svojo sklonjeno glavo in cdpr- s roje velike, modre oči — in zagleda pred seboj noža, ki je tako mogočne in visotre ijosta^i Jn ima na prsih petelina, na glavi ,>3 penasti klobuk. Kakor bi se hotel'', obrsnitf pošasti, je razprostrla roke in )i gla.suo, bolestno vzkliknila:
»Jezus Marija, jedai oj. St to!«
Peketanje konjskih kopit |e potihnilo. Okoli oreha, ki je stal pred Švertneričino tfo-
g Mednarodna društva :ia ekonomijo la kmetijsko zakonoda]stv4 no je ustanovilo v Parizu z namenom, la proučuje gospodarstvo in kmetijsko zakonodajstvo, brani obče kmetijske interese, upostavlja mednarodne prijateljske zvezo* med kmetovalci, zbira podatke o kmetijstvu in dela propagando za obnovo zemlje.
Trpite na revmatizmn in gihtičnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim flui-dom ie takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K,
Rabite tnilo-odvajajoče sredstvo? Feller-
Jeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo lolžnostl 6 Skatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsno bolečine 1 steklenica 6 K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica '5 K. — Omot in poštnina posebej, a najcen«.:*. Engen V. Feller, Stubica donja, Elza hji Jt. i«, Hrvatska.	E
rireso* les i
H kupu j o-. Tovarna lesenih Zebljev £ ■ v Taoni: imamo gore. S047 ■
mm..	. «_• Radi preselitve
Hiša naprodaj,
hiša, pripravna za kakega obrtnika ali vpo-kojenca. Cena 26.000 K. Natančneje se polzve v trgovini Martin Fiat v Črnomlju, Belokrajna.
Razširjajte »DOMOLJUBA"!
1	———	j
poljedelski stroji
Hlaiilnlce za ročni In vratllnl pogon, vratlla, fi<siilnlkc, trijerje, slamorc.n'06 sa >icgon z roko In silo, sadue ln vinska st spalnice, sadne milne, brsoparllnlke, stlskalnloo sa seno in drugo Ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu Francu HISti, LJubljana, •*. Sv. Martina cesta it. 5. .s
Um akii P0,!ede,^<K!
deske, trame, kostanjev les,
gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10,
BcCels obdržali svoio lepoto?
ho Kožo? Hočete soliMpe}, uljev io otrcev?
Uporabljajte Fellorjevo pravo Elza obrazno, koto obvarujočo pomado. Občudovani bodete! Za-vidanil 1 lonček 9- K. No. ni. močnejše vrste 12 K. K tomu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
nm imen im zim ase?
Fellerjeva prava Blza Tannochlna pomada za rast las doseže bujne lase! Zavreči prhaj, pre-rano oslvenje. '/shrani plešo! 1 lonček 9 K. No. III12 K. K temu močno terovo milo za umivanja glave 8 K. Šam p on 1 K. Manilo za brko 2 K 60 v in 3 K.
ličilo M luna očesa ?
Fellerjev pravi turistov-ski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo I Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev I Nobene trde kože! Mala 5ka-tljica 4 K - v, velika Skatlja
0	K - V.	t
2t!l!e Jo hii ? Fellerjev« Elza umijvalne pa-•Ulje (Kolonjska voda) 1 škatla 7-- K. Feilarjev usipalnl prašek proti potenju
1	Skatlja 6 K. Feller ev mentolnl črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljlca 4 K — v.
Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici Špecijalni 36 K.
Najboljši parfum r. najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Ilega-puder Dr. Klu-ger, bei, roža ln rumen. 1 vel. škatlja 12 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K ln 22 K. Ovoj in poštnina iiosebej a najceneje. — Eugen V. Feller, lekarnar, Stnbloa Donja, Elzatrg St. 16, Hrvatska.

«0
ff
t LJubljani, Sv. Polra cesta Stev. 19 se dobi v veliki izbiri volneno blago, sulino, hlaCevIna, žamet za možke iu ženske obleka, satlnasto odeje vseli barje, cvilba tu postelje, platno za rjuhe, kolonina bola in pisana, ceflr, srajce, bluze, predpasniki, otroško oblekce, no-govlce, robci, sukanec, vse po znižanih cenah. Dobijo sc tudi različni ostanki. — Za obilen obisk te priporoča fvanka Praprotnlk.
Trame
deska in rsmelne kupim po najvišji dnevni ceni. — Ponudbe pod »Izvcz lesa« na uprav-
ništvo »Domoljuba«.
Agitirajte
Najvesie škette in nadlog«
sa obvarujete
ako uiiSEite nemudoma
m'ši (navadne in poljske) podgane s „t'oginomu škatlja po K C,— stenico z „t\apidom" stekl. po K 10-— ščurka z „Morinorau škatlja po K 0 —
Vsa sredstva so neštetokrat preizkušena ter Iz-borno ln bitro učinkujejo 1 — Trgovci popust
Po povzetju razpošilja L C. Rotor, drogerlja, Ljubljana, Wolfova nltca 3.

„	ERJAVEC & TflRK
1	trgovina z železnino
i	pri „zlati lopati" preje
X	HsmmersthmidtlMIlMsiseni
♦	Mubljana, Valvasorjev trg St. T,
♦	— nasproti KrlZanske cerkve. —
LJUDSKd POSOJILNICA
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
r=a
3\

Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je irnela koncem marca 19!9 nad 40 mi-
K—mmmmm^mmma^mm—mmmmmmmmm^mmmmmmmm^mmmMm^mm.^mm^mmmm^^mm
lijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov« Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Primešaj krmi Mastln!
V smislu cdtoka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.696, ki mi ga jo me.-tui magistrat ljubljanski izporočil dne Ž8. julija 1899.,št. 26.255 smejo dletetično sredstvo Mastln, redilnt prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastln je kot prosti obrtni predmet oglašen. V Ljubljani, dne a. avgusta 1900^ mag. opr. št. i8.601. Ako Mastina v lekarnah ln trgoviiinh ne dobite, ga naroČite po poštt. — 5 zavojev Mastina stano K 30-50 in se jih pošlje poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naltol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, 119aj, srbečico, kožno bolezni ln izpuščaja; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 12 50.
Lekarnar Trnkocl v Ljubljani
(Slovenija) zraven rolovža. r ajstarejSa hranilnici na Slovenskem.
Kranfska hranilnica
v Ljubljani — ustanovljena L 1620
obrestuje hranilne vloge s
8%.
Kranjska hranilnica je f.upilaruo varen zavod in jo nadzoruje deželna vlada.
Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštne položnice.
Cisti dohodek Kranjske hranilnice je — ne glede na to, kar se odkaže rezorvnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občokoristnth naprav in podjetij na Kranjskem — Skupna svota doslej v te avrhe odmonjenih zneskov znnSa K 8,761.118 37._
prvovrsten, polno-masten, 3 mesece star, v hlebih po 30-40 kg ima naprodaj Sirarska zadruga v Stari Fužini, p. Srednja vas v Bohinju.
nooec draginje.
Velotrgovlna Stoi. meoki razrože c«lo zalogo platna, cefir-ja, tiskanlne, voln«, hlačevlne iu aukni v ostanke ter razpošilja iste po čudovito znižani ceni v zavojih po 500 K in 1000 K. Blago j« angleškega, f ranevlitega in italljansk«-ga izvora. Kar nt vgaja, se zamenja jsali vrne denar. Pri naročilu več zavojev seprl-I [ožijo razna darila. Veletrgovina ln razpoSI-^Ijalua H. Sleimeckl, Celje St 3OS, Slovenija.
- podgane
stenice -SfiurEtl
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkui. in sploino hvaljena sredstva kot proti poljskim miiim 10 K, za podgane in mili 10 K, za Ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura zasterice 10 K, uničevalec moljtr 10 K, praiek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uii pH živini 6 in 10 K, praiek za uii v obleki in perila 6 in 10 K, uktura proti mrčesa na sadju ia na k-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, praiek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K.
Poiilja po povzetju Zavod za eksport: . M. JCNKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1.
-m
s TRAME
deske ln drugI los plačamo po najvišji dntval ceni. Vagone preskrbimo sami. Ponudba i najnižjo ceno pod „Banaška velotrgovlna" na anončnt zavod Drago Beseljak, Ljul'jana, Cankarjevo nabrežje št. 5.	MU
Prvovrstna
9
cevi
priporoča ION, VOK, LJubljana, Sodna
plašče,
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani.
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl
losa JelaCfn, UuMima
Emonska cesta 2. '<798 Tiska JugosiovAnska tiskarna-